52. štev. V Kranju, dne 24. decembra 1913. XIV. leto. Političen in gospodarski list. Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Nemčijo marke, za Ameriko 2 dolarja. Posamezne številke po 10 vin. — Na naročbe brez naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upravništvo je v hiši štev. 173. — Izdajatelj: Tiskovno društvo v Kranju. — Odgovorni urednik: Janko Stmad — Rokopisi naj se ne pošiljajo prepozno. Izhaja vsak petek : ob petih zvečer : Inserati se računajo za celo stran BO K, za pol strani SO K, za četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, z& večkrat znaten popust. — Upravništvo naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo fraukirati. — Rokopisi se ne vračajo. IS Prijateljem ..Gorenjca voščimo vesele praznike in srečno novo leto. Iskreno se zahvaljujemo za dosedanjo naklonjenost ter prosimo vse cenjene sotrudnike podpore tudi za prihodnje leto. Napoveduje se nam trd boj. Nič se ga ne bojimo, ker se borimo za sveto stvar, za svetinje ljudstva. „Gorenjec" bodi glasilo Slovenske Ljudske Stranke na Gorenjskem. Njegovo geslo bo: širiti omiko in braniti pravico. „Gorenjec~ stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Člani »Kranjske kmečke zveze" naj pošljejo samo 3 K, ker za-nje doplača „Zveza" po 1 K. Upravništvo in uredništvo »Gorenjca". Mir ljudem na zemlji. Vse človeštvo si želi miru. Bog sam je prišel utešit to željo ljudem in jih rešit. Na sveti večer je bil rojen Kralj miru. Angelji so peli nad betle-hemskim hlevcem veselo pesem: BMir ljudem na zemlji!" I s Toda še prej so nekaj zapeli angelji, kar je predpogoj, da smo deležni nebeškega miru. Peli so *Cast Bogu na višavah!" Kdor Bogu časti ne daje, komur zastonj oznanjajo zvonovi angeljski pozdrav, kdor se cerkve ogiblje in druge od cerkve odganja, ta ne bo deležen Jezusovega miru. Te vrste ljudje hočejo imeti le tak mir, da bi jih nihče ne motil v preganjanju Jezusove cerkve, kakor si ga je želel kralj Herod, ki je stregel Jezusu po življenju. Za take ljudi Izveličar ni prinesel miru, ampak meč. Bogotajci nimajo miru. Žalibog, da je tudi na Slovenskem nastala stranka, ki se je nekdaj imenovala narodna, sedaj se pa imenuje napredna, ker naprej drvi od vere proč in ima v svojem programu le Še eno načelo, namreč: v eno verigo vkovati vse odpadnike od vere. Ta stranka kali božji mir, ker taji Boga samega. Ta stranka uči po svojih glasilih, da je človek iz živali, da nima duše, da je Boga ustvarila le človeška domišljija, da je krščanska vera le pravljica, da tistemu ni več pomagati, kdor še veruje, da je bil Jezus rojen v Betlehemu. S to stranko drži in za njo caplja tudi list »Sava* v Kranju. Tudi ta list išče luči v poganstvu in slavi poganskega boga, ki je po njegovem mnenju pregnal temo. O krščanstvu pa pravi, da „so apostoli pripovedovali, da je porodila lesarjeva žena Izveličarja sveta". Ni čudo, če ljudje te vrste sovražijo duhovne, ki pojo na sveti večer: Kristus nam je rojen iz Marije Device, pridite molimo! 50.894 mož je pri zadnji volitvi v splošni kuriji oddalo v naši deželi svoj glas za katoliško stranko. Lepa armada 1 Dvakrat vesel bo tem možem sveti večer, ker so neustrašeno dali v javnosti izraz svojemu verskemu prepričanju. Z njih pomočjo je zmagala katoliška misel. Zmagal je nad sovražniki svoje cerkve Kristus, ki prinaša mir, katerega svet ne more vzeti. Tem junakom velja angeljsko petje: Mir ljudem na zemlji! Uprava državnih gozdov v Jelovici. Zanimiv govor o upravi državnih gozdov je imel pred kratkim poslanec Demšar v delavnici sodarske zadruge na Češnjici. Ker se je govornik dotaknil za zgornji del Gorenjske obče zanimivega vprašanja, prinašamo tu posnetek njegovega govora. Država je eden prvih veleposestnikov tudi na Kranjskem in zato nas zanima vprašanje, kako se upravlja njena posest. Socijalna demokracija se štuli, kakor da bi se le ona brigala za blagostanje gozdnih delavcev. O gospodarstvu z državnimi gozdi pa ta stranka molči, kar dokazuje, da ji gozdni delavci niso pri srcu. Koliko vpliva ima država na delavske razmere, se razvidi iz tega-le pregleda. Pod poljedelsko ministrstvo spada 778579 ha rodovitnega sveta, med tem je 715.622 ha gozda, drugo so večinoma planine ter nekaj njiv in travnikov. V upravi naučnega ministrstva je 107.146 ha rodovitnega sveta, med tem 95.808 ha gozda, ostalo so planine, njive in travniki. Pri vzornem gospodarstvu bi to lepo posestvo lahko veliko neslo. Ker oskrbujejo gozde izučeni gozdarji, bi ta dobiček tem bolj pričakovali. Saj si že navadni kmet, ki ima le malo gozda, ž njim lepo pomaga. Gozd mora pokrivati kmetu izgube pri poljedelstvu. Lesa se poseka v državnih gozdih leto za letom ogromne množine. Samo v gozdovih, ki so v upravi poljedelskega ministrstva, posekajo na 1. 