TEDNIK
KULTURNO
GLASILO
Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt		Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt	P. t>» b
LETNIK XXI. / ŠTEVILKA 28	CELOVEC, DNE 10. JULIJA 1969	CENA 2.50 ŠILINGA
Doba uničevanja med Arabci in Izraelci
V enaindvajsetih letih vojne Izraela, ki traja z menjajočo se ostrino na Srednjem vzhodu že od njegove ustanovitve 14. maja 1948, je bila pač bliskovita šestdnevna vojna junija 1967 višek vojaške zmogljivosti Izraela. Toda kljub temu ni prinesla odločitve. Od tedaj sta pretekli ponovno dve leti vojne. In kot pričajo zunanja znamenja, se bo lahko vlekla še 20 let, in sicer kot mala vojna, topniški dvoboji, sabotaže, teroristične dejavnosti, letalski napadi in operacije komandosov.
Arabci so bili premagani in so se morali podvreči izraelskemu načinu vojskovanja. Za Izraelce je ustvarila ta vojna nove meje, ki so ogromno izboljšale njegov strateški položaj. Pravijo, da bi Izrael 1967 lahko šel še dalje, toda kam? Izrael je namreč premajhen, da bi mogel tvegati zasedbo nadaljnjih arabskih ozemelj. Prav zaradi tega se je ustavil tam, kjer so meje ugodne za obrambo.
Ker so bili Egipt in ostale arabske države — sosede Izraela premagani, so morali sprejeti take meje, katere jim je narekoval zmagovalec. Uspavali so se v tem, češ da to stanje ne bo dolgo trajalo. Ko pa so spoznali, da je stvarnost drugačna, so se zatekli k novemu — partizanskemu načinu vojskovanja.
Arabci so svoje ogromne izgube v orožju zopet nadomestili: Sovjeti so jim v tem času napolnili vojaška skladišča z materialom vseh vrst od letal, topov do malih bojnih čolnov in drugega. V gverilskem vojskovanju so uničili tudi več izraelskih vojakov, kot jih je padlo v bliskoviti šestdnevni vojni. Toda njihov položaj je še zmerom neugoden, tako da ne morejo še misliti na spremembo položaja. Prav zaradi tega, kot omenjamo zgoraj, so se Arabci zatekli k partizanskemu vojskovanju.
Pa tudi Izraelci so svojo vojaško moč o-krepili. Sedaj jim pride v dobro tudi dej-
stvo, da je novi francoski predsednik Pom-pidou ukinil prepoved pošiljanja orožja Izraelu, tako bodo dobili tistih 50 že kupljenih reaktivnih bombnikov vrste »Mira-gc«, ki v vsakem oziru nadkriljujejo sovjetske »MIG« reaktivna letala.
Čeprav sta obe strani do zob oboroženi, moramo reči, da ima izraelska vojska boljše orožje in boljše vodstvo. Toda vseeno ni mogla uničiti niti arabskega topništva niti teroristične dejavnosti in sabotaž znotraj Izraela. Po drugi plati pa tudi Arabci nikakor ne morejo spremeniti sedanjega zemljevida na Bližnjem vzhodu.
Erav zaradi tega sta oba nasprotnika uvidela, da si trenutno ne moreta do živega, zato sta prešla v nov način vojskovanja, in sicer na spopade ob mejah, ki pa ne morejo prinesti druge odločitve kot samo zastraše-Vanje in gospodarsko škodo. Kjer pa gre za uničevanje narodnega premoženja, je to že nevarnejši način vojskovanja. Izraelci so zadnje čase napravili nekaj poskusov, ki so se vsi obnesli. Z bliskovitimi operacijami so spoznali temeljne arabske šibkosti: izraelska izvidniška letala preletavajo neovirano Kairo in dolino Nila. Izraelski komandosi Pa neodkriti prihajajo čez Sueški prekop in uničujejo egipčanska oporišča, gospodarsko-strateške naprave, kot na primer hidrocen-trale, daljnovode. Seveda se Izraelci nikakor nočejo spuščati v velike akcije, to je, da bi uničevali Arabcem (največ Egiptu) gospodarstvo v velikem obsegu, ker so prepričani, da bi to samo razburilo svet, pa tudi Nasser bi lahko udaril z raketami, ki jih ima dovolj na voljo. Moskva bi mu pa tudi takoj vsak hip dala bombe, če bi se uotel braniti proti uničevalnim akcijam izraelske obrambe.
Italija pred novimi volitvami
Južnotirolsko vprašanje ponovno za korak nazaj
Možnosti za rešitev južnotirolskega problema so se močno zmanjšale, je izjavil v nedeljo tirolski deželni glavar Eduard Wallnofer, dan po odstopu Rumorjeve vlade v Rimu, ki je spravila Italijo v eno izmed najtežjih političnih kriz po drugi svetovni vojni.
»Še pred štirinajstimi dnevi je izgledalo, kot da bi še tistih par odprtih točk, ki sta jih obravnavala dr. Silvius Magnago in bivši premier Moro, v bližnji prihodnosti rešili. »Nismo srečni nad razvojem v Italiji, kajti Rum or in Neni sta pokazala precej razumevanja, vsekakor več kot tedaj, ko je bil zunanji minister Fanfani. Če bi bil ta ponovno izvoljen, so naši upi za nekaj časa splahneli,« je izjavil Wallnofer na zborovanju tirolskih kmetov v Innsbrucku.
»Kljub temu nismo izgubili upanja,« je dodal deželni glavar. Vse, kar je v paketu, je tudi pismeno potrjeno. In če bi bilo potrebno, da bi se morali 'ponovno obrniti na Združene narode, bi se lahko sklicevali na to, da nam je italijanska vlada te in te točke paketa že priznala.«
K miza v socialistični stranki, ki je dosegla vrhunec z razikolom, ki ga je povzročilo socialdemokratsko krilo, se je razvila z bliskovito naglico iln je zajela tudi vlado samo. Po izstopu socialdemokratskih ministrov je predsednik vlade Rumor sporočil državnemu predsedniku ostavko celotne vlade.
Rumorjeva koalicijska vlada je trajala
nekaj; več kot šest mesecev. Sestavljena je bila po dolgotrajni krizi, 'ki se je Vlekla vso lansko jesen. Zdaj jo nekateri že hočejo postaviti v zgodovino, kot lposlednjo vlado leve sredine.
Linijo nove socialdemokratske stranke označuje izjava tajnika Penija: »Vodilo nas je spoznanje, da nekateri demokratični italijanski krogi začenjajo verjieti v pozitiven razvoji komunistične stranke Italije ter v preoibraženje mednarodnega komunizma, kar pa je po našem mnenju neresnično in nemogoče.«
Kot izhod iiz sedanje vladne krize vidijo v Rimu sledeče možnosti:
•	Razpis novih volitev
•	Ustanovitev manjšinske vlade krščanskih demokratov, ki bi opravljala svoje posle, dokler se ne bi razčistil politični položaj Italije.
•	Koalicija krščanskih demokratov z liberalci in novoustanovljeno enotno socialistično stranko.
•	Koalicija krščanskih demokratov, socialistov in komunistov.
Atentat na kenijskega ministra
V Nairobiju je postal 5. julija žrtev atentata Tom Mboya, minister za gospodarstvo kenijske vlade in glavni tajnik vladne stranke »Afriške nacionalne unije«.
Ministra so zadeli trije streli, ki jih je neznanec sprožil iz drvečega avtomobila. M boja je bili hudo ranjen in je umrl, ko so ga peljali v bolnišnico.
Policija je takoj zaprla vse okoliške ulice, a brez uspeha.
Mboja jie bil star 39 let in je biil eden od najvidnejših predstavnikov kenijske vlade.
Mnogi so ga označevali kot najverjetnejšega naslednika sedanjega predsednika Kerna te. šele dan prej se je bil minister vrnil iz Adis Abebe, kjer je prisostvoval mednarodni konferenci pod pokrovitelj,stvom Združenih narodov.
Smrt uglednega kenijskega .politika je globoko razburila javno mnenje v državi. Ponekod je prišlo tudi do hudih nemirov, ki so trajali še v ponedeljek, a jih je policija zatrla. Lani se je minister udeležil v Porečah konference držav v razvoju.
IZ VSEBINE:	
Svoboda je samo še predsednik	2
Veliko pričakovanje	3
Goriški slavčki peli na Koroškem	4
10-letnica Minimundusa	4
Dežela največjih možnosti turizma	5
Šport doma in po svetu	6
Sivka in Murček	7
Radiotelevizijski program	8
Po izročitvi tega ozemlja Maroku si je španska vlada v Madridu tudi v prihodnje zagotovila posebne ribiške pravice pred obalo Ifni j a — torej med Afriko in Kanarskimi otoki.
Sovjetski špion Kahr 20 mesecev zapora
Ker je šp ion i ral za Sovjetsko zvezo, je bil v petek, 4. julija, pred porotnim sodiščem na Dunaju obsojen na 20 let strogega zapora Alois Kahr (63 let star), uradnik v avstrijskem zunanjem ministrstvu.
Kahr je bil zaposlen v oddelku za tajno-pis ter je prejel v teku zadnjih let od Sovjetske zveze vsoto v znesku 114.000 šilingov. Kahr je priznal, da je pošiljal zlasti poročila o 'položaju zahodnih držav v času krize okoli Kube in na Srednjem vzhodu, nadalje je dajal poročila o razpoloženju zahodnih držav po vkorakanju sil Varšavskega pakta na Češkoslovaško.
Ko ga je sovjetski glavni oficir Fedoren-ko pozval, da bi pošiljal tudi material o Avstriji, je Kahr to odločno odklonil. Za svojo špionažno dejavnost je prejemal mesečno 2500 do 3000 šilingov. Če pa je poslal posdbno važna poročila, je prejel še nagrado navrh.
Madrid je vrnil afriško pokrajino Maroku
špansko ozemlje Ifni v južnem Maroku ob atlantski obali (med Marokom in špansko Saharo) je bilo v ponedeljek, 30. junija, vrnjeno Maroku. Ob tej priložnosti je bila slovesnost, med katero so sneli rumeno-rdeče-rumeno špansko zastavo in dvignili maroško ob sviranju državnih himen obeh držav. Od torka, 1. julija, je prišel Ifni s svojimi 70.000 prebivalci — v glavnem
Arabci pa so se po drugi strani oprijeli novega načina vojskovanja. Prenesli so vojno v notranjost Izraela. Gotovo je uspeh, npr. atentatov zadnjega časa v Jeruzalemu, Haifi, Tel Avivu in drugod v psihološkem, gospodarskem in vojaškem oziru majhen, izkazalo pa se je, da je notranja izraelska obramba tudi ranljiva. Teroristična dejavnost se je na obeh straneh poostrila. Vendar lahko Arabci napravijo izraelskemu gospodarstvu več škode, ker je le-to mnogo bolj razvito kot obratno.
Doba medsebojnega gospodarskega uničevanja je, kot vidimo, šele v povojih. Ne Izrael niti Arabci se še ne uničujejo brezobzirno med seboj. Nevarnost za tak preobrat pa obstoji. Velesile se tega zavedajo, ne morejo se pa dogovoriti za skupen tvegan nastop v obrambo miru, ker drua drugi ne zaupajo. To je žaloigra arabsko-izraelskega spora.
Arabci in Mavri — pod maroško upravo.
V Madridu je Franco sprejel maroškega kralja Hasana II. ob navzočnosti dveh zunanjih ministrov.
Predaja ozemlja j,e bila že dolgo pripravljena, tako da so lahko takoj maroški u-radniki zamenjali španske. 1. julija se je pričela tudi zamenjava denarja. Na temelju pogodbe z maroškim slutanom je prišlo leta 1860 okoli 2000 kvadratnih kilometnov maroškega ozemlja Ifni k Španiji. Pred enajstimi leti so ga Španci spremenili v čezmorsko pokrajino.
Za turistično obmejni promet so odprli 7. julija Pavličevo sedlo. Pot pelje iz Koroške Bele v Logarsko dolino v Karavankah. Prehodi so ob sobotah, nedeljah in praznikih, in sicer od 6. ure zjutraj do 18. ure zvečer. Pešec mora imeti pri sebi veljavno osebno izkaznico ali potni list, ker je računati na povečano obmejno nadzorstvo.
Na avstrijsko-jugoslovanski meji 15 novih mejnih prehodov
Na Dunaju sta predstavnika Avstrije in Jugoslavije podpisala v soboto, 5. julija, protokol o tem, da se na avstrijsko-jugoslovanski meji odpre 15 novih obmejnih prehodov.
Pred tem so bili pogovori, na katerih so posvetili posebno pozornost bodočemu obmejnemu prelaizu pri špilju. Predstavniki Slovenije so ob tej priliki predložili načrt o zgraditvi pet kilometrov dolgega predora skozi Karavanke. Predor bi povezoval Jugoslavijo s tursko in južno avtomobilsko cesto v Avstriji.
OD TEDNA DO TEDNA
POSVETOVANJA ŠTIRIH VELESIL
PREKINJENA DO KONCA POLETJA
V New Yorku so štirje veliki prekinili (posvetovanja o srednjem vzhodu in jih bodo nadaljevali ob koncu poletja. Do tedaj pa bodo nadaljevali delo podrejeni člani delegacij. Po zadnji seji v torek, 1. julija, so sporočili, da bodo zaradi važnih posvetovanj o Srednjem vzhodu med štirimi vladami, dan prihodnjega sestanka stalnih predstavnikov določili pozneje. Medtem se bo sestajala delovna skupina, ki bo imela stike s prizadetimi strankami.
ČERNIK V TEŽAVAH
Češkoslovaški ministrski predsednik Černik je te dni izjavil, da je izhod iz sedanjega težavnega položaja mogoč le v odločilnih rešitvah vseh notranjih problemov in v obnovitvi odnosov s češkoslovaškimi zavezniki.
Černik j,e -posebej opozoril na potrebo, da utrdijo odnose s Sovjetsko zvezo, češ da je to izrednega pomena za češkoslovaško varnost. »To nujnost moramo upoštevati toliko bolj, ker so nastali med Češkoslovaško in njenimi zavezniki nekateri problemi.
AFERA V ITALIJANSKI PROTIOBVEŠČEVALNI SLUŽBI
Italijanskega generala Giorgia Ma-nesa je nenadoma zadela kap, ko je v parlamentu pred preiskovalno komisijo govoril kot glavna priča v znani aferi de Loronzo o zlorabi v italijanski protiobveščevalni službi leta 1964.
General, ki je bil star 63 let, je ko-maj začel govoriti, -ko mu je postalo slabo. Prepeljali so -ga v 'bolnišnico in tam je umrl.
Kot je znano (naš list je o tem nedavno -poročal) je -italijanski parlament imenoval preiskovalno komisijo, ki zaslišuje številne vojaške in civilne osebe, da bi izvedela, ka-
ko široka je bila zarota spomladi in poleti 1964, ko je general de Lorenzo pripravljal državni udar.
General Manes je bil druga ključna osebnost v vsej aferi. Njegovega poročila doslej niso dovolili objaviti, češ da gre za vojaško skrivnost.
