blejskem kampu Zaka v organizaciji Alumni kluba geografov Univerze v Ljubljani.
Da je zborovanje na Bledu zadostilo običajnim merilom zborovanja, je o njegovih izsledkih tudi tokrat izšla
monografija z naslovom Gorenjska v obdobju glokalizacije (uredniki Boštjan Rogelj, Irma Potočnik Slavič, Irena Mrak).
Zborovanje na Bledu je potekalo na visoki ravni, kar so zagotovili mnogi
sodelujoči, tako avtorji prispevkov kot tudi drugi udeleženci, ter člani programsko-organizacijskega odbora. Hvala vsem za organizacijo prijetnega zborovanja!
Matjaž Geršič
Boštjan Rogelj, Irma Potočnik Slavič, Irena Mrak (ur.):
Gorenjska v obdobju glokalizacije Slovenske Istre in Tržaškega zaliva
2013. Ljubljana, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 365 str.
»Gorenjska je rdeča nit pričujoče znanstvene monografije, v kateri geografi postavljamo ogledalo regiji v času, ki ji je vsaj z gospodarskega vidika vse prej kot naklonjen«, so napisali uredniki v predgovoru v monografijo z naslovom Gorenjska v obdobju glokalizacije. Monografija, ki zaokroža aktivnosti ob 21. zborovanju slovenskih geografov na Bledu, se osredotoča na aktualne procese, prakse in fenomene, značilne za Gorenjsko v obdobju intenzivnih globalizacijskih procesov in lokalnega/ regionalnega odziva nanje.
Vsebinsko je razdeljena na 3 sklope. V prvem z naslovom Okoljske spremembe je 5 prispevkov izpod peresa 17 avtorjev. Obravnavajo podnebe razmere Gorenjske in še posebej Kamniške Bistrice, slovenska alpska jezera in okoljske spremembe, višinsko paso-vitost rastlinstva, zemljevide nevarnosti za snežne plazove in časovno dimenzijo naravnih procesov.
Drugi sklop z naslovom Spreminjanje kulturne pokrajine prinaša prav tako
5 prispevkov izpod peresa 8 avtorjev. Tako kot je širok pojem kulturna pokrajina so tudi široke obravnavane teme. Obsegajo historičnogeografsko temo krčenja in agrarne rabe gozdov v času višinske kolonizacije, rast prometnih površin v zadnjih 200 letih, prostorsko analizo počitniških bivališč v Občini Bohinj, prostorsko in funkcijsko preobrazbo mestnega središča ter analizo novih območij storitvenih dejavnosti v Kranju ter suburbanizaci-jo na območju Udin boršta.
Upravljanje z lokalnimi in regionalnimi viri, tretji in zadnji sklop je najobsežnejši. Prinaša 11 prispevkov izpod peresa 20 avtorjev. Govorijo o vodni, energetski in prehranski samooskrbi Slovenije, o virih pitne vode, strukturnih spremembah in trajnostni naravnanosti kmetijstva, o prebivalstvenih spremembah v prvem desetletju 21. stoletja, procesih etničnosti v luči poselitvenih vzorcev, prostorski razmestitvi poklicev prebivalcev z ustvarjalnim poklicem, značilnostih turizma, o upravljanju območij z vidika spremembe funkcij-
skih zaledij središčnih naselij, o znakih glokalizacije na podeželju Srednje Gorenjske, hišnih in ledinskih imenih na primeru katastrskih občin Leše in Blejska Dobrava ter o leseni kašti kot dobri praksi pri urejanju vodotokov.
V 365 strani obsežni monografiji se spretno prepletajo klasične in moderne tematizacije ter dobro uveljavljeni ter sveži in inovativni pristopi. Posebej dobrodošla so poglavja, ki teritorialno zaokroženo obravnavajo določeno vprašanje (rast prometnih površin, strukturne spremembe in trajnostna naravnanost kmetijstva, prebivalstvo z ustvarjalnim poklicem, če naštejemo le nekatere). Pogrešamo več kritičnih in refleksivnih prispevkov na temo aktualnih problemov - v bruseljskem jeziku izzivov - Gorenjske, ki bi »urbi et orbi« oznanili, da geografija ni (le) poznavanje otokov v Polineziji, ampak veda, ki pronicljivo identificira in analizira stanje in je sposobna ponuditi mogoče poti njihovega reševanja.
Mimi Urbanc