1,179.436 m8 stavbenega lesa in 1,061.811 m8 lesa za drva, kar znaša čistega dohodka 4,201.517 K, od kmetijskega sveta je pa dobiček 764.120 K, tedaj skupni dohodek 4,965.637 K. Na hektar pride tedaj čistega dohodka le 7 K 55 v. Ako se finančno ministrstvo zanima za te dohodke, potem ne sme pri nas od nobenega posestnika, če ima tudi 150 ha sveta, zahtevati osebne dohodnine, ker bi po teh računih tudi dohodki velikih kmetov' bili prenizki. Naučno ministrstvo pa da posekati v erarskih gozdih verskega zaklada vsako leto 175.597 m8 stavbenega lesa in 80.948 m8 lesa za drva. Čistega dohodka ima 1,103.180 K. Na hektar pride tedaj 9 K 50 v. Očitno so ti dohodki premajhni. Na* šemu malemu posestniku donaša srednji gozd nekako letnih 40 K od hektarja. Zdaj pa poglejmo, kako dela na Kranjskem državna gozdna uprava s podjetniki, potem bomo PObLISTEK. Slikarji v Kranju. Spisal A. Xoblar. Več Kranjcev se je pečalo v zadnjih dveh stoletjih s slikarsko umetnostjo. Prvi se imenuje Josip Layer, sin Gregorja in Regine, ki je bil rojen v Kranju dne 17. marca 1688 in je tu umrl 10. januvarja 1744. Njegov sin je bil (imel je več otrok) Marko Lajer, ki je v župnih maticah večkrat zabeležen kot slikar. Najbrže je Marko naslikal 1. 1753. kranjsko župnišče od obeh strani, žup-niško pristavo na Farovški Loki in ono pristavo, ki je stala na mestu, kjer je zdaj gimnazija. Te štiri slike vise v župnišču v Kranju na hodniku in so zgodovinsko znamenite. Tudi slika župnika Schillinga, ki je župnišče sezidal, utegne biti njegovo delo. Rodbina Lajerjev je bila v 17. in 18. stoletju v Kranju mnogoštevilna, pa je izmrla. Marko Lajer, sin Josipa Lajerja in soproge Marije, je bil rojen v Kranju dne 12. aprila* 1727. Tu se je oženil 26. oktobra 1750 z Marijo Ano roj. Wollge-. mut. Imel je najprej hišo v Pungertu, stara h. št. 6, nova 36, a je umrl na .št. 52., v mestu, dne 27. decembra 1808. Soproga je pa umrla 26. marca 1795 na št. 84 stare štetve, nova št. 52. Kranj je dobil nove hišne številke leta 1805. Marko Lajer je imel z Marijo Ano več otrok. Prvorojenec je bil slavni slikar Leopold Lajer, ki je napravil za cerkve na Kranjskem zelo veliko podob in je naslikal tudi podobo Matere božje na Brezjah. Leopold je bil rojen v Kranju 21. novembra 1752 in je umrl v Kranju (št. 52) dne 12. aprila 1828. Njegova žena Marija, ki je bila rojena 1. 1769, je umrla 27. marca 1831. Drugi Markovi otroci so bili: Hermagor For-tunat, Marija Neža, Dominik Lovro, Frančiška, Valentin, Anton in Matija. Valentin, ki je bil rojen 6. februvarja 1763, in Anton, rojen 4. junija 1765, sta pomagala doma slikati. O Valentinu se pripoveduje, da je za časa Francozov ponarejal denar in da so ga potem na kranjskem rotovžu zaprli, kjer se je obesil. Mrliška knjiga pa pravi, da je umrl Valentin Lajer, slikarja sin, 46 let star, dne 5. julija 1810 v Kranju na št. 1. (rotovž) za jetiko. Za Leopoldom Lajerjem, oziroma po smrti njegove Žene Marije, je kupil hišo št. 52 Leopoldov učenec Josip Egartner, ki je bil slikar in kipar in se je prej pisal Pesentheiner. Rojen je bil v Gmtlndu 27. marca 1809. Poročil se je 7. novembra 1832 z Marijo Pajer iz Kranja in je umrl v svoji hiši (št. 52) dne 2. maja 1849, žena pa 18. maja 1850. Njun sin Josip Egartner je bil tudi slikar in kipar. Rojen je bil 14. oktobra 1833 in se je 1. 