TRETJIČ PRELOŽEN
KIESINGERJEV OBISK V ZDA
Zahodnonemški kancler Kurt Georg Kie-singer se bo sestal s predsednikom Nixo-no-m 7. in 8. avgusta.
Obisk zahodnonemškega kanclerja v Združenih državah Amerike so doslej že trikrat preložili, vendar je sedaj, datum končno določen. Ena preložitev je bila zaradi poleta ameriških vesoljcev na Luno, potem so se domenili za 4. in 5. avgust, vendar so datum znova spremenili, ker bo Nixoin takrat v Romuniji.
PONOVEN PREPIR ZARADI
GIBRALTARJA
London in Madrid sta si ponovno v laseh zaradi Gibraltarja. Kaže, da tokrat bolj ogorčeno kot kadarkoli poprej »Umreti za Gibraltar, pomeni umreta za Španijo!« vzklikajo nekateri španski generali v imenu nacionalne enotnosti, ki bi jo želeli okrepiti. Britansko vlado opozarjajo, da bi utegnili spregovoriti tudi topo-vi, ozek pas kopnega, ki povezuje ta strateški zapah Sredozemlja z Iberijskim polotokom, pa bi kratkomalo presekali. Tako bi Gibraltar ostal osamljen in postal tako kot Anglija otok.
HEINEMANN NASTOPIL SLUŽBO
ZVEZNEGA PREDSEDNIKA
Zahodna Nemčija ima od torka, 1. julija, novega vodjo države, dr. Gustava Heine-manna, prvega socialdemokrata po dvaj-
setih letih zgodovine Zvezne republike Nemčije.
V svojem govoru je Heinemanm obljubil, da bo delal za mir in za razorožitev. Pozval je državnike velesil, naj ne iščejo varnosti v oboroževalni tekmi, ampak v skupni razorožitvi.« Razorožitev terja zaupanje, zaupanja pa ni mogoče vsiliti. Deležen ga je samo tisti, ki ga je -pripravljen izkazati drugim.«
Glede odnosov z vzhodnoevropskimi deželami je novi predsednik dejal, da ima Zahodna Nemčija 24 let po drugi -svetovni vojni še zmerom nalogo, da se sporazume s svojimi sosedi v vzhodni Evropi.
ZDA SE NE POGAJAJO S SOVJETSKO
ZVEZO ZA VPLIVNA OBMOČJA
Bela hiša je uradno zanikala časopisna poročila, češ da se Združene države Amerike pogajajo -s Sovjetsko zvezo o delitvi »vplivnih območij«. Omenjeno poročilo pravi, da naj bi bilo v teh pogajanjih Sovjetski zvezi prepuščeno vplivno območje vzhodne Evrope. Sovjetska zveza pa bi v zameno priznala Združenim ameriškim državam vplivno območje Latinske Amerike. Tiskovni predstavnik Bele hiše Ronald Ziegle-r je izjavil, da vlada ni nikoli sklepala ta-kih sporazumov.
OBSEDNO STANJE V ARGENTINI
Argentinski predsednik general On-gania je razglasil po vsej državi obsedno stanje. Napetost v Argentini traja že od 29. maja. Sedaj pa se je ta še povečala, saj je vzrok za nemir, ki je že drugič v mesecu zajel Argentino, -spor -med vojaško vlado in delavstvom. Neposredni povod za izredne -ukrepe pa je umor -sindikalnega voditelja Avgusta Vandorja, k-i se je zavzemal za dialog z vlado.
DR. KURT WALDHEIM O
JEDRSKEM POSPEŠEVALNIKU
Avstrijska vlada -ne izključuje, da -bo -lahko podprla italijansko kandidaturo Doberdoba za sedež atomskega pospeševalnika, v primeru, da bo avstrijska kandidatura Gopfritza odpadla iz kakršnega ko,li razloga. To je dejal avstrijski zunanji minister dr. Kurt Waldheim med razgovorom z delegacijo vsedržavne zveze italijanskega tiska, ki je obiskala Dunaj.
»Mi, je izjavil dr. Waklheim, bomo odločno vztrajali pri Gopfritzu, toda gotovo bi vzajemna podpora med Italijo in Avstrijo o tem vprašanju lahko bila hudo koristna.«
Zatem je minister omenil številne prijateljske izmenjave med Koroško, Furlanijo in Slovenijo ter je omenil tudi možnost, da bi predložili skupno kandidaturo za prihodnje olimpijske zimske in -poletne igre na obmejnem trikotniku med temi tremi deželami.
GLAD OGROŽA BIAFRANCE
Predsednik mednarodnega odbora Rdečega križa Marcel Neville je izjavil, da čaka milijone nedolžnih prebivalcev Biafre -smrt zaradi politike zvezne nigerijske vlade in vlad nekaterih afriških držav.
V prihodnjih dneh bo v Biafri umrlo za lakoto na stoti-soče otrok; če ne bodo neute-goma spet pripeljali pomoč, bo svet priča najstrašnejše tragedije v zahodni Afriki.«
»Vloga nekaterih neafriških držav je nepojmljiva,« j,e rekel Marcel Neville. »Se naprej se gredo politiko tragičnega nerazumevanja dejanskega položaja.« Obtožil je Lagos, da je »humanitarni organizaciji pokazala vrata kakor neposlušnemu hlapcu.«
»Trgovec -s topovi bi rad opozoril na to, da Mednarodni Rdeči križ ni tam (v Biafri) zato, da bi jim uspaval vest«, je dodal Neville. Vsa Biafra ne načrpa toliko nafte, da bi izdelali iz nje čistilno sredstvo, ki bi jim umilo roke — je poudaril predsednik mednarodnega Rdečega križa.
Kenijski minister Mboja, umorjen sredi Naj robi j a
MOŠE DAJAN: ZAHTEVAMO VELIKE SPREMEMBE MEJA
Izraelski obrambni minister Moše Dajan je izjavil, da bo Izrael zahteval v mirovni rešitvi spora z arabskimi državami velike spremembe isvojiih nekdanjih mej z Jordanijo. Dejal je, da Izrael želi »take meje, ki nam bodo zagotovile varnost«. Dajan je prav tako dejal, da nimajo namena vrniti Siriji Golanskega višavja, ki so ga zasedli v vojni junija pred dvema letoma.
Pred kratkim je prispel v Moskvo ameriški kozmonavt Borman v spremstvu svoje iene in dveh sinov: „Vesel sem, da sem lahko prišel v vašo deželo,” je ob prihodu na letališče izjavil Borman. Je prvi ameriški astronavt, ki je bil povabljen v Sovjetsko zvezo. Obiskal bo Leningrad, Novosibirsk in verjetno tudi Krim.
iiininHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiitiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii TEDENSKO OGLEDALO - KOMENTAR - REPORTAŽA - TEDENSKO OGLEDALO - KOMENTAR - REPORTAŽA - KOMENTAR - TEDENSKO OGLEDALO
Svoboda je samo še predsednik
če hoče dobiti kaka vladavina čim po--polinejšo Oblast nad podložniki, je potrebno, da posega tem bolj v njihovo miselnost in življenje. Zanesljiva policija (lahko se Imenuje tudi drugače) skrbi za red, enolončnica v obveščanju pa za enobarvnost družbenih občil. Mnenje ljudstva in resnico moreš zvedeti samo še med vrstami ali pa za -roko, ki zakrije obraz. Strah pred resnico je -povzročil strah pred silo.
Nagobčnik svobodi
Češki in slovaški novinarji so dokazali 'zadnje leto, česa so zmožni na področju objektivnega obveščanja ljudi. Ko je prevzel Dubček vodstvo KPČS, zlasti pa po odloku o svobodi tiska, so državljani ČS zvedeli tudi iiz lastnega tiska to, kar so mogli ■prej brati samo v inozemskih t. j. zahodnih) časnikih, namreč čim večjo mero resničnosti v 'poročanju. Ljiu-dj-e za časa vlade Novotnega časopisov že skoraj niso več brali, ker itak ini 'bilo zvedeti takorekoč nič zanimivega; vsebina je bila strogo cenzurirana, do zadnjega po volji vsemogočnih cenzorjev; 'članki so bili polni zaprašenih fraz in gromozanskih dblj-ub ter neverjetnega potvarjanja dejstev; tako je bilo pač ■po godu predsedniku in prvemu tajniku KPČS Antonimi Novotnemu. Ko je postal prvi tajnik KPČS Aleksander Dubček, so
se začeli -tudi krhati zidovi na časopisnem polju. Vsebina se j,e popestrila, ker je bila pač bolj podobna resnici in ker ni bilo več čutiti Škarij oz. svinčnika. Izšli so novi časniki, -mesečniki, tedniki, dnevniki; naklade so šle kot prvo sadje.
Tako svobodno poročanje je seveda izzvalo oster odpor pri pravovernih partijskih krogih. A tudi moskovskim oblastnikom in njihovim poslušnim gojencem ni bilo vseeno, kaj se bere iin čuje v češkoslovaškem tisku in radiu.
Ko so vdrli na Češkoslovaško sovjetski imperialisti in njihovi pomagači, so se takoj spravili nad družbena občila. Zasedli so radiotelevizijske postaje, a takoj so začeli oddajati skriti oddajniki, ki so se ob nevarnosti zopet umaknili na varnejša območja. Toda počasi, a zanesljivo so odvzeli Sovjeti reformatorjem, -naprednim silam v komunizmu, vso vod-o. Izgnali so jih iz vseh vplivnih državnih mest. Šli -so Dubček, Smrkov-sky, Gisar, Kriegel, Ši-k i. dr., prišli so Hu-sdk, štrougal, Kempny, I-ndra, Kolder, Bi-la-k i. dr. Ko je bilo že takorekoč vse v ojnicah, so se spustili k odločilnemu napadu na zadnjo nevarno postojanko, na časnikarje. Uvedli so zopet najstrožjo cenzuro; a kljub temu so se znali ogniti nekateri lisjaki cenzorjevemu svičniku. Neki časopis si jie izmislili prav svojevrstno švejkia-do;
izšel je z veliko belo liso na prvi strani. Spodaj pa je bilo brati, da bi moralo slediti tukaj poročilo o nekem političnem dogodku, pa da to zaradi cenzure rti bilo možno. Novice so bile na videe nedolžne, kdor pa je hotel, je mogel brati med vrstami; objavljali so zgodbice in basni, na videz nedolžne; karikature so izpolnile svojo nalogo. Na vsem lepem se je -pojavil -kje kak lepak; preden ga je mogla policija odstraniti, se je zvedela vsebina že -po vsem mestu.
Dvigajo se sence preteklosti
Namen sedanjih oblastnikov je, vnesti razdor in nezaupanje med inteligenco in preprosto ljudstvo, predvsem delavske množice; pravzaprav star naklep. Zaradi tega očitajo ljudje, ki so sami prišli na površje šele ;za časa lanske češkoslovaške vigredi, kot Husak in nekateri drugi, reformatorjem desničarski oportunizem, napačno tolmačenje komunizma i-n svobode, razprodajo Marxovih in Leninovih -idej, nacionalizem, ki d-a je v neizogibnem nasprotju s proletarskim-internacional-izmom (kaj je to, smo končno izvedeli iin spoznali lani 21. avgusta).
Husak kot »realist« si pač misli, da je treba doma ugasiti še zadnjo iskro lastnega in svobodnega mišljenja ter zatreti vse težnje po samostojnosti, če hoče doseči od Sovjetov kako ugodnost, kot npr. zmanjšanje pritiska, gospodarsko podporo (SZ je tu dolžnik ČS), ali pa celo umik tujih čet. Husak
je izgubil s svojimi drakoničnimi ukrepi veliko simpatij med ljudstvom, -ki pa je itak brez v-sake moči; najbrž hočejo Sovjeti s tem ustvariti zoipet močnejši razdor med Čehi in Slovaki, ker je pač Husak prišel v Prago iz Bratislave, če bi bil kdaj neznosen Husak, nekoč sam reformator, bi se dal postaviti na čelo skupne partije sedanji vodja češke KP, Ljubomir Štrou-gal, ali pa kdo drug izmed njegovih pravovernih tovarišev, katerih možgani mislijo samo po navodilih Kremlja. Gospodarstvo je na tleh, oblasti so napovedale celo občutno zvišanje cen; da ne bo prišlo zaradi tega do nemirov, bo že skrbela policija, ki postaja čedalje bolj mogočna in samovoljna. Ko je zasedalo v Pragi 500 pravovernih časnikarjev, so le-ti, manjšina 10 odstotkov, zahtevali, da bo končno čas za prevzem oblasti v sindikatu časnikarjev.
Za 21. avgust so napovedali študentje in nekateri njihovih sobojevnikov stavke kot -izraz 'nezadovoljstva s sedanjim razvojem, k,i poriva ljudi vse bolj v prisilni jopič stalinizma; oblasti so razpustile zvezo študentov. Preostane še edino to upanje, da se bosta bojevala za svobodo in izboljšavo razmer tista dva sloja, -ki jim je Marx dodelil veliko revolucionarno vlogo, namreč kmetje in -predvsem delavci; pač tisti -preprosti proletariat, ki mo-ra po višjem nalogu graditi novo družbo-, da jo potem »voditelji« laže sučejo kot lutko -po svoji volji.
Jože Wakounig
Veliko pričakovanje
Generalka za pristanek ljudi na Lunini površini z apollom 10 je stala kakih 400 milijonov dolarjev. Nosilno raketo satum 5 so izstrelili z otočka Merritt v bližini starega poligona za start vesoljskih potnikov Cape Kennedyja.
Kennedy Space Center s svojim tehničnim osebjem pomeni še vedno »možgane« te akcije, osebje pa je prešlo skozi sito in rešeto ameriške varnostne službe. Tam ne more delati nihče s »tujim« političnim prepričanjem, nihče, ki je podvržen spolni nemoralnosti ali alkoholu.
Leta 1950 je na tem področju živelo le 25.000 ljudi, v glavnem lovcev, ribičev in sadjarjev, danes pa živi tu 245.000 prebivalcev z najvišjim osebnim dohodkom v Ameriki. V tamkajšnjem naselju strokovnjakov za vesoljske polete je najmanj cerkev, med tamkajšnjimi znanstveniki je število ateistov večje kot v kateremkoli poklicu v ZDA.
Ameriški novinar William Gromie je obiskal to edinstveno naselje in se pogovarjal s trojico, predvideno za polet z aipol-lo 11. Poleg astronavta Mikea Collinsa je našel tam tudi Nella Armstronga, poveljnika posadke, in Edvvinga Aldrina, pilota, ki bo vodil Lunin modul. Ta par bo, če se po startu rakete ne pokvari niti eden od 5 milijonov tehničnih delov, prvi stopil na Luno.
