Gospodarske stvari. Sočivje, zelenjava, kolike dobrote jo pri hiši. Vrt, aa kterem bi se soči^je pridelo^alo, ai ra7ao 7elika teža^a aapra^iti, Kmalo ktero zemljiače je za Bjega primerao ia prikladao. Tudi obaebae razmere ae pačijo toliko, da bi se 7 kterem kraji soči^je ae aioglo pridelo7ati. More se reči, 7sak kraj iaia 87oje prirodke, ima 87oje soči^je. Neugodaa zemlja se da 7zboljšati, so^ražnim ^remeaakim aezgodaai ae daje braaiti. Nahajamo 7elikaaske soči^ae 7rte aa takih zeailjiščih, ki so sami aa aebi do cela aeplodai. Clo7eškemu umu ia človeški marlji^osti se tudi aara7a 7klaaja. Okoli Pariza je zemlja kremeaasta ia 7sa polaa aerodo^itaega kresivaega kamaa, okoli Beroliaa je 7se labka peščeaica, ia veadar so tam aapra^ili 7rte, 7 kterih 8e aajboljše sočivje ia 7 obilai meri prideluje tako, da se velikaaaki mesti iz teb 7ito7 a socivjeru, rekel bi skoraj, po 7ečem preakrbujeta. Na^ozili so od drugod dobre plodae prsti ia si tako aoči^ae 7ite napra^ili. V Parizu je med 8oči7arji zaaa prego7or, ki pra^i: ,,Treba aedem let, predea se zemlja v dober soči^ai 7rt prestraai." Toraj potrpežljivoati ia truda je treba tudi tuka.j, kakor povsod. Delo ia zaoj je Bog postavil pred krepoat, so že 8tari Grki 7edeli pripo7eda7ati. Sočivar še dalje todi od vremeaa ni 7 toliki meri od^isea, kakor kmeto7alec. Soči^ju je aa7adao obilao moče potreba. Kadar aebne skropilnice odrečejo, 7zame soči^ar 87oje 7 roke ia tako uezgodai suši aasproti dela. Mrazu, slaai 7 braa ima potrebae odeje ia tople biše ia grede. Vrh tega pa podaja pridelo^aaje aoči^ja aa kmetih še doati drugih dobičko7 ia prijetaosti. Iz soči^ja, ki se 7 kterem kraji le bolj redkoma prideluje, se pridobi 7iaa ceaa ia za doaiačo mizo kmeto^alče^o ia ajego^e rodo^iae marsikteri priboljaek. Veča spremiaja^a 7 prikuhi ai le prijetaa, aaipak tudi zdra^ju ia reji ugodaa. Diužiaa se na tak aačia more z aiaogo maajšimi potroški prerediti. Kar se aoČi^ae poaejat^e tiče, si je treba tukaj pomaiti občao pravilo, da se morajo le take soeivae sorte poaejati, ki 7 tistem kraji tudi dobro prospe^ajo. S silo tu ai aič opra^iti. Na primer, c^etao zelje ali karfiol ae 7 aekterih krajib vkljub najakrbaejaej poatrežbi ae da pridelati. Tako soči^je ae mora po krajih, 7 kterih ae stori, opuščati. *) Seme ia sadike si je treba pri zaaeslji^ib semea8kih kupcib ia 7i*taarjih aaročiti. Tu se gre gledati aa krajcar. Boljae drajae, pa kaj dobrega * Kakor smo čuli pripovedovati, so na našem Pohorji najlepši kaifiol moro pridelati. Čo kdo 0 teui kaj 7eč ve, naj nam poroča. kupiti, ko pa slabo, aekalji^o ia aečiato seme. *) Pri obdelo^aaji zemlje 7elja tudi, kakor sploh pri 7aem člo^eakem pofietji, resaica, da je zaaaje moč. Popolai 7apeb, ki aa 7ae strani zadoataje, 7aakega početja aa 7ita je od^isea od zaaaja zakoao7, po kterih rastliae rastejo ia se raz^ijajo, od zemlje ia od gaojil. Rea je, da aa močai, krepki zemlji, 7' milem, ugodaem podaebji že tudi le bolj vsakdanja obdela^a zemlje ugodae razmere priaaša ia zadoatae 7apebe dosega, re8 je, da -8e trad ia marlji^oat pridaega kmeta 7isoko obrajta, da si tudi brez pra^ega zaaaja aara^e ia Bjeaib zakoao7 aa obdelo^aaje zemlje obrBJen; 7eadar pa se ae smemo posebao tebtaega ugo^oia bati, tideči, da aara^a 87oje darove le tistemu pristopae dela, ki se ji s primeraim zaaajem ia potrebao dela^aostjo bliža. Lep vrt je imeaiten, dopolaivea del 7sakega gospodarstva. Lepa in saažaa trata pred bišo ia okoli BJe je gotovo kraa vaakega brama aa kmetib, 7rt pa, 7 kterera si kmet 7aakdaajo potrebo za aa mizo zeleaega ia dobrega soči^ja pridela, je Beusablji^ studeaec, ae le čistega 7eselja, ampak tudi bist^eae koristi. Vrtnarstvo je brez d^ombe Bajstarejša umetaost. Ze 87eto pismo pripo^eduje, da je bil pr^i človek vrtaar ia da je 7 rajakem 7itu prebi^al, ga obdcloval ia mu atregel. Tako stara umetaija polaa aajčistejaega 7e8elja ia izdataega dobička, goto^o zasluži, da