1864 oženil z Jero Merhar z Broda v šentvidski župniji. Umrl je brez otrok 24. januvarja 1905, žena pa leto poprej. Franc Bizjak v Kranju je bil sobni slikar. Rojen je bil v Kranju 10. oktebra 1810, poročen 23. junija 1836 s Terezijo Sesek, in je umrl 21. maja 1880. Sobni slikar je bil tudi njegov sin Edvard, ki je bil rojen 11. oktobra 1841, poročen 7. avgusta 1865 z Marijane Ribnikar in je umrl v Kranju 21. julija 1874. Starejši sin An-zelm Bizjak, rojen v Kranju št. 18 v mestu dne 21. aprila 1837, je bil pa umetni slikar, sicer samouk, a dober kopist, in je umrl neoženjen dne 9. marca 1876 v Kranju št. 98. S slikarstvom se je pečala nadalje rodbina Gotzelnova. Jožef Gdtzel, o katerem pravijo župne matice, da je bil pozlatar in slikar (deau-rator et pietor), je bil rojen v Kranju 17. marca 1754, 17. septembra 1778 se je oženil z Marijo KOstel in je umrl v Kranju 9. junija 1806. Na pogorišču si je bil sezidal hišo v rožnivenški ulici, ali, kakor so takrat rekli, konjski ulici, stara hišna št. 192, nova 65. Pri hiši se je reklo „pri malarju" ali .pri Gotzelnu". Tu je bil potem gospodar njegov sin podobar in slikar Franc Gotzel, ki je bil rojen (na št. 162) dne 12. novembra 1783. Oženil se je s Tržičanko Uršulo Kamer in je umrl (na št. 65) dne 19. marca 1855. Podobar in slikar je bil tudi Frančiškov sin Alojzij Gdtzel, ki je bil rojen 21. maja 1820, se oženil 30. januvarja 1860 z Marijo Jeglič iz Ljubljane in umrl v Kranju 23. januvarja 1890. Hiša št. 65 mu je bila prodana 1. 1879. — Dober slikar, ki je Lajerja rad kopiral, je bil starejši sin Jožefa Goizelna (Luka) Gaipar Gotzel (GOtzl) Rojen je bil v Kranju (na št 88) dne 4. januvarja 1782. Kupil je v Kranju v mestu (Marelja). Mož ima 52 let in se že 38 let po morju vozi. Do Brindisija je bila pot navadna, je rekel kapitan, četudi je bilo morje nemirno in je bril hud sever. Iz Brindisija smo odšli z ramudo 14 ur, ker jo bila nastala huda burja. Do Krete smo se vozili z navadno hitrostjo. Prevozili smo bili že 150 morskih milj (27780 km) v smeri proti Aleksandriji, kar nastane velikanski vihar. Veter je neznansko pritiskal od jugo-zapada. Bilo je o pol devetih dopoldne. Jaz in vsi oficirji smo bili na mostu, odkoder se dajejo povelja, in vse moštvo je bilo na svojem mestu. Velikanski valovi so ladjo napadali od strani, pluskali so na krov in jo od časa do časa kar celo pokrivali z vodo. Zapovedal sem vsa okna in vsa vrata skrbno zapreti in potnikom tretjega razreda iti v drugi razred. Naekrat zagrne velikanski val ladjo s tako močjo, da odtrga shrambo za rešilne pasove, četudi je bila shramba vdelana v ladijo. Ob enem posname val vse, karkoli je bilo na zadnjem delu ladije nad krovom. Cela ladija se je nagnila na stran in večinoma vse, kar je bilo sredi ladje na krovu, se je razvezalo, verige in vrvi so se potrgale, kakor da so niti. Enemu izmed mornarjev je pri tem zlomilo nogo, drugi je bil ranjen na roki in eden izmed potnikov tretjega razreda, ki ni o pravem času bežal v ladjo, je bil ranjen na glavi. Kazalo je, da bo ladja postala igrača valov. Blago na krovu je opletalo na ograjo, kar ga ni šlo v morje. Ranjenci so vpili. Zapovedal sem oficirjem, naj ranjene spravijo v kabine, ladjo sem pa dal obrniti proti vetru, da bi valovi ne pluskali od strani na ladjo. Voziti sem dal kar najbolj počasi. Mesto da bi bili šli proti Aleksandriji, vozili smo se proti zahodu, samo da se rešimo. Tako smo vozili 14 ur, ker toliko časa je neprenehoma razsajal vihar. Ko je vihar nekoliko ponehal, dal sem ladijo zopet obrniti in smo vzeli smer proti Aleksandriji. Toda Šlo je le počasi, ker nam je vihar tudi stroj pokvaril. Vozili smo samo 3 milje (5 in pol km) na uro in prišli smo v Aleksandri jo namesto v petek zvečer 12. decembra šele v nedeljo zjutraj 14. decembra. Vozarim neprenehoma že 38 let po morju, doživel sem par ciklonov v Indijskem morju, toda takega viharja še nisem doživel, kakor to pot v bližini otoka Krete. — Na ladiji je bilo prav malo popotnikov; namreč 7 v prvem, 10 v drugem in 8 v tretjem razredu. Ladjo so v Aleksandriji hitro popravili. Še ni bila preveč hudo poškodovana; tudi stroj je imel le malo poškodbo. Eden izmed mornarjev je v avstrijski bolnici. „Elekira" v kratkem odpluje proti Siriji. P. A. Č. DOPISI. Iz Šenčurja. Izpregovorimo danes par besed o potoku, ki teče »zpod Možjanice skozi vasi Luže, Srednjo Vas in Šenčur. Ko bi ne bilo potoka, težko da bi tu stale lepe vasi. posebno ker ljudje niso poznali vodovoda. Potok nam še sedaj, ko imamo vodovod, lahko koristi. Ob lanskem groznem požaru v Šenčurju, se je pokazalo, da vodovod nudi premalo pomoči. Tudi perila