»Če bo šlo vse, kot je predvideno, bodo vaša imena postala slavna,« je v razgovoru omenil William Cromie. Armstrong pa je odvrnil:
»Sodim, da je treba tudi ta podvig gledati kot uspeh skupine. Zame ni pomembno, koga bo doletelo, da bo prvi stopil na Luno.«
»Ali se nikoli ponoči ne zbudite iz strahu, da bi se ta polet lahko nesrečno končal? Kakšni so vaši občutki ob misli na ta trenutek?«
»Ne morem reči, da ta občutek ni razburljiv. Mislim na vse, kar moramo storiti v danem trenutku, na tehnične probleme po pristanku na Luni pa tudi na čustveno stran podviga. Vendar pa sem že kot poskusni pilot po vsakem vzletu z novim letalom pomislil pri sebi: .Vraga, pa vendar
letim.’ Verjetno bom tudi tam rekel: .Vraga, pa sem res na Luni!’«
»Kaj mislite, katera bo najtežja faza pri manevriranju na zadnjih 200 ali 300 metrih, preden se dotaknete Lune?«
»Mislim, da bo kritični trenutek nastopil pri prehodu na ročno upravljanje Luninega modula, če bo to v redu, ne bo več problemov.«
»Če bo pristanek na Luni uspešen, kdo bo prvi stopil iz modula? Vi ali Aldrin?«
»To bodo določili po novih testih in z ozirom na razpoložljivi čas. Skoraj gotovo bo prvi šel ven Aldrin.«
Edwinu Aldrinu, pilotu modula, sicer pa letalskemu podpolkovniku, j.e inovinar Cromie postavil to vprašanje:
»Kaj 'bosta storila, ko se bosta po lestvi spustila iz modula na Luno?«
»Mislim, da se bova oddaljila kakih 30 metrov, da bi s posebno napravo vzela vzorce Luninih tal. Ko pa se bom spustil po lestvi, bom najprej preveril, ali moji gibi izzivajo kakšne nepredvidene reakcije.«
»Ali vam vesoljska obleka dopušča prosto gibanje?«
»Ko jo človek prvič obleče in se poskuša gibati, se počuti strašno. Polagoma pa se nauči predpisanih gibov. Nahrbtnik, ki ga bova nosila, tehta na Zemlji 24 kg, obleka 14 do 18 kg, na Luni pa sorazmerno manj.«
»Kaj bosta -počela, potem ko bosta že nabrala vzorce tal?«
»Preizkušala bova svojo sposobnost gibanja. Po vrnitvi na Zemljo bova morala poročati o vidljivosti na osvetljenih in zasenčenih delih Lune. Poizkusiti morava, ali lahko zaradi manjše težnosti skačeva kot
Anton Slodnjak -
Rojen je bil kot sin kmečkih -staršev dne 13. junija 1899 v Bodkovcih v Slovenskih Goricah. Rani duhovni stik z Aškercem, Prešernom in mnogimi drugimi glasniki lepote na-še besede, še posebno pa srečanje tega mariborskega višješolca v letih porajanj nove države s prof. Prijateljem, so določili smer njegovemu življenju.
Ko se je odrekel študiju agronomije, ki
kenguru. Najina opažanja bodo koristila pri treningu kolegov, ki se bodo tam pozneje izkrcali.«
»Kako bo televizija sprejemala slike vajinega prihoda na Luno?«
»Najprej bova premaknila vzvod ob vznožju lestve in s tem odprla shrambo z napravami. Televizijska kamera bo gledala proti lestvi. Če bo drugi član posadke tam, ga bo videti na zaslonu. Potem bova kamero pomaknila malo naprej in začela nabirati vzorce tal. Kdor bo prvi stopil iz modula, bo pritrdil tudi vrtilno anteno. Po tej operaciji bo stopil tudi drugi astronavt na Luno in s prvim fotografiral okolico. Ta sprehod bo trajal dve in pol do tri ure. Potem bova slikala tla na mestu pristanka.«
»Ali bosta pri tem vzdrževala zvezo?«
»S pomočjo modula bova vzdrževala zvezo z Zemljo. Ko bo vesoljska ladja letela nad nama, bova lahko govorila z Mikom Collinsom, ki bo ostal na poti okrog Lune. Zbrane vzorce tal bova razvrstila v različne vrečke in vsakega posebej fotografirala, in to v položaju, v katerem so bili prvotno. Vse bova stehtala, ker lahko vzameva v modul le 25 kilogramov.«
»In kako bo s spanjem?«
»Ali bova najprej opravila nalogo zunaj modula in nato spala ali pa bova najprej spala in nato stopila na Lunina tla. Dvakrat ne bova šla ven. Ko se bova vrnila v modul, bova odvrgla vse nepotrebne instrumente, da lahko narediva prostor za 25 kg Luninih kamenin. Na Luni bova prebila kakih 20 ur. Razmišljam, kakšno bo moje življenje po obisku Lune. Gotovo se bo spremenilo. Sicer se je pa tako že spremenilo, odkar vem, da bom eden med prvimi, ki bodo stopili na Luno.«
sedemdesetletnik
ga j.e začel v Zagrebu, in se oprijel slavistike, se mu je morebiti podzavestno razodelo, da mu bo bolj od eksaktnih znanosti posredovala stik z genijem domače zemlje duhovna veda, namreč študij slovenske besede in v njej uresničenih umetnin.
Čeravno se je vadil v leposlovnem oblikovanju že kot dijaček, je stopil pred javnost šele po doktoratu (1925) in po povratku slavističnih študij na Poljskem. Njegove objave govorijo o velike-m poljskem pesniku Przybyszewske:m in poljskem gledališču, druge pa glosi.rajo gospodarske dogodke v tujini in doma. Nato se zmerom bolj, posveča slovenski literaturi: ukvarja se s prevajanjem, kritiko, spremljanjem literarnih pojavov, s komentiranjem slovenskih pisateljev ter s pripovedništvom, dokler se po drugi svetovni vojni popolnoma ne zapiše literarni zgodovini.
Če poznamo danes mnogo bolje našo romantiko, .realizem, naturalizem in moderno, ali če so nam mnogo bolj živo pred očmi duhovni obrazi kakega Čopa, Kastelica, Vraza, Smoleta, Slomška, Levstika, Erjavca, Stritarja, Kersnika, Finžgarja, Župančiča, Cankarja, a tudi Trubarja, Murka, Prijatelja in toliko drugih, zlasti pa če smo slednjič dobili prvo esejistično napisano literarno zgodovino (Pregled slovenskega slovstva, 1934), prvo komentirano izdajo celotnega Prešerna (v več edicijah od 1946 dalje), ali če smo prek angleškega ter prek nemškega jezikoslovnega medija dostojno predstavljeni širokemu kulturnemu svetu, če imamo sedaj literarnozgodovinsko .podobo druge polovice XIX. stol. (Zgodovina slovenskega slovstva), če smo mi in srbohrvaški jezikovni krog dobili monografijo o življenju in delu dr. Franceta Prešerna, ali pa na novo napisano slovstveno zgodovino, ki je hkrati moderen učbenik za nas koroške Slovence (Slovensko slovstvo, 1968) in ne nazadnje romanizirani biografiji dveh naših velikanov — Prešerna (Neiztrohnjeno srce, 1938; 1967) in Levstika (Pogine naj pes! 1946, 1965) — potem je vse to velilko delo jubilantova zasluga.
Poglavje zase je Slodnjakovo pedagoško delo. 18 let poučevanja na trgovski akademiji, 3 leta na zagrebški univerzi, kjer je obnavljal in poglabljal žive kulturne stike, devetletno delo na ljubljanski univerzi in štiriletno predavalno gostovanje na Goethejevi univerzi v Frankfurtu ob Meni, so svetle strani njegovega življenja. Pregled njegovega dela, ki šteje več kot 300 bibliografskih enot, med njimi vrsto zajetnih knjig, poleg tega pa nešteto nezapisanih predavanj in govorov, priča o jubilantovi ljubezni in ustvarjalni sili.

LUK
(bral Radion
STELLA
das
Sortfment der
Sauberkeit
VIM
luži
presto
Andy
DUAL Comfort
OMO
UC-FEINSEIFE
Vsa navedena pralna in čistilna sredstva dobite v večjih in zaradi tega cenejših enotah PRI DOMAČI BLAGOVNI ZADRUGI
SLOVENCI
dama in pa metu
Koncert okteta Ivan Cankar V Bcrazataguiu v Argentini je bil pomemben kulturni dogodek za Slovence, ko je pred kratkim nastopil oktet Ivana Cankarja, ki je lepo uspel. Koncert je obsegal slovenske narodne pesmi in pesmi drugih narodov, v tretjem delu so bile pesmi vesele vsebine, izbrane iz novejšega časa.
Slovenki priznanje za keramiko Slovenska keramičarka Marija Orthaber je na VII, mednarodnem natečaju za keramiko v Cerviji (Italija) prejela četrto nagrado.
Slovenski akademiki obiskali Češkoslovaško Delegacija Slovenske akademije znanosti in umetnosti se je vrnila z osemdnevnega prijateljskega obiska na Češkoslovaškem. Obiskala je češko in slovaško akademijo znanosti in umetnosti. V delegaciji so bili predsednik SAZU Josip Vidmar, podpredsednik SAZU dr. Anton Kuhelj, član predsedstva SAZU prof. dr. Bratko Kreft in upravni ravnatelj akademije dr. L. Bebler.
Slovenski pisatelj počaščen z mestnim grbom
V Regensburgu se je vršila slovesna proslava 1100-letnice smrti sv. Cirila, katere so se udeležili tudi inozemski gostje, banja-luški škof dr. Pichler (Hrvat), profesor dr. Živanov iz Bolgarije, prof. dr. Dimitri-jevič iz Srbije, pisatelj dr. Metod Turnšek s Koroškega, prof. dr. Zagiba (Slovak) z Dunaja.
Svečanost je bila v stolnici in v škofijskem dvorcu. Slovenskega pisatelja doktorja Metoda Turnška pa je že dan prej sprejel v starodavni palači mestnega magistrata nadžupan Rudolf Schichtlinger. Kot avtorju knjige o sv. Cirilu in Metodu (Zwei Sterne an unserem Himmel) mu je izrekel pohvalo in mu v znak priznanja izročil častno darilo, grb mesta Regensburga ter še darilo za mlado Slomškovo založbo, v kateri je Turnškovo beletristično in zgodovinsko delo izšlo.
Wilhelm Backhaus - umrl
Eden izmed najslavnejših klavirskih virtuozov na svetu prof. Wilhelm Backhaus je umrl v soboto, 5. julija, v beljaški deželni bolnici za srčnim infarktom. Backhaus je še teden poprej koncertiral na skupni prireditvi »glasbenega foruma« in »carintskega poletja« v osojski samostanski cerkvi. Med igranjem mu je postalo slabo, tako da je moral mojster najprej spremeniti prvotni program, potem pa je moral vobče prenehati igrati.
Prof. Backhaus je bil rojen 26. marca 1884 v Leipzigu. Že kot osemletni deček je igral izvrstno, tako da se je zanj začel zanimati dirigent Arthur Nikisch. S petnajstimi leti je postal učenec slavnega komponista Eugena d’Alberta, in že tedaj nastopal uspešno na koncertih. Kmalu je segla njegova slava čez meje Nemčije (v Rusiji, Franciji, Italiji). Njegov strmi vzpon pa se je začel, ko je prejel 1905 Rubinsteinovo nagrado.
Poletna sezona Mestnega gledališča
Da bi zadovoljili kulturnim potrebam poletnih turistov na Koroškem, se je vodstvo Mestnega celovškega gledališča odločilo odpreti, in sicer prvič letos, svojo poletno gledališko sezono.
Poletna sezona bo trajala od 4. julija do 31. avgusta. V tem času bodo uprizorili celotni repertoar, ki so ga imeli na programu v sezoni 1968/69: predvajali bodo pet oper, pet operet in tri balete. Kar se tiče zasedbe del, bodo gostovali poleg dosedanjih domačih moči, še tudi znani pevci iz drugih gledališč, kot npr. iz dunajske Volksopere.
PROGRAM ZA NASLEDNJI TEDEN:
PETEK, 11. julija, ob 20. uri: EVGENIJ ONJE-GIN (opera) Petra Iljiča Čajskovskega). — SOBOTA, 12. julija, ob 20. uri: GASPARONE (opereta Carla Millockerja) — NEDELJA, 13. julija, ob 20. uri: MOJ PRIJATELJ BUNBURV (musical Helmuta Beza in Jurgena Degcnhardta, glasbo je zložil Gerd Natschinski). — SREDA, 16. julija, ob 20. uri: MASKA V MODREM (opereta Freda Ray-monda) - ČETRTEK, 17. julija, ob 20. uri: SEVILJSKI BRIVEC (opereta Gioacchina Rossinija).
NOVO MESTO (Umrla je Bohmova mama)
Dne 28. junija 1969 je v ljubljanski bolnišnici po težki in mučni bolezni prenehalo utripati srce nadvse dragi in ljubljeni mami Silvi Bohm, roj. Pucelj, vdovi tekstilnega inženirja Antona Bohma. Vse njeno življenje je bilo ena sama odpoved in žrtev, čeprav je bila njena dobrota nepopisljiva. Zapustila je neutolažljiva sinova Edija in Karli j a (nastavljenca v Mohorjevi knjigarni) z ženo, sestro in brate z družinami in ostalo sorodstvo.
Na praznik sv. Pavla, 30 junija 1969, je v kapiteljski cerkvi v Novem mestu opravil ,zanjo mašo zadušnim svak dr. Edrnund Bohm D. J. Pogrebne obrede na novomeškem pokopališču je vodil ljubljanski škof gospod dr. Stanislav Lenič v asistenci tamkajšnjega g. prošta in ostale duhovščine.
Drago rajnico je na njeni zadnji poti .pospremila velika množica ljudi. Vsem bo ostala v nepozabnem spominu.
Ob nenadomestljivi izgubi drage Boh-move mame izrekajo prijatelji, znanci in podjetje Mohorjeve najgloblje sožalje.
AEG Santo hladilnik!140 I za vroče poletne dneve kupna cena samo 1.760.-
crr '//ii ~r~n
Samo v
KAUFHOF - VELETRGOVINA
VALEHt.il	-	•
In ANGELA
PLIBERK - LIBIJCE
tel. 04235-394 (noč. štev. 302)
PEČNICA
Dne L junija smo na pečniškem pokopališču pokopali gospo Johano Podlipnik. Lepo število pogrebcev iz pečniške in šent-lenartske fare jo je spremljalo na zadnji .poti. Gospod župnik Markič se je v domačem jeziku poslovil od rajine Hance in v lepem govoru nakazal vrline rajne ter se zahvalil za njen zgled in njeno zvestobo Cerkvi. Svečanost pogrebne maše je dvignilo lepo ljudsko petje. (Moški zbor je bil ta dan zaradi cerkvenega nastopa na Brezjah in iizvencerkvenega koncerta odsoten.)
čeprav je bila rajna Hanca majhne in šibke postave, je imela čudovito plemenito srce. Bila je zavedna Slovenka in žena žive vere.
Ko se je leta 1927 na tragičen način ponesrečil Bvatinčev gospodar, je prišla v najhujši stiski svoji sestri na pomoč, zapustila svoj, dom na Čavi, fara Št. Lenart pri sedmih studencih, in ostala kot nesebična in brezplačna pomočnica pri številni družini. S sestro sta delali na kmetiji, vzgajali 4 otroke in si delile vesele in zlasti bridke ure, kot je pač naneslo življenje. Stalno je prisostvovala sveti maši in tam črpala moč za svoje poslanstvo.