se ji člo^ek pos^eti, zla8ti tisti, ki je tako srečea, da more košček premile matere zemlje 87ojo lastaiao imeao^ati. Ni ga goto^o 51o7eka, aaj je že tega ali OBega staau, kterema bi 7 prijetai spremiaja^i preži^eti urice aa 7rtu 7 duševaem ia telesaem oziru ae bi boljše dejale, aego marsiktera druga zaba^a. Delo 7 čiatem zraka 7abi ia krepi aam dub ia po7račuje tudi trud, povzdiguje aaai srce ia poapeiuje zdra^je. Vrt, če tadi le pra^i vrtie, budi aaai ljubezea do domačega kraja, do domo7iae. Vrb tega pa je še povrtao dclo aajboljši 7arh leaobe, iz^ira 7se aiČ7iedaosti. Rez 7 7inogradih. Zaaao je, da je rez jedao aajimeaitaejših opra^il 7 viaogradu. Čas je priael, ko se to preimeaitao delo po 7iaogradih začeaja. Pri letošajem mileai ziaiskem vremeBU 80 aekteri 7iaogradoiki že meseca jaauarja začeli rczati. V nektcrih krajib, zlasti po apodajem A7strijakem, režejo tr8 aa gla^e, ki se tako-le iz^ršuje: Porežejo trte, ki 7«ako leto iz glave izraatejo ifl ki so Bajmočncjše aa čcpe z 2—3 očesi. Koliko čepo7 je treba aa jedai gla^i pustiti, to je od7i8ao od drugih trao^ih lastaosti. Sem spadajo starost trso^a, sorta, raoč zemlje ia trta *) V Mariboru jo v tem oziru semenski kupcc D. Bordajs priporočevati. v Celji pa g. Kapua. sama na sebi. Ako je trs še mlad, puščajo se mu le najkrepkejse in močnejše trte, vse slabe, in tudi stari, suhi lanski čepi, kteri niso pognali, se trdno pri lesu porežejo. Da-si tudi vinogradniki vedo, kako je tieba trs rezati, vendar se po vinogradib dosti tako rezanib trsov nahaja, ki niso dobro in prav raščeni. Uzrok temu leži v napačni, in reči smemo tudi, v labkomiselni in brezvestni rezi. Poglejmo si najprej taki trs prav natančno. Pred drugim se bodemo začudili, da je polovica trsa vsa suha. Poprek se nabaja mnogo subega lesa. Na drugi polovici je še mali del, ki je sposoben, hrano sprejemati in soke dalje sprevajati. Površina glave je z inalimi, subinii čepi, ki so že vsi votli in ki raznini inrčesom stan in potuho dajejo, dež in mokroto v se spuščajo in tako gnjilobo trsa povzročajo, prek in prek posuta. Vrh tega je še cel trs z mahom in lišaji tako rekoč prepleten. Od takega trea se tedaj ne more pričakovati, da bi krepke trte in mnogo grozdja rodil. Od kod pa je tak trs prisel? Uzrok leživslabiin napačni rezi spomladi, in pa v teru, da se trs premalo osnaži. Ako si napake, ktere se pri rezi delajo, po vrsti vsako posebej pogledamo, bomo našli, da se trte najprej ne režejo na 2—3 očesa, anipak dostikrat le na 1 oko. To oko pa more vsled marsikterih nezgod konec vzeti, kar nani potem ves prirodek trsov vzame. Druga napaka pa je ta, da trto ne odreže nekoliko nad očesom, ampak tik tega, ali celo še skozi oko. Oko je s teiu dostikrat vničeno, les se blizu očesa posuši in tako najnalajša plast med lesom in skorjo ne more več soka sprejemati in dalje sprevajati in povzroeiti, da oko požene. Toraj pazko imejte pri rezi! Vsak rezač naj pomisli, da na rti vinjaka nosi na štartine vina in da je velik greh, pri rezi lalikomiselno postopati. Kako gorjušico ali ženof sejati. Gori'*.5ico gre zgodaj spomladi posejati, najbolje kaže posejatev sred meseca aprila. Seje se navadno iz roke na široko metaje. Se boije je pa, jo po vrstah 50—60 centimetrov vrsto od vrste sejati. Gorjušica ne prenaša na novo pognojene zemlje, zato dobro kaže, jo po sadežu sejati, kteremu se navadno močno gnoji. Zemlja za gorjušico mora biti krepka in močna, globokosežna, rabla, čista plevela in ne vlažna. Čas za žetev je takrat, ko že stebla in stročje barvo dobivati začne. Pri črni gorjusici začno rujaveti, pri beli pa žolteti. Zrela je navadno meseca avgusta. Najboljša starost mlečnih krav. Starost, do ktere se dajo krave z največim pridom za mleko rabiti, je odvisna od plemeua dotične krave in o postrežbi. Po mnogih skušnjah je pa dognano, da krava do šestega teleta pri- haja vedno boljša mlekarica, od tega časa pa na mleku zgubiva.