ne morejo ljudje ob vodovodu prati. Skrbeti je treba tedaj za to, da ostane potok močan. Zbero naj se studenci, ki se zgubljajo v olševski gmajni, in za-brani naj se napravljanje nepotrebnih močil. — Ako bi se vodovod kaj pokvaril, kar ni izključeno, bi se lahko za silo rabila voda potoka. Potok bodi v splošno korist ljudstva, na to naj pazi naš občinski odbor. V Idriji je v soboto pri ožji volitvi zmagal Engelbert Gangl, ki je dobil 241 glasov, in sicer liberalnih in socijalno-demokraških. Kandidat S. L. S. dekan Mihael Arko je dobil 220 glasov. Praznih je bilo 33 glasovnic in tako so gospodje z belimi glasovnicami odločili v prilog liberalnemu kandidatu v Idriji ravno tako, kakor v Kranju in Škofji Loki. POLITIČNI PREGLED. V avstrijski delegaciji je poslanec dr. Korošec prijel skupnega finančnega ministra viteza Bilinskega, ki gospodari v Bosni, da se je kazal preveč nasprotnega nadškofu dr. Stadlerju zaradi znanega sprejema neke deklice v katoliško cerkev. Minister je odgovoril, da nadškofa zelo spoštuje, ker je izgleden duhovnik, da se mu pa zdi, ba je bil dr. Stadler v oni zadevi nekoliko nepreviden. Hišni davek. Nedavno je prišla predloga v državni zbor, ki določa, da bi bile vse hišice na kmetih, ki nimajo več kakor dvoje sob za stanovanje, popolnoma oproščene hišnorazrednega davka. Država bi na ta način izgubila 5 milijonov kron na davkih. Ker so se hišni posestniki v mestih začeli pritoževati, da so z davkom od hišne najemščine preobloženi, je vlada predložila načrt zakona, po katerem naj se ta davek zniža •za 2 Vs odstotka. To znižanje se bo raztezalo tudi na doklade in zato bodo dežele imele toliko manj dohodkov, kolikor znašajo ti odstotki odpisa. Natančno bo ta predloga tudi določila, kdaj bodo dobrodelni zavodi dobili stalno oproŠčenje davka. V poljskem klubu se je kazala zadnji teden velika razburjenost. Ministrski predsednik StUrkh je po strani napadel gališkega ministra Dlugosza v zbornici in ga dolžil, da so po njegovi krivdi prišle v javnost poročila o velikanskih podporah, s katerimi je vlada kupila nekaj poljskih listov. Ta denar je prejel Stapinski in ga je porabil za časopise poljske ljudske stranke, dajal ga mu je pa Dlugosz, ki ga je dobival iz dispozicijskega zaklada. O tej zadevi se je otvorila razprava v zbornici, ki je pokazala milijonarja Dlugosza v jako slabi luči. Dlugoszu se je očitalo, da je kupoval za vlado časopise, kakor tudi poslance. Načelnik poljskega kluba se je pa potegnil za Dlugosza, češ, da niti Dlugosz niti poljski klub o tem kupovanju nista nič vedela; vso krivdo je vrgel na grofa Sturgkha, ki se meša s svojim podkupavanjem v zadeve poljskega kluba/ — Siurgkhovo stališče je s to izjavo zelo omajano. Rdečkar zoper cesarja. Ogrski vodja so-cijalmh demokraiov in predstojnik bolniških blagajn na Ogrskem, Štefan Balogh, je zaradi raz-žaljenja Veličanstva dobil šest mesecev ječe. Na Laškem imajo ugodne finančne razmere. Indusinja, trgovina in obrt se dvigajo, zunanji delavci donašajo in pošiljajo od vseh strani denar v domovino. Državni dohodki za minulo leto kažejo 111 milijonov prebitka. Med Bolgarijo in Rusijo so razmere zelo napete. Ruski poslanik v Sofiji ni hotel sprejeti častitk povodom godu ruskega carja. Kralj Ferdinand in princ Boris sta odpotovala. Pogajanja vlade z agrarci so se razbila. Stranka agrarcev zahteva, da bi se obnovila zveza s Srbijo. spoznali vzroke, zakaj je čisti dobiček erarskih gozdov pičel. Gospodje si najbrže mislijo: saj ima država dosti denarja, čemu bi pa varčevali? Čuje se, da se dober les, nekaj ga je vmes prve vrste, prodaja včasih podjetnikom pod roko kot les za drva, in sicer celo pod krono kubični meter. Delavci so pa potem od podjetnikov slabo plačani in se odrivajo. Pred petimi leti sem posredoval pri poljedelskem ministrstvu, da bi gozdni delavci obeh društev, v Dražgošah in na Češnjici, dobivali samostojno delo. Nekaj se je storilo. Pokojni minister Ebenhoch je izdal posebne ukaze; ali po njegovi smrti so gozdne oblasti pozabile na te ukaze. Podjetniki so zopet začeli izpodrivati delavce in so jih v kratkem odgnali. Še slabeje, kakor za delavce, je pa za kmete, ki vozijo les iz Jelovice in od drugod. Njih zaslužek je tako majhen, da se komaj izplača živino