Vsem sorodnikom, zlasti pa sestri in bratoma, naše iskreno sožalje.
PLIBERK
(60-letnica Slovenskega prosvetnega društva »Edinost«)
V nedeljo, dne 15. jiunija, j(e Slovensko prosvetno društvo »Edinost« na svečan način praznovalo 60. obletnico svoje ustanovitve.
Dne 21. maja leta 1909 so se zbrali pri Mohoriču v Pliberku številni zavedni Slovenci, zaskrbljeni za usodo slovenske besede in slovenske narodne biti v takratni avstr oo grški monarhiji ter sklenili ustanoviti prosvetno društvo, ki naj bi zlasti mladini nudilo to, za kar je bila v šoli prikrajšana, zavedajoč se, da sta narodna prosveta in znanje najboljša obramba proti raznarodovanju slovenskega življa.
Društvo je v šestdesetih letih svojega ob-
Goriški slavčki peli na Koroškem
Ob turistični poplavi, ki jo doživljamo sedaj poleti na Koroškem, bi kar prezrli veliki avtobus iz Gorice, če ne bi bili v njem naši bratje in sestre, ki so prišli ne le uživat koroške naravne lepote, ampak so prinesli koroškim Slovencem prisrčen pozdrav v prelepi pesmi.
Ker nas je obiskalo »Katoliško prosvetno druištvo« k Gorice, je gostovanje pripravila »Krščanska kulturna zveza« v Celovcu.
V	nedeljo, 6. julija, dopoldne so se usuli po dolgi vožnji v Šmihelu iz avtobusa in zamenjali vroči goriški zrak s hladnejšim, ki piha preko Pece in Obirja. Pod Sv. Katarino, katere cerkev je posvetil škof Slomšek, so imeli 'božjo službo v cerkvi, kjer je imel novo mašo rajni škof dr. Rožman. Ker je g. dekan na zdravljenju, g. kaplan pa je maševal pri gasilski slovesnosti v Repljah, j;e bil nadvse dobrodošel č. g. dr. Kazimir Humar, predsednik '»Katoliškega prosvetnega društva« in duša versko prosvetnega dela v Gorici, da je imel farno božjo službo, prepevala sta pa izmenoma mešani zbor »Lojze Bratuž« in moški Zbor »Mirko Fi-,lej« tako, da se ni dalo moliti, ampak le poslušati. Preko cerkve je zadonela zdaj mogočna pasem, ki hvali, proslavlja, prosi in zopet tiha molčeča, da je ljudi prevzelo: nekaj novega, svežega, prepričljivega je v tej pesmi, ki jo pojo verni ljudje. Smi-helčani so pa hoteli tudi videti pevce, zato so se po maši še ustavili in Goričani so zapeli zunaj še nekaj, narodnih pesmi.
Ustavili so se še v Dobrli vesi, podjunski metropoli iin si ogledali častitljivo cerkev in bivši samostan.
Izlet so združili, tudi iz romabjem h Gospe Sveti, ki vsem našim bratom zaradi svoje zgodovine veliko pomeni. S pesmijo so se znova posvetili Mariji, katere srce bije za narode vse iin jje miati Kristusove Cerkve, ki časti in proglaša tudi svetnike, med njimi med največjimi sv. Cirila in Metoda. Kot vemo, teh dveh Cerkev ni izbrisala, ampak jima po zadnjih papežih pridala še večji pomen.
V	Celovcu so si ogledali Mohorjevo tiskarno in zmaja na Novem trgu.
Še kratek postanek v Št. Janžu, potem pa zvečer nastop v farni dvorani v Št. Jakobu, da nam pokažejo nekaj sadov svojega kulturnega dela.
Preveč bi bilo opisovati ves večerni spored. Kdor je bil zraven, je bil vesel in hvaležen, da je doživel tako lep večer, kdor pa ni bil, pa mu vse opisovanje ne more nadomestiti užitka. Goste je pozdravil podpredsednik »Krščanske kulturne zveze« g. Maks Mihor, izrazil naše veselje in pojasnil, da naj bo ta prireditev prav na predvečer praznika sv. Cirila in Metoda obenem naša cirilmetodijska proslava. Povedal
je, da so Goričani že enkrat peli v št. Jakobu, ko je še zbor vodil g. Mirko Filej in so tedaj peli Gregorčičeve pesmi še v stari mali dvorani. V imenu gostov pa se je za lep sprejem zahvalil č. g. dr. Kazimir Humar in poudaril dvojni namen gostovanja. Najprej vračajo obisk šentjakobskemu prosvetnemu društvu, ki je pred leti gostovalo v Gorici z »Miklovo Zalo«. Drugič je zelo ■potrebna kulturna izmenjava med Primorsko in Koroško, saj nas druži ista materina govorica, ista krščanska načela in imata obe narodni manjšini podoben položaj. Včasih je bilo več stikov iin izmenjav, sedaj pa jih je vedno manj, pa je prav kulturna izmenjava zelo potrebna.
Mešani zbor »Lojze Bratuž« je pod vodstvom č. g. Stanka Jerici j a zapel več pesmi, ena je bila posebej posvečena Korotanu — Koroški. Zbor nas j,e zajel s svojo mladostno svežino, saj je toliko mladih pevcev, pa vendar že izurjenih, ki obvladajo pevske registre »forte« iin »piamissimo«. Glasbena skupina MI-NI-PE je igrala živahno lahko glasbo, fantom leži pesem in ritem v mesu in krvi in imajo nekaj; svojskega, česar tu nismo vajeni. Posebno smo bili zadovoljni, da so igrali zlasti narodne pesmi in nas niso uglušili in pobijali z divjim jazzom. Poskrbeli so za pestrost v glasbilih in v petju.
Posebno je navdušila folklorna skupina, v krasnih narodnih nošah, morda še bolj zato, ker imamo tega tukaj tako malo. Za uho in oko je nudila pisan program, med katerim je bilo nekaj smešnih vložkov. Med drugim so nam simbolično žara j ali koroško pesem »Tam, kjer teče bistra Žila«. Zanimivo so nam zarajali smešnico: »Rad bi vedel, kako kmetič ...«
Desetletnica
Kdo bi si leta 1959 mislil, da bo po desetih letih, ko so otvarjali Minimundus — v tem času je moral prebroditi marsikatero težavo — ta »Svet v malem« ob Vrbskem jezeru postal resnična atrakcija prvega reda za otroke in odrasle.
Prvi poskus, da bi na zemljišču trikota Vrbskega jezera ustanovili malo mestece — tedaj po vzorcu »Madurodama« — se je ponesrečil. Dva nizozemska državljana sta ga odprla julija leta 1957, a še isto leto jeseni je vsa stvar propadla. Mogoče zato, ker sta bila pač tujca?
Ta načrt »Mimevrape« je po dveh letih, to je leta 1959, obnovila avstrijska družba »Rešite otroka«. Da je bilo mogoče zametke tega idealističnega dela kljub začetnim težavam v dobi desetih let privesti do takšnega uspeha, se je treba zahvaliti različnim
Moški zbor »Mirko Filej« ne uživa za-zaman slovesa;, to smo se prepričali. Napovedovalec pesmi g. Viktor Prašnik je omenil, kako je »goriški slavček« Mirko Filej ljubil Koroško in njeno pesem in nam je zbor zapel tudi Filejevo pesem na besedilo Milke Hartmanove »Radost«. Zbor vodi mojstrsko, četudi je samouk in preprost delavec, g. Zdravko Klanjšček. Navdušenje v dvorani je kar raslo, da bi radi še ponovitev. Oba zbora sta nam zapela nekaj povsem novih pesmi. Moški zbor je zaključil spored s Prešernovo mogočno »Zdravico« v skladbi Ubalda Vrabca. Po zaključnem pozdravu iin zahvali predsednika društva »Rož« g. Miiheja Amruša sta oba zbora skupno zapela »V Gorenjsko oziram se skalnato stran«.
Oba, Lojze Bratuž in Mirko Fileji, ,po katerih sta zbora imenovana, počivata na goriškem pokopališču blizu skupaj. Lojze Bratuž, organist, .komponist, narodni delavec in mučenik, po katerem so pred kratkim imenovali trg v Podgori pri Gorici. In Mirko Filej, duhovnik, skladatelj, pevovodja in duša prosvetnega življenja na Goriškem. Pesem pa, slovenska pesem, kateri ■sta posvetila svoja najgloblja čustva, še živi, še razveseljuje in dviga srca. Še bomo peli, še bomo živeli, to smo čutili po končanem koncertu. Hvaležni smo požrtvovalnim Goričanom za tak lep in bogat obisk!
Za naprej pa razmišljamo, kar je povedal dr. Humar: kulturna izmenjava je potrebna! Danes je vsepovsod in kar naprej izmenjava med sosednimi narodi in državami: gospodarska, politična, športna, kulturna itd. Med najbližjimi in sorodnimi, med idejno in narodno bratskima kulturnima društvoma pa jje je tajko malo. Pa smo ob item obisku videli, da jje obema v spodbudo iin korist im v pogum za naprej.
V. Z.
Minimundusa
Naslednja leta je šlo hitro navzgor. Zvezna .strokovna šola v Borovljah in višji zvezni učni zavod v Celovcu sta zgradila model nove male železnice«, ki deloma obratuje še danes. Višji tehnični učni zavod v Beljaku je zgradil »mestno četrt Hanse«, s. finančno pomočjo tvrdk MARTHA in SHELL iso zgradili »avto cesto«, graški višji tehnični učni zavod pa je izdelal model »Graškega gradu« z zobno železnico in »dunajsko velekolo«, zvezna strokovna šola za urarsko obrt v Karlsteinu (Nižja Avstrija) pa je prispevala zvočnike in urarske naprave. Leta 1964 je zgradil višji tehnični uični zavod v Innsbrucku model »Das Gol-dene Dachl« (Zlata streha), celovški višji tehnični učni zavod model »berlinske podzemeljske železnice« iin »Ertlov stolp«. Salzburški višji tehnični učni zavod in kipar-
Belemski stolp in admiralska ladja Sv. Gabrijela, s katero je znameniti portugalski odkritelj Vasco da Gama leta 1497 odkril pot v vzhodno Indijo.
mmm
.
stoja preživelo težke in hude čase. Kljub temu ni prenehalo s svojo dejavnostjo. Gledališka sekcija društva je vsako leto pripravila vsaj štiri odrske predstave, pevski zbor pod vodstvom Falti j a Hartmana pa je kmalu zaslovel tudi izven domačega kraja.
Po koncu druge svetovne vojne je delo v društvu ponovno oživelo in se še bolj razmahnilo. Danes goji društvo tesne stike s podobnimi prosvetnimi organizacijami preko meje, zlasti v bližnji Mežiški dolini.
Svojo obletnico ustanove je Slovensko prosvetno društvo »Edinost« proslavilo z lqpo prireditvijo v Schtvarzlnovi dvorani. Sodelovali so pevski zbor društva ter pevci iz št. Vida v Podjuni ter iz Železne Kaple, kor gostje pa pevski oktet ter godba in folklorna skupina iz Raven.
dejavnikom: eden izmed teh je bilo pač dejstvo, da je javnost, ki je sprva imela polno pomislekov, trud društva sprejela z zadovoljstvom na znanje, da je dobiček namenjen zares splošni blaginji. Nazadnje je vključilo svojo pomoč še mesto Celovec, ki je bistveno pripomoglo k nadaljevanju razcveta te institucije.
Seveda je bil začetek skromen. Za 650.000 šilingov je družba kupila po javnem razpisu ((konkurzu) vso imovi.no in prostor. Najprej so zemljišče ogradili, zgradili kavarno, majhno število modelov pa so morali popraviti — k temu so prišli še novi, kot npr. »Belvedere<<, »»Heiliigenblut«, »Ho'chosterwitz« pa še »ena železnica«. Že prvo leto- je obiskalo malo mestece 48.982 oseb, prineslo je sicer majhen finančni dohodek, a kar je bilo najvažnejše, podjetje je dokazalo svojo življenjsko sposobnost.
ska šola v Halleinu sta izdelala krasni model »salzburške stolnice«, in končno je Minimundus dobil preteklo leto nič manj sijajno Sulejmainovo mošejo (džamijo) kot skupno delo -beljaskega učnega zavoda in kiparja modelarja Friderika Jerine. Model »Donavskega stolpa« j,e skupno delo šol Celovca in Beljaka. Ta -model, kakor tudi model »zgradbe za človekove pravice v StraBburgu«, model »salzburškega prestolničnega vodnjaka« in model »Belemskega stolpa«, ki ga je ustvaril kipar Jerina, so storitve, ki so obogatile Minimundus v njegovem desetem jubilejnem letu.
Kakšen sloves — doma in v tujini — si je pridobil Minimundus v desetletnem obstoju, priča tudi dejstvo javne in privatne pomoči. Bratsko mesto Celovca Wiesba-den, je dalo model svojega »zdraviliškega (Nadaljevanje na naslednji strani)
IZREDEN NAPREDEK TURIZMA V SLOVENIJI	(Nadaljevanje in konec)
Dežela največjih možnosti turizma
4. Jugoslovani v Avstriji
Po podatkih našega (slovenskega) statističnega urada je odpotovalo z motornimi vozili leta 1968 v Avstrijo približno 2 milijona Jugoslovanov, od tega v rednem prometu nad ena in pol milijona potnikov-turi&tov v okviru maloobmejnega prometa pa skoraj. 300.000. število naših (slovenskih) turistov, ki potujejo v Avstrijo nenehno- narašča, kar je mogoče ugotoviti v poročilih avstrijske statistike, pri čemer je poudariti, da se pretežni del jmgoslovan-skili gostov v Avstriji nanaša na goste iz Slovenije.
Ministrovo poročilo so dopolnili tajnica odlbora za turizem pri gospodarski zbornici v Ljubljani Nada Fuchs, pomočnik republiškega sekretarja za gospodarstvo Rado Lipi-čar, župan občine Radovljica Stanko Kaj-diž, ravnatelj Moderne galerije v Ljubljani prof. Zoran Kržišnik.
Nada Fuchs je dala pregled cen zadnjih let. Dejala je, da je edina pravilna politika -v turizmu držati cene kolikor mogoče na pametni ravni. V zadnjih štirih letih -so ostale cene na isti ravni, pred in po sezoni so celo padle. Pri tem pa je dodala, da se samo storitev (postrežba) ni izboljšala, kar gre v škodo tujskega prometa. Prehrana je vobče nižja kot v sosednjih deželah. Napovedala je, da bodo prihodnje leto cene ostale take, kot so.
Rado Lipičar je ugotovil, da so v Sloveniji začeli precej pozno s turistično propagando, medtem ko sta Avstrija -in Italija že takoj v začetku pohiteli s to dejavnostjo. Ki j uh temu pa se nahaj a slovenski turizem na vzponu in je treba poleg omenjenega organizirati še kmečki turizem, kakršnega ima močno razvitega Avstrija.
Radovljiški župan Stanko Kajdiž je podal program razvoja turizma radovljiškega okraja. V svojih izvajanjih je priznal, da doslej še niso imeli mnogo tujskega prometa, vendar so spoznali, da imajo sijajne možnosti za razvoj ožjega gorenjskega območja; tu pa ne pride v poštev le poletni, temveč tudi zimski turizem, n. pr. na Bledu, v Bohinju in drugod. Seveda je treba organizirati turizem tako, da ohranijo kraji naravne lepote, ker gre v prvi vrsti za Polepšan j e, ne pa za poslabšanje prirode. Najlepši primer je tu Bohinj, kjer me bodo dovolili v neposredni bližini jezera nobenih gradenj, tako bodo ohranili prvotno naravno lice Bohinjskega jezera in obrežja. Pred desetimi leti so tam dali zgraditi v’rsto vvekend hišic, a so spoznali svojo napako. Vendar se da to popraviti, saj. je vsa slovenska javnost zainteresirana na lepoti Kohinja in okolice, prav tako pa tudi drugih krasnih slovenskih krajev. Radovljiški župan je govoril nato o načrtu triglavskih žičnic, o katerih upajo, da jih ibodo zgradili v najbližji prihodnosti.
Nadalje je govoril še o dejstvu, da ni turizma, kjer ni dobrih cest, zato stremi slovenski turizem za tem, da izgradi čimprej dobro cestno omrežje in dobre zveze z Avstrijo in Italijo, zlasti čez prelaze Jezersko, Podkoren, posebno pa jim je srčna zadeva, da se zgradi karavanški predor.
Prof. Zoran Kržišnik je povedal nekaj o vdi Bled in vobče o likovnih razstavah: Koroška, Furlanija in Slovenija so bile že od
6. stoletja sem pokrajine, kjer so posamezniki ustvarjali izredne umetnine na likovnem ,področju. Danes sodelujejo vse tri dežele na glasbenem, pedagoško-didaktičnem in likovnem področju. Tačas je v Ljubljani grafični bienale, ki si je pridobil v svetu velik ugled in je tako kot bienale v Benetkah izrednega pomena v ustvarjanju likovne umetnosti. Pri tem je treba povedati, da prenašamo ljubljanski grafični bienale na praktično delovanje v vilo Bled. Imamo tesne stike z Ameriko, Londonom, nemškimi, japonskimi in južnoameriškimi umetniškimi ustanovami. Že letos bodo u-stanovili v vili Bled grafični atelje (delavnico) pod imenom »Model Evropa-studio Bled«. Tu bodo seminarji (kot npr. za tapiserijo, posamezni likovniki pa bodo imeli priložnost v tej, delavnici praktično ustvarjati.
»Za nas je zaenkrat zanimivo, da ostanemo v tesnih stikih s Koroško in Furlanijo, s katerima imamo tudi druge vsakdanje odnose. Tako hočemo ustvariti v sami vili Bled pogoje za velike grafične razstave in grafični kabinet, ki nima primere v svetu.
Seveda so to samo načrti, ki zavisijo od dejanskega sodelovanja s sosedi. Na grafičnem bienalu v Ljubljani smo dosegli prisrčen sporazum z znanimi koroškimi umetniki Omanom, Hokejem in Holzerjem, kajti tu gre zares za kvalitetno umetnost med sosednjimi likovniki,« je končal svoja izvajanja ravnatelj Kržišnik.
Korak naprej je storila ta konferenca s tem, da je prišlo že do praktičnega sklepa o ureditvi vsakdanjega medsebojnega turističnega poročanja v celovških oziroma ljubljanskih radijskih oddajah. Republiški sekretariat za informacije Slovenije bo v bližnji prihodnosti sklical delovni sestanek na odgovor med celovškim in ljubljanskim radiom o rednih vsakodnevnih enournih turističnih oddajah, ki bi zajemale podatke obeh dežel.
Po razgovoru so si gostje ogledali likovno razstavo »Gruppe 69« v vili Bled. Umetnine je razlagala kustosinja Moderne galerije v Ljubljani ga. dr. Cevc. Nato so si ogledali tudi novi fantastični »Golf hotel«.
Na podlagi te sila zanimive tiskovne konference so se koroški novinarji lahko sami prepričali, da postaja Slovenija vse bolj značilno izletno področje za turiste iz Avstrije in Italije.
B. L.
Ljudsko slavje ob Lendskem kanalu
Čez deset tisoč ljudi se je udeležilo prvega celovškega ljudskega slavja ob Lendskem prekopu. Popoldanski program je bil posvečen izključno šolski mladini, saj je vprav tega dne bilo konec šolskega leta. Posebno lutkovno gledališče, vrtiljak, stojnice, razstava modelov malih čolnov in ladjic, potapljači EKUS z evropskim prva-
stali vzdolž prekopa od pristana do železniškega mostu. Lep je bil tudi nastop celovškega baleta; višek je doseglo ljudsko slavje z briljantnim ognjemetom. Čez L en tiski prekop so postavili dve plesišči. Na ples sta vabila dva glasbena ansambla, in sicer »Veseli Rožani in vojaška godba, dva ansambla »Beatlov«, ki sta bila na Bel jaški
kom Seebacherjem na čelu, so prinesli med otroke in odrasle pravo ljudsko razpoloženje. In ko so dvignili iz vode skrinjo, polno bonbončkov, katere je potem razdelil župan AuBerwinkler med otroke, je prikipelo veselje do vrhunca.
Zvečer je bil program precej pester: po prekqpu j,e priplulo najprej 15 čolnov, ki so j'iih okrasili celovški vrtnarji s cvetlicami, nato čoln z modno razstavo, katero je pripravila veletrgovina Forum, sledil je čoln z restavracijo, zadnji je bil plavajoči cestni valjar. Ves ta -korzo čolnov je našel veliko aplavza in odobravanja pri gledalcih, ki so
Na sliki vidimo zmaja iz lepenke, ki so ga na splavu pripeljali iz jezera v lendski pristan.
cesti, sta zabavala mladino. Slavje je trajalo dolgo v noč, kajti vremenski bog je bil tokrat Celovcanom naklonjen, tako da je cela prireditev sijajno uspela.
Desetletnica Minimundusa
(Nadaljievanje s prejšnje strani)
doma«, tvrdka MARTHA je podarila »Grad Osa-ka«, navdušen mecen Minimundusa gospod Arthur C. Kaufmann iz Philadelphie s svojo ženo je daroval »Indepen-dence Hall«, dalje je skupina mladih Maori jev v Novi Zelandiji, ki je izvedela o
Biblični seminar v Tinjah
od 14. julija do 19. julija 1969
Znanost danes presenetljivo hitro napreduje, zato je potrebno, da svoje znanje o božjih in človeških rečeh primemo in nepretrgano spopolnjujemo.
Dva profesorja iz Wurzburga: gg. Jože Plevnik in Lojze Ambrožič nam bosta pokazala košček novega bibličnega sveta.
Navajamo nekaj tem, ki jih bosta obravnavala:
Parousia, Kristusovo vstajenje in naše vstajenje, Postava in ljubezen, Markov »Euanggelion«, Mesijanska skrivnost o Marku...
Bogoslovci
1500 učiteljev se je udeležilo ,.Pedagoškega tedna11 v Celovcu
V ponedeljek, dne 7. julija, je deželni glavar Hans Sima otvoril »Pedagoški teden« za učitelje v veliki dvorani Doma glasbe. Deželni glavar je med govorom nakazal delo, ki so ga v zadnjih letih, kar se tiče gradbe šol in novega učnega načrta, napravile šolske oblasti. Mnogoštevilno učiteljstvo pa je pozdravil deželni šolski inšpektor dvomi svetnik Volkmar Haselbach.
S koncertom »Pesmi sveta — pesmi domovine« je zbor »Madrigalistov« pod vodstvom dr. Mittergradneggerja navdušil poslušalce. Zanimivo je, da je zbor zapel tudi slovensko pesem »Barčica«.
Po otvoritvenem koncertu so se nadaljevala predavanja iz različnih pedagoško-ditaktičnih interesnih področij.
CELOVEC
Državna gimnazija za Slovence je tudi letos izdala svoje »Letno poročilo«, to je že XII. zapovrstjo.
slavi »Sveta v malem«, poslala model svojega »društvenega doma v Aucklandu«.
»Svet v malem« je danes najbolj iskana izletniška točka z največjim tujskim prometom. Če so v prvem letu .našteli 48.982 obiskovalcev, so jih leta 1962 našteli 106.599, leta 1967 201.544 in lani že 225.893 Samo letos je doslej obiskalo »Svet v malem« ob Vrbskem jezeru že 60.000 oseb.
Minulo soboto so ta desetletni jubilej malega mesteca svečano proslavili. Številni častni gostje iz političnega, gospodarskega in kulturnega življenja so se udeležili te slavnosti. Predsednik družbe »Rešite otroka« (Rettet das Kin-d) primarij dr. Moritz je pozdravil med drugim predsednico družbe »Rešite otroka« gospo dr. Marto Kyrle in nj.eno namestnico gospo Hildo Figi, deželnega podglavarja dr. WeiBmann-a in dr. Kerstniga, župana AuBerwimklerj a, podžupana Flucherja in dvornega svetnika dr. Zojerja.
Po kratkem nagovoru župana AuBer-winklerj-a in podglavarja dr. Kerstniga je povzela besedo predsednica dražbe gospa dr. Marta Kyrle, ki je med drugim dejala, da je Minimundus mali čudež, vir veselja za mlade in stare pa tudi vir izpopolnitve karitativnih nalog družbe »Rešite otroka«.
Ženski zbor zavoda za otroške vrtnarice je pod vodstvom gospe Avtnerjeve zapel v začetku in na koncu slovesnosti nekaj krasno podanih pesmi.
Dr- Maks Miklavčič:	6
0 svetništvu slovanskih apostolov Cirila in Metoda
. S tem smo čez nepotrebne ovire dosegli tl?Kt<> točko, kjer Mucher zanikuje svet-tttstvo sv. Cirila in Metoda, V pismu na an°nika Glinška se je Mucher zaletel pred-v.Serri v sv. Metoda. Temu očita, da je »pro-* koncu svojega- življenja izobčil katoliškega škofa, ker je izpovedoval katolištvo lwegen dessen katholischen Bekenntnisses), skuša Franc Grivec skrbno prikriti, fjorda to izato ni bilo tako hudo, ker je nemški škof?« Videti je, da gre za 1 tctodovega sufragana Vihinga. V pismu z\ Fr- ^kriška Mucher dalje ne razlaga, Za . j mu -g,re, pač pa pove o tem več v ®Voji brošuri (str. 107—118). Tam zvemo, a Mucher sodi, da je bil Vihing legitimni zastopnik katoliškega nauka o Sveti Tropin zagovornik Filioque, Metod s svojci učenci pa oznanjevalec herezije. Kakš-a ie resnica? Sv. Metod se je res držal
besedila nicejsko-carigrajskega simbola v obliki, kakor so jo tedaj rabili pri maši tako v Carigradu kakor v Rimu. Splošno je pa znano, da je Rim uvedel Filioque šele v 11. stoletju. Res je seveda, da so Filioque že v Metodovem času uporabljali Nemci in ga je zato vsiljeval tudi Vihing. Po »bolgarski legendi« ga j,e Metod zato izobčil (noben drug vir tega ne omenja), za kar je imel papeževo pooblastilo. Če zaradi tega trdi Mucher, da j,e Vihing »branil in širil katoliški nauk«, Metod pa je po vrnitvi iz Carigrada (882) »potrdil herezijo svojih učencev« in je bil tako »sokriv herizeje« (ib. 118), je čisto navadno varanje javnosti. Varanje pa izvira ali iz Mucherjevega neznanja zgodovine ali iz ponarejanja dejstev. Iz drugih Mucherjevih očitkov smemo sklepati, da bo držalo eno in drugo.
Za Mucherjie-vo neznanje zgodovine govo-
ri njegova zahteva, da se sveta brata ne smeta imenovati »apostola Slovencev«, ker nista bila nikoli na Koroškem, brevir (stari) pa trdi, da sta bila učitelja vere pri »Karantancih«. Mucher ne ve ali n-oče vedeti, da viri poročajo »o Metodovem izgonu iz karantanskega okraja« 1. 871, ker se spodnja Panonija (pozneje Kocljeva kneževina) že od 819 redno imenuje -tudi Karantanija, — od koder je nastal naziv Carinthia za sedanjo Koroško. — (Podobnih sofizmov pri Mucher ju kar mrgoli.)
Za Mucher j evo ponarejanje in sleparsko razlaganje zgodovinskih podatkov priča zlasti njegovo dokazovanje, da sv. Metod ni svetnik, ampak slovanski nacionalist, ki je upravičeno izzval jezo nemških škofov in bil tako po pravici kaznovan. Opravičenje škofa Graberja se mu zdi inapotrabno, odveč tudi zadoščevanje menihov v Niederal-taicbu za Metodovo trpinčenje (126—129).
Po Mucher ju smemo oba sveta brata imenovati »očeta pravoslavja« (101, 124), ker
sta hotela že spreobrnjene Slovane odtrgati od Rima in latinskega krščanstva, ker so vse dežele, kjer se je ohranilo -njuno slovansko bogoslužje, prešle v razkol in so zdaj komunistične (41). Opravila sta »samo slovanski apostolat«, ne pa krščanski (92), njuna gonilna sila je bil — tako »sumi« Mucher (97) — slovanski nacionalizem, ker sta kot Grka in Bizantinca bila nasprotnika Frankov in Bavarcev. Vere nista poglobila (93), spreobrnila nista nobenega Slovana (124) in -noben vir ne omenja, da bi koga krstila (91). Metod je bil kot pospeševalec herezije ne samo »krivičen« do Vihinga (kar že vemo), ampak -tudi do nemških škofov, ki jim je očital kršitev mej svoje (obnovljene sirmij-ske) metropolije (104—105). Prelomil je tudi prisego, ki jo j-e 880 dal papežu glede prave vere (120) in prekršil papeževo zapoved glede maševanja v »barbarskem« (tj. slovanskem) jeziku (107).
(Dalje prihodnjič)
V
Sfiovk doma
MEDNARODNI SLALOM NA DIVJIH
VODAH NA REKI LIESER
Mednarodni slalom kaj.akašev in kanuistov na divjih vodah na Lieker pri Spittalu se je odvijal v soboto in nedeljo. Udeležilo se ga je preko 220 kanuistov in kaja-kašev iz desetih dežel. V soboto je bil slalom za moške, katerega so odločili v svojo korist vzhodni Nemci. Tudi v nedeljo ni bilo drugače, skoraj vsa prva mesta v slalomu v Spittalu so pobrali vzhodnonemški kajakaši in kanuisti. Od 13 tekmovanj, so jih kar 10 odločili za se. Dve prvi mesti so
in (t» svetu
dosegli čehoslovaki in enkrat Avstrija .(Gradčan Helmut Bernhard). Iz tega se da sklepati premoč nemških kajakašev in kanuistov.
Tekmovanje s kajaki, im kanuji na divjih vodah Lieser je bilo prava generalka za svetovno prvenstvo, ki bo čez tri tedne v Franciji. V Spittalu se je zbrala domala vsa svetovna elita: kajakaši in kanuisti iz Italije, Francije, 7. D A, Vzhodne Nemčije, Zahodne Nemčije, Češkoslovaške, Švice, Jugoslavije, Nizozemske in seveda naše države Avstrije.