mučiti. Slovenska ljudska stranka bo drage volje v tem oziru posredovala, da bodeta upravi gozdov poljedelskega in naučnega ministrstva oddajali delavcem in kmetom delo na prvo roko. Društva naj v tem smislu vložijo prošnjo na gozdno in domensko ravnateljstvo na Bohinjski Bistrici ter na ono v Gorici. Pri liberalcih pa glede zboljšanja ne iščite pomoči, ker so naši liberalci brez vpliva in brez moči. Pismo iz Aleksandrije. Aleksandrija, 16. decembra 1913. Ker še je marsikateri bralec »Gorenjca" že vozil po morju, ga bo gotovo zanimalo brati, kako nevarno vožnjo je imel avstrijski poštni parnik .Elektra" iz Trsta v Aleksandri jo. Evropejci gotove dni željno pričakujemo poštnega parnika, ki prinaša pisem ali pa vsaj časopisov iz domovine. Iz Trsta prideta na teden dva poštna parnika; brzoparnik odide iz Trsta v petek opoldne in je tukaj v ponedeljek popoldne, drugi odide iz Trsta v nedeljo opoldne in je v Aleksandriji v petek popoldne. Zadnji petek ni bilo parnika iz Trsta; tudi v soboto ga še ni bilo. In ker je bilo morje one dni zelo viharno, smo se s strahom povpraševali, kaj se je vendar zgodilo, da ladje le še ni. Na Lloydovi agenciji so samo to vedeli, da je parnik odšel iz Brindisija z zamudo. Ko sem v nedeljo opoldne (13. dec.) dobil pošto, sem takoj tudi izvedel, da je bil ladjo zajel velik vihar in da je bila v veliki nevarnosti. Šel sem jo pogledat. Na prvi pogled na ladji ni bilo zapaziti, da bi bila prestala hud vihar, le na zadnjem koncu je bilo videti, da ni vse v redu. Ladja je zelo obložena. Žerjavi neprenehoma škripljejo in z vso hitrostjo razkladajo zaboje sladkorja in drugega blaga. Ko sem ladjo bolj natanko pregledal, sem opazil, da je na zadnjem koncu ladje, ravno nad krmilom, izginila shramba 2a rešilno orodje, železna ograja na krovu je na več krajih za več metrov raztrgana, izginili so drogovi, ki nosijo streho, in platno, ki je branilo potnike proti dežju in solncu. Na več krajih so videti pretrgane verige in vrvi — vse to je živ dokaz viharja, ki ga je prebila »Elektra". Kako se ji je godilo, mi je povedal poveljnik ladje Frančišek Mareglia hišo št. 23, kjer se je tudi reklo „ pri malarju, ali pri Gotzelnu". Oženil se je 14. maja 1805 s Terezijo Puhar in je umrl v Kranju (št. 23) dne 30. julija 1857. Podobar je bil tudi njegov sin Karo I Götzel, rojen v Kranju 6.novembra 1816, oženil se z Nežo Gogala 26. maja 1852 in umrl 22. januvarja 1892 v domači hiši v Pungertu št. 23 in 24, katero je sezidal 1. 1859. Starejši sin Gaš-parjev je bil Franc Götzel, slikar; rojen je bil 14. septembra 1807 v Kranju (št. 8). Ta je kupil hišo št. 127, kjer se je potem tudi reklo pri Gotzelnu. Oženil se je prvič s Tržičanko Frančiško Župič, potem pa z Marijo Rant in je umrl 8. avgusta 1865. — Aleksander Götzl, sin Vincen-cije, Francetove hčere, je bil rojen v Trstu 15. januvarja 1843 in se je preselil v Ljubljano, kjer je umrl 16. aprila 1888. Z njim sta se preselila iz Kranja v Ljubljano tudi njegova strica podobarja Leopold Götzl, rojen 22. oktobra 1817, in Avguštin Götzl, rojen 2. septembra 1829. Aleksander se je oženil z Ano Birk in je imel 4 sinove. Aleksander in Karol sta postala podobarja in imata še danes svoji delavnici v Ljubljani. Aleksander jo ima poleg Frančiškanskega mostu, Karol pa na Bregu. Slikar Janez Krstnih Stavavačnik, sin Jurija in Barbare, jc slikal leta 1709. bandero za Srednjo Vas v Bohinja. Rojen je bil v Kranju 10 septembra 1657, umrl je pa 26. novembra 1743. Mrliška knjiga pravi, da je umrl 100 in pol leta star, a v krstni knjigi ni najti nobenega drugega Janeza, kakor onega iz leta 1657. Staravačniki ali Starabačniki so imeli hišo v Savskem predmestju stara št. 32, nova 28. Slikar je bil nadalje Matija Arhar, ki je umrl v Kranju 13. julija 1727, star 87 let. S slikarstvom se je pečal ludi A n t o n H e y n e, sin kirurga Ivana Antona Hevneja in soproge Terezije roj. Skopin. Rojen je bil v Kranju (stara št. 99, nova 91) dne 17. januvarja 1786. Postal je vseučiliški profesor na Dunaju in je ondi umrl 1. 1853. Njegov oče je kupil hišo v mestu (stara št. 172, nova 191. Še enega starega, a malo znanega podobarja naj omenimo. To je bil Anton Stimmer, ki je imel hišo, št. 88 (stara št. 102), kjer so nekdaj rekli »pri piltavarju". Rojen je bil v Kranju (št. 102) dne 12. junija 1791, oženil se je 30. januvarja 1833 s Katarino Trilar in je umrl v Kranju 28. febru-varja 1851. Slikarsko umetnost v Kranju dandanes zastopa dobroznani slikar g. Matija Bradaška, ki je s svojim čopičem okinčal že mnogo cerkva po Kranjskem in Štajerskem. Tudi njegova sinova Peter in Matija sta napravila že nekaj slik. Bavi se pa mladi Matija bolj z dekorativnim slikarstvom. NOVIČAR. Nepotrebna nervoznost. Pa bomo že res na zadnje sami sebi verjeli, da .Gorenjca" ne pišemo s črnilom, ampak s hudičevim oljem, ker nekateri ljudje na vsako njegovo najmanjšo opazko naenkrat v zrak odskakujejo. Prej se nam je to primerilo pri g. svetniku Janezu Kalanu, zdaj pa pri g. cesarskem svetniku in ravnatelju »Kmetijske družbe" Gustavu Pircu. Da je pri njegovem bratu, g. Cirilu Pircu, kmalu ogenj v strehi, to je znano vsem obiskovalcem Jagrove kavarne v Kranju. Ali g. cesarski svetnik bi bil pa že lahko bolj mirne krvi. Četudi sam pravi, da se mu je potrebno zdelo čez 30 let enkrat resnico povedati in da je zato zdaj porabil to priliko, vendar bi bil to lahko opravil v malo bolj dostojnem tonu. »Gorenjec* ni druzega rekel, kakor to, da se na Gorenjskem speča po »Kmečki zvezi" precej umetnih gnojil, ter je pristavil: »Sicer pa — ali bi zaenkrat ne bilo bolj pametno nagrade dajati za gnojnične jame?" — Te besede je poslal »Gorenjcu* s kmetov mož gospodar, ki gleda dan na dan, kako se gnojnica razteka po vasi in okužuje vode, namesto da bi gnojila travnike, in kako se ljudje veliko premalo brigajo, da bi ta kapital prav porabili Niti sence očitanja proti nikomur nI v notici, še celo umetna gnojila se ne zaničujejo, ampak se je 1 otelo le ni to opozoriti, da naj se najprej kmetje naučijo dobro porabljati gnojnico, potem naj se šele pošilja denar na tuje za umetna gnojila. Ali ni to modra beseda? Čemu potem celo stran dolg članek v .Kmetovalcu", razkritja o izročenih denar j. h in razburjenje In psovke g. O Plrca, ki je s polnim Imenom podpisan? E, nam se zdi, da mora tu zadej tičati kak drug zajec. priloge ..Gorenjcu" štev. 52 k 1.1913. Zadnja «Sava» je izšla polna napadov na gg. profesorje m druge može naše stranke ter na kmete iz okolice Kranja, ki so liberalnim agitatorjem pokazali fige. Za zdaj se nam nc zdi vredno, odgovarjati na otroško zbadanje. Če se pa „Savani" ne bodo naučili nekoliko dostojnosti, bomo pobožali Plajbesovo žiahto, da bo zacvilila. Zadnja volitev je utrdila zvezo med meščani naše stranke in zavednimi okoličani. Pirci, Sajovci in Crobalhi naj si zapomnijo, da ni zdravo, če se „Sava" norčuje iz kmetov, ki nosijo denar v mesto, in jih primerja z živino. Mešetar poslanec. »Slov. Narod" pripoveduje, da bi bil stric Trebušnik zato dober za poslanca, ker kot mešetar konje kupuje in na Zgornje Avstrijsko pošilja. Če liberalcem meše-tarija daje usposobljenost za poslanca, naj pa po svoje kandidate hodijo v Kranj na živinski trg. Tu je včasih v ponedeljkih vse gosto samih me-šetarjev. Lahko bi tu dobili tudi kakšnega kravjega in prašičjega mešetarja, ki bi bil sposoben za vstop v klub narodno-napredne stranke, seveda že samo zato, ker je mešetar. Ta klub potrebuje namreč mešetarja, ker baje kuje zopet zvezo z Nemci. Ljubljanski liberalci so bili zagnali velik hrup, ko je bil deželni odbor posla! revizijo v občinske blagajnice. Sedaj se je pa pokazalo, da je bil ta hrup in strah pred revizorji opravičen. Dr. Tavčar je v javni seji povedal, da se bode treba glede manipulacij z denarjem poboljšati. Sodrugi v cerkvi. V neki luteranski cerkvi v Cunhu so imeli te dni spominsko slavnost po pokojnem Beblu, vodji nemške socijalne demokracije. Neki sodrug se je bil spravil na propo-vednico in je od tam imel slavnostni govor do zbranih »vernikov". Znano je, da se je Bebel norčeval iz Boga, nebes in pekla. Zato so morali navzoči imeti kaj čudne občutke, če jim on-dotni pastor še kdaj govori o Bogu in ni še postal Bebelnovega duha. V Radovljici je dobil pri zadnji volitvi dr. Gregonč meščanskih glasov 51, dr. Pestotnik pa le 12. Ples. Kranjski deželni odbor je naprosil c. kr. policijsko ravnateljstvo v Ljubljani, da kolikor mogoče omeji izdajanje plesnih licenc v ljubljanski okolici, posebno v