Lieser: Vožnja na divjih vodah zahteva od tekmovalcev hudih telesnih naporov. Kanu-dvosed v borbi z vodnim elementom.
Evropsko veslaško prvenstvo na Vrbskem jezeru
Za prvenstvo se je javilo že 28 držav s 148 čolni za moške discipline
Predsednik veslaškega društva prof. Go-ritschmig je v svojem referatu koroškemu tisku podal v petek, 4. julija, mekaj zanimivih podatkov o bližnjem evropskem veslaškem prvenstvu, na Vrbskem jezeru pri Celovcu.
Ker koroški veslači doslej še niso imeli bogve kakšnih regat, predstavlja evropsko veslaško prvenstvo za Koroško hudo tveganje, kajti bati se je, da ne bi bilo na prireditvah dovolj občinstva, finančni polom bi bil tu. Saj vsaka prireditev, pa najsi bo to kulturna, športna ali kaka druga, kjer ni gledalcev, izgubi pravi pomen, ker se pač vse suče okoli gospodarskega uspeha. Zato prosi navzoče žurnaliste, da se zavzamejo za to, da bi napravili za evropsko veslaško prvenstvo dovolj časopisne propagande.
Se na nobenem svetovnem ali evropskem veslaškem prvenstvu ni bilo prijavljenih toliko udeležencev, 'kot jih je na letošnjem evropskem veslaškem prvenstvu, ki bo
od 4. do 14. septembra na Vrbskem jezeru pri Celovcu.
Doslej se je prijavilo za tekmovanje že 28 držav, ni pa izključeno, da bosta sodelovali tudi Avstralija in Nova Zelandija, ki sta obljubili udeležbo. S prijavo tako močnih tekmovalcev, kot so Združene države Amerike, Argentina, Kanada in Egipt, bi lahko to prvenstvo nazvali tudi svetovno veslaško prvenstvo.
V disciplinah za moške bo tekmovalo v Celovcu 148 čolnov, medtem ko je bilo na svetovnem prvenstvu na Bledu 128, na evropskem v Vichyju (Francija) 115 in na olimpia-di v Mehiki le 102 čolna. Tudi v ženskih disciplinah bo nastopilo kar lepo število čolnov, in sicer 63. Prvi dan v moških in ženskih disciplinah je določenih 37 predtekmovanj, ki bodo trajala deset in pol ure.
Prireditev bodo svečano odprli v Evropskem parku, 'ker je tam najbolj primerno.
Zakaj- je evropsko veslaško prvenstvo šele septembra? Prof. Goritschnig je menil, da je termin v začetku septembra najbolj ugoden, ker bi s tem podaljšali turistično sezono kar zia 14 dni, tujci bi tu gotovo ostali, vsaj na Vrbskem jezeru.
NOGOMET
NAŠI ZA INTERPOKAL BREZ ZMAG
Že zadnjič smo poročali, da so bili avstrijski vrhunski nogometni klubi v prvem kolu tekmovanja za interpokal še razmeroma uspešni, pa so to nedeljo v drugem kolu razočarali, j,a, ostali so celo brez zmag. Avstrijski prvak, dunajska Avstrija, se je morala na domačem igrišču zadovoljiti z remijem: igrala je namreč s tretje uvrščenim v nemški ligi FC Saarbrucknom samo 0 : 0, drugi nemški zastopnik regionalne lige Fiirth pa je premagal Wiener Sportklub 1:0 (0:0). Še nekako častno pa sta podlegla druga dva avstrijska kluba na tujem: LAS K je igral v Pardubicah 1:2 (0:2), Rapid je izgub 11 na Švedskem proti Norr-kdping 2:3 (1:2), ti dve moštvi sta dali vsaj gole.
NOGOMET V JUGOSLAVIJI
V zadnjem kolu jugoslovanskega nogometnega prvenstva v 1. zvezni ligi sta se slovenska zastopnika ponovno dobro držala. V Ljubljani je Olimpija igrala s tretjim na lestvici Partizanom iz Beograda 1 : 1 (1 : 1), še boljše se je odrezal Maribor na tujem, in sicer v Sarajevu z istoimenskim moštvom 1:1 (0:1). Oba slovenska zastopnika bosta tako še drugo leto sodelovala v naj višjem nogometnem razredu Jugoslavije.
PONOVNO 100.000 ŠILINGOV ZA
UDELEŽENCE OLIMPIADE
Za atlete in atletinje, ki se bodo na podlagi svojih rezultatov, to je, če bodo izpolnili vse pogoje za nastop na naslednjih olimpijskih igrah v Miinchcnu, je tvrdka Coca-Cola ustanovila posebni olimpijski fond (sklad)« v znesku 100.00 šilingov. To
je v kratkem času že drugič, da je tvrdka Coca-Cola prispevala vsoto 100.000 šilingov. In vse to za odlične atlete in atletinje.
Jean-Luc Pon tv, najimenitnejši jazzovski violinist na svetu.
GLASBENA MLADINA NA OSOJAH
Čisto v znamenju mlajše in najmodernejše glasbe se je odvijal pretekli teden mednarodni glasbeni forum na Osojah. Pop, free, j.azz, aleatorika in mexed medla, popolno glasbeno gledališče, Flamenco in Friedrich Gnida s sodobno improvizacijo na klavirju so bili glavne točke osojs-kega glasbenega foruma, ki je bil na koncertnem odru samostanskega dvorišča in v sobanah za predavanja in seminarje. Vse prireditve glasbenega foruma so bile javne, tako da je imela glasbeno zainteresirana mladina dovolj priložnosti se aktivno udeleževati na številnih diskusijah o vprašanjih sodobnega glasbenega ustvarjanja.
Angleški ansambel „The Nice’ obstoječ iz treh članov

k__Mff.
JOSIP JURČIČ IN JANKO KERSNIK:	JJ
Rokovnjači
»Stojte, stric Blaž, glejte zdelo, zdelo, •zdelo!« kliče hlapec Franc, ki je bil strahoma obstal in tudi Blaža Mozola zadržal za roko.
Oba sta gledala nekaj hipov na grmu visečo beraško torbo tik pota. Ob grmu je slonela palica gorjača, črno ožgana in uglajena. Torej se je obema gotovo videlo, da je to res »zdelo«, narejeno od zlega človeka njima ali bogve komu, kdor bi tod mimo šel, da bo imel nesrečo ta dan, če tod •mimo in po tem potu gre, še večjo, kakor da 'bi bil petek ali da bi mu bila stara baba pot pretekla.
»Jaz že ne grem dalje. Zdčlo naju nazaj goni. Tu bo nesreča. Glejte, rokovnjači so že prej vedeli, da jih mislite na Kolovec tožit iti in izdati, zato so vam pot zacopra-ili in zdelo nastavili. Ne hodite, stric, lepo vas prosim,« reče hlapec.
»Če je res izdelo, ne sme se ga človek dotakniti, -pa tako ne sme mimo iti, da bi nad njim veselo. Zato ga 'bom z grma sklatil, pa je,« reče Blaž in začne od suhih vej pod potom polena odlamljati in bom-
bardira visečo malho tako dolgo, da jo sklati iz grma na tla.
»Na, zdaj pa lahko mimo greva. Samo iprij-eti spaka nikar, gotovo so uši notri in še kaj drugega zlodeja,« deje Blaž in pogumno po drugi strani mirno korači, nekako tako, kakor se otroci ogno kače, ki so jo s kamenjem ubili.
Ali hlapec France je bil dejal roke v žep litra je od te strani gledal Blaža na ono stran izdela, pa se ni -dal pregovoriti, da bi tudi on prestopil Rubikon. Prosil in prosil je Blaža, naj pusti rokovnjače rokovnjači ti pa naj se vrne, ker vse nesrečo kaže. Blaž je nazadnje sam odšel, hlapec se je z glavo maj-aje vračal -domov.
Ko sita bila oba z mesta in vida proč, kjer sta videla obpotno »zdelo«, zasumi v grmovju in iz -gostega zelenja prileze na piano mršava ipostava rokovnjača Velikonje, ki se ozre na desno po potu za hlapcem, na levo za Blažem, a potem popravlja svojo obleko, katere pa ni bilo mogoče mnogo -popraviti. Iz Velikonjevega opravka bi bilo opazovalcu razviino, da je njegova obešena torba bila čisto iz naravnega nagiba puščena, a niikako »zdelo«. Rokovnjač se glasno zasmeje, ko torbo s tal pobira in palico zopet obeša, ter sam predse reče:
»Na Kolčvec misli iti rokovnjače tožit! Aj, a j, aj! čakaj, čakaj, pa ti utegne moja torba res biti zdelo, da ga še na onem svetu me pozabiš.«
Rekši oprta malho in ubere pot za Blažem brzo, kakor bi njegovim petam ne prisojal, a tiho in varno stopinje pobirajoč.
»Mi ti bomo že pokazali, kaj je to, rokovnjače izdaj-atil«
Byron: Lord George Noel Gordon Byran. Rodil se je 1. 1788, umrl v boju za svobodo Grčije pri Missolunghi 1824. Njegova glavna dela so: Childe Harold, The Giaur, The Corsair, Manfred, Ca in, Mazeppa, Don Juan. Verzi so iz The Corsair III, 3. — če me imaš rada...: zanimivo snovno vzporednico za ljubezen med Nandetom in Polonico nam je ohranil Vošnjak (Slovan 1911). Bilo je leta 1874. Jurčič je imel resen namen, poročiti se z učiteljiščni-co iz Ljubljane. Njen oče je bil zoper to, ker se mu je zdel novinarski in pisateljski poklic premalo soliden. Starost Nandeta in Polonice (30 — 19) se ujema s starostjo Jurčiča in preparandistke v zadnjem letu. Primerjaj podobno vpletanje lastnega doživetja v Desetem bratu (Johanna pl. Ott). — bunda (iz madžarščine): kožuh, težak plašč; nositi so ga smeli samo vodilni rokovnjači.
Ti si prva duša, ki me ljubi: to se ne sklada povsem k Kersnikovim razpletanjem Nandetove mladostne zgodbe. Poljakova mati in Rakovčeva hči, obe sta — po Kersniku — ljubili Nandeta, rad ga je imel tudi po pol brat.
zdelo: začarano, podtaknjeno, narejeno. Koren de ti, dejem v pomenu položim = s-de-ti. — kusje: huissier = orožnik, birič.
Vengčlj (narečno): evangelij, uroki: ponekod še danes verujejo, da je bolna žival urečena ali uročena. Uroki se zagovarjajo ali ponekod razgovarjajo, da se odženo.
križ-besede: besede s čudežno močjo, znane vračem, čarovnikom in duhovnikom.
Rubikon: rečica, ki je delila Srednjo in Južno Italijo od Severne Italije. Ko jo je leta 49. st. e. prestopil Cezar, se je začel boj za velike spremembe v rimski republiki. „Da bi prestopil Rubikon”
pomeni, da bi posegel v razvoj dogodkov, da bi se odločil sodelovati v zasledovanju rokovnjačev.
DESETO POGLAVJE
„In dem leh mir die Freyheit erlaubte, dem boben Landesprasidium mit 21. July 1. Js. eine mogli chst umstandliche Geschichte hinsichtlich der bekannten Landstreicher, die gegenwartig den doppelten Namen Plaisharje oder Rokou-nazhen fiihren, die besonders den Kreis Laibach bettelnd, schniepfend, stehlend und raubend durchstreichen, vorzulegen, und wie es aus den hierortigen pfarramtlichen Tauf- und Sterbre-gisterien ersichtlich ist, so erhalt sich der ge-dachte wilde Gaunerstamm schon mehr als seit 200 Jahren, der sich durch den nathUrllchen Nachwuchs wie auch durch den Uibertrltt son-stiger arbeitsscheuen Lente, gewohnlich aber durch Militarpflichtige, Militardeserteurs, durch das mit Laufpassen entlassene Militar, wie auch durch die aus den StrafhSusern entlassenen In-dividien, und sonstigen Kriminalisten sehr relch-lich vermehrt."
Iz poročila Vodiškega duhovna Valenčiča kranjskim stanovom.
Nekako v sredi med Kamnikom in Brdom stoji grad Kolovec. Njegovo lego oznanjuje že staroslovensko ime, ker »kolo« pomeni prvotno nekaj globokega, »ikolija« je jama, kotanja, Kolovec, tj. stari grad, stoji v takem kraju med višinami kakor v kotanji, da mu je narod dal ime -po kolesu, kakor je rad krajevna imena delil -po legi. Pa tudi ime novemu, v koncu doline v zakotju postavljenemu gradu to ime dobro pristo-jii. Naš posvetničarski starina Valvasor modruje sicer, da ima grad ime od kol (voza), iin citira tudi nekega patra Martina Bavčarja, -ki izvaja slovenski grajski naziv celo iz latinskega collis, holmec. Prepirati se pač nečemo z nobenim, ni z Valvasorjem
Sivka in Murček
ŽIVALI SI PRIPOVEDUJEJO
gasil ogenj bolečin, pa bi se še ne izlizal.
Bil sem čisto sam v topli kuhinji, ko sta se moja mala prijateljčka, mucka Sivka in mucek Murček, zganila, pretegnila in skočila k mojim nogam.
»Lačna sva. Zakaj te tako dolgo ni bilo? Imaš kaj mleka? Vražja zima, ko ne moreš nič uloviti! Tvoje stanovanje pa tudi ni kaj prida, nobene miške ni blizu, niti muhe ni videti. Je pa že vse drugače na kmetih, kjer mrgoli slaščic za nas.« Tako in 'podobno sta mi očitala in upirala vame napete poglede.
'»To sta mi prava godrnjača!« sem ju prekinil. »Kaj- nista zadovoljna tu na toplem, ko je zunaj sodni dan?«
Sivka je prikimala in mi skočila v naročje. Murček pa, ki je bolj zverske narave, me je gledal izzivalno, češ, kaj me briga burja, ko pa je zunaj vendarle tako lepo. Zunaj je ves široki svet, soba pa je pretesna za zver, kakršna sem jaz. — Murček si namreč želi družbe. Poleti ga vidiš povsod, samo doma ne. Oprezuje in stika po hlevih, lazi okrog konj in krav, klati se po skednjih in shrambah, izgubi se na sadovnjak, kjer preži na ptičke, skrakta: Murček je pravi ropar. Pričel mi je tožiti, da je kar hudo slabe volje. Takole je pravil:
»Oh, kar sline se mi cede ob misli, da že davno nisem ugledal nobene miške. Joj, kaj bo :z menoj, saj bom kar pozabil svojo obrt! Ti mi pač daješ vsak dan košček mesa, toda kaj je tako meso v primeri z živo miško! Za nas mačke ni lepšega trenutka od tistega, ko se ti pri luknjici v zidu prikaže miška. Mirno čakam. Ko pomoli glavico v-en, nalašč zamižim, da se me ne bi prestrašila. Naj mi kar smukne mimo, saj jo tudi mize čutim, kje je. Ko pa se že proč od mene ozre name, češ, saj sem vendarle ušla, jo srepo pogledam in miška, ki jo že samo moj pogled kar ohromi, obstane kot prikovana. Tedaj se vržem nanjo in jo zgrabim. A le za hip. Takoj jo spet spustim in zamižim. Vsak njen dih slišim, vsak njen premik kar čutim. O, ne uide mi!