cerkveno prepovedanem času. Pa bi bilo dobro, ko bi ta prošnja segla čez meje ljubljanske okolice. Ne v Ameriko! V Zjedinjenih državah so v raznih rudnikih stavke in ljudje brez dela. Tudi tistih, bi bi radi delali, stavkarji ne pustijo na delo. V Mehiki so veliki krvavi nemiri in tujci zapuščajo deželo. Stanje naseljencev je obupno, ker ni zaslužka. Izseljenci, dobro premislite, preden greste na pot, ker ne veste, kaj vas čaka v Ameriki! V globočinah duše se imenuje prekrasna 750 m dolga diama. katera se bode predvajala v četrtek 25. in petek 27. decembra v Kino — I. Nadižar v hotelu »Nova pošta". Poleg te se vidi Gaumontov tednik, (šport, moda i. t. d.) Kisek, (znanstveno). Obhajilna obleka (krasna božična slika). Kačji pik, (ginljiva drama) ter poleg krasne veseloigre, še jako komična slika, Kuni-gunda kot graščakinja. — V soboto 27., nedeljo 28. in ponedeljek 29. decembra: Razstava perutnine. Gaumontov tednik, (Šport, moda i. t. d.). Sedma zapoved. Ljubki deklici, (ginljivi dvomi). Mona Lisa z brkami. Njena stara liubezen, (smešni sliki, ter glavna učinkovitost hipnotiziran, dolgost filma 800 m. — Pri predstavah ob 5. m 8. uri mladini dostop ni dovoljen. Ob 3. uri krasen družinski spored ob znižanih cenah. I. prostor 70 v, II. 50 v, III. 30 v, otroci I prostor 40 v, II. 30 v, III. 20 v. Ob 5. in 8. uri I. prostor 80 v, II. 60 v, III. 40 v. — Prihodnje predstave 31. decembra i« 1. januvarja.— Vsak ponedeljek velika predstava ob 11. uri. Za dolge zimske večere je prav pri merno berilo »Gorenjska knjižnica". Izšla sta zopet dva zvezka. 18. zvezek obsega povesti: »Župan Barina", iz češčine prevel P. Bohinjec. »Berač Fržinec", spisal Vladimir, in »Pastir Šimen". Spisal Bogdan Selimir. — 19. zvezek pa obsega tri zgodbe, spisane od znanega pisatelja dr. Ivana Pregeljna, namreč 1. „Pic, pic!" 2. Preklican". 3. »Nabal". Vsak zvezek »Gorenjske knjižnice" stane s poštnino vred le 30 vin. Dobiva se pri »Tiskovnem društvu" v Kranju in po knjigarnah. Zadnji, 20. zvezek, izide koncem tega meseca. Tudi prejšnji zvezki so še na razpolago. Prijatelji, naročite naglo te knjižice in dajte jih v roke ljudstvu, ki rado čital Krasne umetniške božične in novoletne razglednice ima v zalogi Slovenska Straža v Ljubl)am. N-ij bi sedaj, ko bode o priliki praznikov romalo po širni naši domovini tisoče in tisoče razglednic, vsi zavedni Slovenci in Slovenke segali le po razglednicah, katere je založila Slovenska Straža. Razglednice se naročajo v pisarni Slovenske Straže v Ljubljani (Ljudski dom). Trgovci in razprodajalci dobe znaten popust. Ob tej priliki naj bi se vsakdo držal načela: Na vsaki razglednici in sploh na vsakem pismu mora biti prilepljen narodni kolek v korist obmejnim Slovencem. Slovenska Straža ima v zalogi sedem različnih umetniško izdelanih narodnih kolekov, katere vsem prijateljem obmejnih Slovencev prav toplo priporočamo v nakup. Slovensko-hrvatski katoliški shod v Ljubljani 1913. Izdal pripravljalni odbor. Kiasni suod je dobil s to knjigo primeren opis. Vsebina, slike, tisk — vse jako lepo. Cena 480 K. Drag šport je kupovanje slabega blaga. Nikdar naj ne odločuje samo cena, nego vse se naj poskusi in najboljše obdrži. Kajti le dobro blago je v resnici po ceni. Edino na ta način se lahko tolmači čudovito soglasje v mneuju o Schichtovern milu »Jelen", ki ne manjka v nobenem gospodinjstvu in se v pravem pomenu besede vsaki dan milijonkmt obnese. Med milom in milom obstoja večja razlika nego se navadlio misli. Med tem ko slabo milo perilo v kratkem času razje in uniči, tako da nekega lepega dne pod roko razpade, ohrani dobro, čisto jedrnato milo, perilo mnoga leta kakor novo, prepreči prehitro raztrganje, mu da snežno bel, duhteč lesk, in tudi zelo zamazano perilo s primeroma majhnim trudom in v kratkem času očisti. Te dobre lastnosti ima Schchtovo milo, znamke »Jelen", v največji meri. To milo je preizkušen, nepokvarjen in zanesljiv izdelek te industrije. Razglas. V teku leta 1914 vršili se bodo uradni dnevi kranjskega c. kr. okrajnega glavarstva po sledečem redu: 1. v Škof ji Loki vsaki zadnji četrtek v mesecu, toraj: 29./1., 26./2., 26./3, 30/4., 28./5., 25/6., 30./7., 27/8., 24./9, 29/10., 26./11., 31./12.; 2. v Tržiču vsako prvo soboto v