Tako se igram z njo, dokler je čisto ne utrudim. Potem pa hop in — odgriznem ji glavo. Glavo pojem, trupelce pa naj ostane kar na tleh. Celo miško pojedo samo sestradane mačke, recimo sosedove, kjer imajo malo jesti. Cela miš ni zdrava.«
»Res je,« je prikimala Sivka. »Murček je izvrsten lovec. To je težka obrt, v kateri je le malo mojstrov.«
»Tako je,« se je odrezal Murček in se pošteno pretegnil. »Težka in nevarne obrti Gorje, če požreš hrčka! To se mi je pripetilo letos poleti. Gotovo še veš, kako sem bil bolan. Hrček, to je hud strup. Nekam lačen sem bil, pa sem ga kar vsega pojedel. Toda potem, o, to me je zgagalo in grizlo tn žgalo! Žile so se mi kar vnele, vse telo mi je gorelo od bolečin in ven in ven me je žejalo. Sod mleka bi bil popil, da bi po-
Saj ti lahko Sivka pove, koliko sem trpel. Tako milo je mijavkala in me tolažila, čeprav mi ni mogla pomagati. Pa sem si ha vrtu izdolbel jamico in se ulegel vanjo. Tja sem vsak dan hodil ležat.
O kakšno čudežno moč ima zemlja! Če pri miru ležiš in te nihče ne moti, ozdraviš. Sivka in vse muce vedo, da ne smeš bolnega mačka poditi iz ležišča v zemlji. Ko sem torej ležal ves strt, zastrupljen in vročičen na toplih tleh, sem kmalu začutil, da vro v moje telo nove sile, hkrati pa, da zemlja srka iz mene strup. Se premaknil se nisem, čeprav me je to zdravljenje bolelo. Potem sem ozdravel.«
Zdaj se je oglasila Sivka: »Povej no, gospodar, zakaj nama ne dovoliš loviti ptičev, ki so za nas take slaščice! Zmerom naju podiš, če vidiš, da oprezujeva pod drevesi. Kaj ne veš, da smo mačke zveri?«
»Tako je, zveri smo,« je Murček pritrdil samozavestno in pokazal izpod blazinic na nožiči krempeljce.
»Res je,« sem prikimal, »zveri ste, toda hkrati tudi domače živali. Oboje. To je vaša usoda v dobrem in slabem. Zato pa morate znati živeti. Pač imate levjo hojo in zverskost, hkrati pa nimate levje sile in tudi
Afriki ne bivate, ampak med ljudmi. Ukročene ste, zavedajte se tega. Da ste div-jački, kadar vas prime, to dobro vem, saj si me, Murček, še pred kratkim v spanju ugriznili v vrat, a te zato ne bom imenoval potuhnjenca, kot trdi marsikdo o vas mačkah, ker vem, da je tako ravnanje v vaši zverski naravi. Toda poslušajte me, kaj čaka koga od vaju, če pozabi, da je domača žival. Pred leti sem imel mačuha, ki je bil na moč podoben Murčku. Lovec na miši, da nikjer takega. Dobro sem ga krmil in rada sva se imela. Nekega dne pa mi je pobegnil v gozd.
»Kaj je lepše, kot potepati se po gozdu!« je menil Murček, »toda zame se ne boj, ne bom ti ušel...«
»Ta ipa mi j,e vsak dan uhajal in se vračal z dlako, vso rdečo od krvi zadavljenih jerebic, fazanov in zajcev ...«
»Oh!« sta vzkliknila oba hkrati, »kar
sline se mi nabirajo ob taki lepi predstavi, jerebice, zajci, fazani... To je bilo kaj prijetno!«
»Stojta, počakajta, da vama povem do konca! Nekoč pa se moj ropar sploh ni več povrnil. Zvedel sem, da uganja po gozdu najhujša divjaštva, saj je tak podivjani maček nevarnejši od drugih naših roparjev in ni čuda, da so ga lovci vzeli na muho. Nekoč je obležal zadet od strela iz puške. Na, zdaj sta slišala . . .«
Molčala sta in me pomežikavajoč pogledovala.
Slednjič se je oglasil Murček: »In vendar bi ne mogel živeti brez gozda. Prav je, da me včasih vzameš s seboj. Gozd — to je nekaj živega! Notri vse mrgoli. Brodim po travi, skozi 'praprot, lovim martinčke, kobilice in žuželke, nagajam veverici, plašim ptiče — oh, saj nas ne razumeš! Mi ljubimo samo take stvari, ki se gibljejo, ki skačejo in nas dražijo.«
»Prav to je resnica,« je pripomnila Sivka. »Zato imam tudi tako rada otroke. Z njimi se podim, jih božam in praskam in otroci me razumejo, kadar pridejo v naš svet. Samo prav hudobnih otrok se bojimo. Tudi taki so, ki mečejo na nas kamenje. Ali niso taki otroci slabši od najbolj divjih zveri? Slišala sem praviti, da mora biti vsak človek dober z živaljo, ki je med vami tako uboga. Človek ne sme hiti krut, ker je človek. Ali ni res tako?«
Pritrdil sem in se zamislil. . . Sivka pa je še pristavila: »Vidiš, me živali kar vohamo, kdo od vas ljudi nas ljubi, kdo ne. Zato pa pred kom bežimo, čeprav nam še ni pokazal namena — ker ga slutimo. Pred otroki, pred najmanjšimi pa ne bežimo, z njimi se igramo in jim nič hudega ne storimo. Pa tudi ti si z nami dober, zato pa sva z Murčkom tebi tudi prijatelja. Rada te spremljava, kamor greš, in kar naprej že veva, kdaj se vrneš domov, saj te potrpežljivo čakava na pragu, češ, zdaj prihaja naš zaščitnik in prijatelj.«
Kar tekmovala sta, kdo od njiju me bo bolj pohvalil, dokler se nista zleknila po mojih kolenih in, sam nisem vedel kdaj, zadremuckala. Tišina, ki nas je vse tri zajela, je bila čudežno blažena in dolgo dolgo sem še sedel nepremično, da ne bi zbudil malih prijateljčkov, s katerimi sem preživel redko uro prisrčnosti.
Miran Jarc
Naša Hermica
Majhne punčke ne morejo biti zmeraj pridne. Danes je bila Hermica poredna na cesti in je morala iti zato zgodaj spat.
Ko je z mamioino pomočjo zmolila večerno molitev, je mamica še rekla: »In potem, dragi Bogec, daj naši H er urici še nov srček ... «
»Kajine, mamica, z zlato verižico?« vpraša Hermica.
#
časih ipa zna biti Hermica tudi pridna.
Pravkar je pri kosilu začela očenaš, pa jo pokliče mamica iv sosedno sobo.
Za trenutek otbstame Hermica iin si ne ve pomagati. Potem sklene še enkrat roke: »Oprosti, ljubi Bogec, samo za trenutek — takoj se vrnem!«
*
Hermica bi rada od mamice zvedela: »Mamica, povej mi, kako pa je bilo takrat, 'ko si se z aitkom poročila?«
»Oh,« se nasmehne mamica in se zatopi
CVETKO GOLAR:
^pe$em k&£cea
Rdi se rdeča detelja, blesti se v travi rosa in čez polje in travnike gre v zgodnjem jutru kosa.
In pesem koscev v sinj doni in v valih pada cvetje in s petjem mladih deklic se žari čez plan poletje.
v spomine, »huda nevihta je bila takrat. In sredi nevihte sva se poročila.«
Hermica nekaj premišljuje.
»Kajne, mamica,« reče nato, »zato se tako bojiš neviht!«
•
Cirkus pride v mesto. Hermica gre seveda gledat zverinjak. Tudi striček gre zraven. Da plača. Drugače pa stric ne sme preveč govoriti, za to poskrbi že teta.
Zdaj stoje pred slonovo kletko. Nekaj časa opazuje Hermica čudno žival. Potem pa se obrne k stričku:
»Ti, striček, zakaj ti pa pravi teta zmeraj slon? Saj mu nisi prav nič podoben.«
*
Mamica je nastavila past za maši, ki rade po svoje gospodarijo v shrambi. Naposled se j,e lov posrečil. Plen je dober. Dve miši hkrati. Seveda se smuka Hermica neprestano okoli mišnice. Potem pa plane iznenada k mamici.
»Mamica, pomisli, dva miš jaka sta se ujela!«
»Mišjaka?«
»Da — saj sta — gospoda. Oba imata brke!«
JŽ« dobre oolje
VSAK PO SVOJE
Doodly je bil sodnik, da malo takih. Nekoč je zasliševal neko ženo, ki je bila za pričo. Pred zasliševanjem je hotel vedeti njene osebne podatke. Med drugim je vprašal:
»Poročena ali neporočena?«
Priča je le vzdihnila.
»Torej neporočena!« je diktiral sodnik v protokol.
Potlej je prišel na vrsto neki mož kot priča. Tudi njega je sodnik vprašal:
»Poročen ali neporočen?«
In tudi mož je le vzdihnil.
»Torej — poročen!« je diktiral sodnik Doodly v protokol.
#
V kino je vseeno šel. — »Kako to, da nisi danes v šoli?« vpraša nadzornik kina dečka, ki je prišel kupovat vstopnico za predstavo.
»Mi ni treba iti v šolo, ker imam. ošpice,« se odreže dečko.
ni s patrom, tem manj, ker dandanes v takih rečeh ni enega ni drugega več za avtoriteto ne priznavamo.
Nemško ime Gerlachstein ne vemo, od kod je. Valvasor sodi, da je morda ime pr-'■ega posestnika, o katerem pa ne ve niti on ničesar povedati, kajti, kar se pomni, je bil grad lastnina grofov Hohemvartov, ki se Pač še dandanašnji imenujejo tudi s pridevkom »zu Gerlichstein«, dasi grad ni več v njih lasti.
Tega leta, ko se naša povest godi, je bil grof Franc Hohenwart lastnik Ko lovcu, a nb času francoske vlade ga ni bilo v deželi. Ant staroavstrijec in revoluciji sovražen aristokrat se je ibil umaknil Francozom, a svo-Ja posestva na Kranjskem popolnoma prepustil oskrbnikom, ki so tako gospodarili saoiostojneje kakor kdaj prej,
Hohenwartov oskrbnik na Kolovcu je bil Stefan Poljak, mlad mož, komaj 28 let star. fpl je stoprav pred dvema letoma stopil pri j- ranču grofu Hohentvartu v službo, ko je nd dobil tudi ta po očetu grad. Ker Kološe ni imel vseh patrimonialnih pravic, ni imel oskrbnik drugega posla nego gospo-darski, nad ljudmi ne druge oblasti nego graščinsko. A tudi ta sama graščinska o-, ast je bila kljub upravnim reformam Ma-riJe Terezije in cesarja Jožefa še dovolj !°A>čna in vplivna na ljudstvo. Odločen in 'P°gumen graščak ali njegov namestovalec le lahko segal drzno v pravosodne in poli-
cijske reči, a miti državni okrožni načelnik niti ne apelacijsko sodišče o tem ni niti slišalo. Krnet je bil tlačan.
Tak odločen in pogumen človek je bil tudi mladi kolovški oskrbnik Štefan Poljak. Pregovor, da nove metle dobro pometajo, so čutili vsi na graščini, posli in tlake dolžni kmetje, ko je Poljak nastopil svojo službo.
Mladi gospod oskrbnik je bil tenek, slok in na prvi videz šibek, ali v resnici žilav in močan. Ko mu je eden hlapcev, težak hlod, sprva nekaj nedostojno ugovarjal, ga je vrgel z lastno roko tako lahko, brez truda in naglo iz hleva na dvorišče, da so vsa družina od čredinika do gozdnika dobili na mah veliko spoštovanje do Ljubljančana, o katerem so do tistih dob mislili, da ne bi dveh mernikov pšenice prevzdignil. In takim ljudem fizična moč imponira ne manj nego duševna, če ne 'bolj. Natančen je bil novi oskrbnik do sitnosti. Ni snopa ni odpustil na desetini, ni ure od tlake. Družina je morala delati kakor sama zase. Gorje, če je kdo v grajski gozd šel brez odkazanja. Ves novi red je bil na Kolovcu.
»Grofa bo obogatil,« so rekli eni. A drugi, večina jih, niso opustili pristaviti: »Sebe, sebe ,ne bo pozabil in, kadar bo kaj sam imel, potlej bo šele glavo pokonci nosil, ker starci že pravijo: gosposki hlapec bogat, bik rogat.«
A hud kakor »'bik rogat« — da pri narod-
nem pregovoru ostanemo — je bil Štefan Poljak že brez osebnega bogastva zlasti tačas vselej, kadar je zopet slišal, da je to in to ukradeno ali v gradu ali v vaseh. Tatvine so bile pa redne, skoro tako redne kakor noči. Zdaj tukaj# zdaj tam, zdaj blizu, zdaj daleč. Tam je zmanjkalo sala s šinj ali iz dimnjaka, tam žita iz prevrtane ali utr te kašče, tam junca iz hleva. In z vseh cest se je slišalo, kako so neznani, v obrazu počrnjeni možje gorjačarji tega ali tega ustavili in mu iz žepov pobrali, če je kaj v njih imel.
Zmerom pa se je odgovarjalo na vprašanje, kdo je to storil: »Rokovnjači«. Brez dvoma, da niso rokovnjači vsega delali, kar se je zlega godilo, a na njihov račun je šlo vse. Lahko si je torej misliti, kak strah je •vladal zlasti po vsem Gorenjskem, da, po vsem Kranjskem in tudi v Primorju pred groznim imenom rokovnjač. Ta sovražnik vsakogar, ki je 'kaj: imel, je bil tem straš-nejši, ker se j,e znal skrivati in pa ker se ga je vse balo, ne le posameznik, tudi občine, mesta, vsa gosposka.
»Ali se res ne da tej kači glava streti?«
Med tistimi, ki so tako vpraševali, je bil oskrbnik Štefan Poljak na Koldvcu. Vpraševal je tako pri vseh sosedih, po gradovih in po vaseh, v Ljubljani in Kamniku, na Brdu in v Volčjem potoku. Povsod je videl, da bi vsi radi rokovnjače uničili, ali nobeden si ni ničesar upal, nobeden ni vedel, kako
stvar prijeti, večina celo ni hotela ničesar slišati o udeležbi pri kakem velikem lovu na rokovnjače. Zlasti kmetje so rekli: »Kadar bi jih šli mi v gozd iskat in gonit, pridejo oni e druge strani na naše dom e in nam jih zapalijo, potlej pa imamo! Ker dosti jih jo, tako da nihče ne ve koliko. Podnevi za plugom hodi, kmet je, kakor smo drugi, ponoči je pa rokovnjač. Od hiše do hiše hodi kakor drogi berači, ali je rokovnjač in pazi, kaj ljudje imajo in kje. Vse polno jih je in hudi so.«
Tako so kmetje govorili in nihče ni hotel pomoči javni oblasti proti strašni tatov-ski zadrugi.