mesecu, toraj: 3./1., 7./2., 7./3, 4./4., 2./5., 6./6., 4./7., 1./8., 5./9., 3./10, 7./11., 5./12.; 3. v Gorenji Vasi vsaki drugi mesec, pričenši z januvarjem, in sicer vsaki prvi torek, izvzemši praznik 6. januvarja, in se bo vršil mesto tega dne uradni dan v ponedeljek 5. januvarja, tedaj: 5./1., 3./3., 5./5., 7./7., 1./9., 3./11.; 4. v Železnikih vsaki drugi mesec, pričenši s februvarjem in sicer vsaki drugi četrtek, razun praznika dne 11. junija, ko se bo vršil uradni dan že poprej, to je 10. junija, toraj: 12./2, 9./4., 10./6., 13./8., 8./10., 10./12. Dosedaj običajne uradne ure ostanejo ne-izpremenjene. — C. kr okrajno glavarstvo v Kranju, dne 16. decembra 1913. RAZNOTEROSTI. Velikanski požar je nastal v angleškem vojnem pristanišču v Portsmouthu in je trajal 10 ur. Vpepelil je veliko poslopij in skladišč. Škoda znaša nad 100 000 funtov šterlingov Malo je manjkalo, da se ni ogenj razširil na drednote. Veliko ladij je zbežalo iz pristanišča. Profesor Pribičevič, čigar brata sta bila obtožena veleizdaje, bo imenovan za srbskega pravoslavnega škofa. Izmail Kemal bej, predsednik začasne albanske vlade v Valom, pojde v Sofijo pogajat se z Bolgari v gospodarskih in kulturno političnih vprašanjih Menelik, o katerem se je že večkrat poročalo, da je umrl, je res umrl zadnji četrtek. Stekel pes je vgrznil v Minsku na Ruskem nekega učenca. Ta učenec je potem ogrizel 24 svojih součencev in nato umrl v velikih bolečinah. NOVEJŠE VESTI. Dunaj, 22. decembra. V poljskem klubu se potres še ni pomiril. Minister Dlugosz je odstopil, vitez Javorski je odložil mandat, pa še vre. Belgrad, 22 decembra, Srbska vlada je dobila v Parizu 40 milijonov frankov posojila. Na Srbskem vlada velka beda, ker manjka denarja. Petrograd, 22. decembra V ruski vojski je bilo letos v osmih mesecih 377 samomorov. Mnogo izdatneja kot ribje olje je Scottova emulzija iz ribjega olja. Dokaz temu je, da so že v desetletja preizkušeni Scottovi se tavi popolnoma odstranjene vse kvarljivosti ribjega olja, kakor: težka prebava, zopern duh in okus. Scottova emulzija je v resnici tako lahko prebavljiva in tečna da se daje lahko najmajšemu v zibelki in se izkaže posebno koristno pri dobivanju zobkov. Vživanje Scottove emulzije za-s;gura malemu zemljanu močno okostje in razvito telo, najboljše in naipotrebnejše orožje za nadaljni življenski boj in obstanek. Zato ne dajajte otrokom ribjega olja, ampak dajte jim kot smetana sladko Schottovo emulzijo iz ribjega olja, katera vpliva poleti in pozimi popolnoma jednako na otroka. ff Cona originalni steklenici It I K SO v. Dobi s« v »teh lekarnah. Kdor poalja M) v v znamkah na SCOTT * HOVVNE, G. m. b. H., in rJM in«M«5. ključavničar v Kranju, v Pungertu št. 32. Isti izdeluje tudi nove štedilnike vsake vrste, od preprostih do najfinejših po najnižjih cenah, kakor tudi železne ograje, okna, stroje za izdelovanje cementne opeke i. t. d. ....... Wotan Žarnice najboljša kakovost, katere porabijo najmanj toka ter se dobijo za 10, 16, 25, 32, 50 sveč, po 1*46 K pri tvrdki Ivan Savnlfe, Kranj trgovina z manufakturmm in galanterijskim blagom na drobno in debelo. Premog trbDuelishl, na]bol]Ie ka-houDstlt Ima uedno o zalogi ter prodala najcenejt tordha J. KuSlan filaonl trg.it. gramofon malo rabljen, ss proda za nizko ceno. Več se izve pri upravi .Gorenjca". Razširjajte,, Gorenjca1*! Za smeh in kratek čas. Skopuh ftdrafl&ntJtu: .Če k* res, kakor pravite, dt mi ni več pomagati, napravite tako, da bom vsaj pred novim letom umrl." — Zdravnik: •Zakaj, pa?M — Skopuh: .Zalo, da mi ne bat taefca dajati novoletnih daril." Razumljivo. A: .Zakaj pa vaša'žena celi dan zabavlja?" — B: .Zdravnik ji je prepovedal govoriti." bbsbbsbsesbsesebbb i SlnTc sbssbbbes a a ®a tu s I si-cEno in oeselo jg novo leto 1914 a p. n. posetnikom brivnice pj Valentin Rozman a H brivec. H BBBBl^aBaBBBBBBBBB Bsfb-ete «fe šfe> Š^-«^ 8^ stb ©fe sfe št® 4® 4® 4® <šTe H SREfHO in veselo I HOVO LETO :: 1914 t H* «I 4 -i -i 4 il želi vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem s prošnjo, da mi v bodoče ohranijo enako zaupanje Franc Dotenz v Kranja glavna trgovina in podružnica. |^*'®P'«J* «|® ^ *p ^ ®£? V V *|S ^ ^ Srečne m veselo |j novo leto /P/4 |j J«// wr/r> SP9/IJ7T cenjtnfm odjemalcem