Ko je bilo na Kolovcu zaporedoma več reči ukradenih in se spet reklo: to so vzeli -rokovnjači — je dal Štefan Poljak razglasiti, kar smo na semnju v Kamniku slišali. Razglasilo se je to daleč okoli, ali nihče se ni oglasil za nagrado.
Pač pa je zmanjkalo kakor odgovor na oni razglas še precej tisto noč po kamniškem sejmu najlepšega jezdnega konja oskrbnikovega iz zaprtega hleva na Kolovcu in živa duša ga ni več videla. Na hilevnih durih pa je bila s črnim ogljem surovo narisana človeška roka, tako da nihče ni dvomil, kdo je konja ukradel, temveč so tatovi še sami pustili pobotnico.
(Dalje prihodnjič)
RADIOTELEVIZIJSKI PROGRAM
RADIO CELOVEC
NEDELJA, 13. 7.: 07.00—07.30 Duhovni nagovor. S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 14. 7.: 14.15—15.00 Informacije. Žena, draiina, dom. — 18.00—18.15 Mali recital. — TOREK, 15.7.: 14.15—15.00 Informacije. Koroška kronika. Domači napevi. Športni mozaik. — SREDA,
16.	7.: 14.15—15.00 Informacije, vesti iz kmetijstva. 5 min. za gospodarstvo. Ura pesmi. — ČETRTEK,
17.	7.: 14.15—15.00 Informacije. Kaj veseli bi ne peli... - Petek, 18. 7.: 14.15-15.00 Informacije. Koroške narodne. Cerkev in svet. - SOBOTA, 19. 7.: 09.00—10.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
AVSTRIJSKA TELEVIZIJA
SOBOTA, 12. julija: 16.05 Jazz in Europa (39. nadaljevanje) — 16.30 Za otroke od 6. leta naprej: ..Pozabljena punčka” — 16.40 Za mladino od 11. leta naprej: Bumerang (11. nadaljevanje) — 17.05 Skrivnosti puščave — 17.30 Za mladino od 14. leta naprej: Obala je povsod — 17.45 Za družino: Potovanje po Evropi (7. nadaljevanje) - 18.00 Tedenski magacin - 18.20 „Vrtnar Flip”, lahko noč oddaja za naše najmanjše — 18.25 Kulturne aktualnosti — 18.45 Reklama — 18.50 Dober večer v soboto... želi Heinz Conrads — 19.16 Pregled programa — 19.21 Reklama — 19.30 Cas v sliki — in komentar dr. Hu-ga Portischa - 20.00 Reklama - 20.06 šport -20.10 Reklama — 20.15 Nekdo bo zmagal — 22.00 Športni žumal — 22.30 Cas v sliki — nočna izdaja
—	22.40 Naš nočni program: „Opij”, kriminalni film in nato konec oddaje. —
NEDELJA, 13. julija: 09.30 „Maša ob jezeru”, prenos božje službe s taborišča ob Baškem jezeru —
16.30	Za otroke od 6. leta dalje: „Cappuccetto" (13. nadaljevanje) — 16.55 Za mladino od 11. leta naprej: Saltkraken (1) - 17.20 Za mladino od 14. leta dalje: Stik — 17.35 Za družino: Hank (9. nadaljevanje) - 18.00 Iz moje knjižnice: Hilde Krahl bere delo Marlene Haushoferjeve — 18.25 »Vrtnar Flip”, lahko noč oddaja za naše najmanjše — 18.30 Pogled z okna: Okolica Triglava - 19.00 Cas v sliki in vprašanje tedna — 19.30 Športni pregled —
20.10	Kristjan v času — 20.15 »Kavalir z rožo”, opera Richarda StrauBa — v odmoru »čas v sliki”
—	nočna izdaja, nato konec oddaje.
PONEDELJEK, 14. julija: 16.00 Evrovizija iz
Francije — 18.00 Zeleni svet: števila, dejstva, pogled v prihodnost - 18.20 »Vrtnar Flip”, lahko noč
oddaja za naše najmanjše — 18.25 Podoba Avstrije
—	18.50 »Valerija in pustolovščina” (13. nadaljevanje) — 19.16 Pregled Programa — 19.21 Reklama
—	19.30 Cas v sliki — 20.00 Reklama 20.06 šport —
20.10	Reklama — 20.15 »Simon Templar... in pol-svilena deklica” 63. nadaljevanje) — 21.00 »Adolf Hitler” portret — 22.10 Cas v sliki — nočna izdaja
—	22.20 Posebno za vas: Turizem za malo ceno in konec oddaje.
TOREK, 15. julija: 16.30 Evrovizija iz Francije: Mednarodne kolesarske dirke po Franciji — 18.00 Duhovniki v Biafri — 18.20 »Vrtnar Flip”, lahko noč oddaja za naše najmanjše — 18.25 Kulturne aktualnosti — 18.50 Jorg Preda potuje okoli sveta (13. nadaljevanje) — 19.16 Pregled programa — 19.21 Reklama — 19.30 Cas v sliki — 20.00 Reklama — 20.06 Šport — 20.10 Reklama — 20.15 Kaj sem? — 21.00 »Gledališče in diskusija”: »Zapiski in ravnanje s črvi”, od Franca Zechmanna — 22.15 Čas v sliki — nočna izdaja, nato konec oddaje.
SREDA, 16. julija: 11.00 Program za delavce: H-8 še 10 sekund življenja — 14.15 Prenos izstrelitve vesoljske ladje »Apolla 11” iz Cape Kennedyja
—	17.00 Za otroke od 6. leta dalje: »Prodani smeh”
—	17.40 Za mladino od 11. leta dalje: mednarodni mladinski magacin — 17.55 Lassie — 18.20 »Mali Klu”, lahko noč oddaja za naše najmanjše — 18.25 Podoba Avstrije — 18.50 »Dragi stric Bill (14. nadaljevanje) — 19.16 Pregled programa — 19.21 Reklama — 19.30 Cas v sliki — 20.00 Reklama — 20.06 šport — 20.10 Reklama — 20.15 Obzorja —
21.00	»Vera, upanje, ljubezen”, od Odona von Hor-vatha — 22.05 — Cas v sliki — nočna izdaja, nato konec oddaje.
ČETRTEK, 17. julija: 18.00 Program za tekoči teden — 18.05 Male dragocenosti — 18.20 »Mali Klu”, lahko noč oddaja za naše najmanjše — 18.25 Športni mozaik — 18.50 »Inšpektor Leclerc poroča” (1) — 19.16 Pregled programa — 19.21 Reklama —
19.30	Čas v sliki — 20.00 Reklama — 20.06 šport —
20.10	Reklama — 20.15 »Hišni nasilnež” Billa Naugthona — 21.05 Čas v sliki — nočna izdaja —
22.00	Nočni studio: Atelje (2. nadaljevanje) in nato konec oddaje.
PETEK, 18. julija: 11.00 Program za delavce: Katarina Velika — 16.15 Evrovizija iz Francije: Mednarodne kolesarske dirke po Franciji - 18.00 Aktualnosti iz znanosti — 18.20 »Mali Klu”, lahko noč oddaja za naše najmlajše — 18.25 Podoba Avstrije — 18.50 O pištolah — 19.16 Pregled programa — 19.21 Reklama — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Reklama —
Sto let Sueškega prekopa
Te dni mineva sto let, kar je bil slovesno odprst Sueški prekop, delo genialnega francoskega inženirja Lessepsa. Arabsko-izraelska vojna v juniju 1967 je povzročila njegovo zaporo, ki utegne postati dokončna. Za mnoge gospodarstvenike je Sueški prekop že »klinično mrtev«.
Vsi, ki so doslej potovali iz Evrope skozi Rdeče morje v Indijo, Avstralijo in Daljni -vzhod z ladjo, so sedaj odkrili, če ne dosti dražji, pa gotovo časovno krajši način potovanja: letalo. In kdor se enkrat nanj navadi, se ne vrača več k železnici ali ladji, -zlasti če gre za večje razdalje.
Sueški prekop je bil svoj čas pomemben tudi za prevoz petroleja zlasti iz Perzijskega -zaliva. Ko so ga zaprli, je nastala bojazen, da ibo trpelo zaradi tega oskrbovanje Evrope s petrolejem. Pa so se pojavile ladje-velikanke, ki nosijo v svojem trupu naenkrat kar 200.000 ton surove nafte. Tako so težke, -da tu-dli če bo enkrat Sueški prekop spe-t odprt, se -ga ne 'bodo mogle -posluževati, ker je zanje premalo globok. Kot sedaj 'bodo tudi v bodoče -plule okrog Afrike —in Se s to razliko, da bo nafta kljub dolgi 'poti 'bolj poceni, kakor če bi prihajala na manjših ladjah v Evropo skozi Sueški prekop-
Triindvajset mesecev je Sueški kanal že neuporaben. Puščavski pesek ga pridno zasipa in njegova globina se je od devetih metrov znižala na polovico. Egipt zgubi na -prevozih letno okoli 300 milijonov dolarjev. Kljub temu se noče pobotati z Izraelom iin niti dovoliti njegovim ladjam prehod. Politični fanatizem njegovim voditeljem ra temin ju je čut za realnost. Med tem pa izraelski vojaki držijo zasedeno vzhodno stran kanala. Od časa do časa zadivja topniški ogenj, za regljajo strojnice, se oglasijo -možnarji. N-ato -spet pride do protestov ene
ali dru-ge strani v Varnostnem svetu. Sovjetska -zveza bi rada -pospešila obnovitev kanala: željno se ozira proti Indiji in vzhod-moafriškim državam, do koder ji je pomorska pot zaenkrat zaprta. Severna Amerika to dobro ve, pa zato svojo politično akcijo tako usmerja, da bo mogel Izrael ob prekopu še dolgo ostati. Pred davnimi stoletji so Hebrejci Rdeče morje po suhem prešli, danes pa se čelade njih vojakov zrcalijo -v njegovih vodah. Tudi zgodovina se na neki način ponavlja.
Viseči most čez Bospor
Že dol-ga stoletja se Turki ubadajo z mislijo na most čez Bospor, zdaj pa kaže, da bo zamisel v dogledni prihodnosti vendarle uresničena. Turška vlada je pooblastila neko londonsko podjetje, naj izdela načrt za ogromen viseči -most, ki -bo povezoval Evropo in Azijo čez 30 kilometrov dolgo morsko ožino med Marmornim im Črnim morjem. Z dolžino 1074 metrov bo to najdaljši viseči most v Evropi in četrti na svetu.
Viseči most bo 64 metrov nad morsko gladino, tako da bodo lahko -plule px>d njim tudi največje ladje. Cestni promet po njem bo potekal na treh steza-h v vsako smer. Konstruktorji so opustili prvotno zamisel, da bi na mostu čez Bospor zgradili tudi železniško -progo.
Nosilni stebri, kd bodo nanje pripete vrvi, se bodo dvigali 165 metrov nad morsko gladino. Predvidevajo, da bo most stal 160 milijonov dolarjev; zgradili bi ga v treh letih.
Viseči most Verrazano, ki povezuje dve mestni četrti ob vhodu v newyorško pristanišče, je dolg 1300 m. Poprej j-e bil najdaljši most na svetu če-z Golden Ga-te v San Franciscu in meri 1280 metrov.
20.06 Šport — 20.10 Reklama — 20.15 Uradni spisi XY-nerešeni — 21.15 Časovni potek dogodkov — 22.15 Cas v sliki — nočna izdaja — 22.25 V kratkem v kinu — 23.15 Uradni spisi XY-nerešeni, nato konec oddaje.
TELEVIZIJA LJUBLJANA
PETEK, 11. julija: 18.35 Jane Eyre — serijski film
—	19.00 Po Sloveniji — 19.20 Naš globus — 19.50 Cikcak - 20.00 TV dnevnik - 20.30 3-2-1 - 20.35 Ni dreves na ulici — angleški celovečerni film — 22.05 Poletni quiz — oddaja TV Zagreb — Poročila.
SOBOTA, 12. julija: 17.25 Disneyev svet — serijski film — 18.15 Festival otroka — prenos iz Šibenika
—	19.15 Znanost in morje — I. del. — 19.45 Cikcak
—	20.00 TV dnevnik - 20.30 3-2-1 20.35 Soseda
—	zabavno glasbena oddaja (JRT) — 21.35 Rezervirano za smeh — 22.00 Inšpektor Maigret — serijski film - 22.50 TV kažipot - 23.10 Poročila.
NEDELJA, 13. julija: 9.00 Kmetijska oddaja v madžarščini — 9.30 Narodna glasba — 10.00 Kmetijska oddaja — 10.45 Propagandna oddaja — 10.50 Otroška matineja — TV kažipo-t — Športna popoldne — 16.30 Konjske dirke — prenos z Bleda (JRT) (do 17.30) 18.15 Celovečerni film - 19.45 Cikcak
20.00	TV dnevnik - 20.30 3-2-1 20.35 Humoristična oddaja — 21.20 Videofon — 21.35 športni pregled — 22.05 TV dnevnik.
PONEDELJEK, 14. julija: 18.35 Pravljica - 18.50 Zabavna oddaja — 19.20 Poljudno znanstveni film
—	19.45 Cikcak - 20.00 TVD - 20.30 3-2-1 -20.35 TV drama — Glasbena oddaja — Poročila.
TOREK. 15. julija: 18.35 Risanka - 18.45 Po Sloveniji — 19.05 Po sledeh napredka — 19.35 Velike znamenitosti — 19.50 Cikcak — 20.00 TVD —
20.30	3-2-1 - 20.35 Celovečerni film - Ples skozi svet — Poročila.
SREDA, 16. julija: 17.15 Madžarski TV pregled
—	17.45 Oddaja za otroke — 18.30 Poljudno znanstveni film — 19.15 Popularna glasba — 19.45 TV prospekt - 20.00 TVD - 20.00 3-2-1 - 20.35 Opera — Človek s kamero.
ČETRTEK, 17. julija: 18.15 Pionirski TV dnevnik — 18.45 Od zore do mraka — oddaja TV Beograd - 19.15 Kalejdoskop - 19.45 Cikcak - 20.00 TVD — 20.30 3—2—1 — 20.35 Prenos baletne predstave — Kulturne diagonale — Serijski film — Poročila.
PETEK, 18. julija: 18.15 Mladinski koncert (JRT)
19.00	Po Sloveniji — 19.20 Svet na zaslonu — 19.50 Cikcak - 20.00 TVD - 20.30 3-2-1 - 20.35 Celovečerni film — Poletni quiz — oddaja TV Zagreb in Beograd — Poročila.
Sprejmemo plesarske vajence Ponudbe pri
Fa. Hans SCARSINI
pleskarski mojster
CELOVEC - KLAGENFURT KoningsbergerstraBe 20
GOLDA MEIR OPOZARJA
Izraelska ministrska predsednica gospa Go-lda Meir je te dni opozorila tiste, ki napadajo Izrael, da ne smejo biti presenečeni, aiko (bi jim vrnili »sedemkratno«. V govoru, ki ga j-e imela v parlamentu, je med drugim dejala, da kdor ne spoštuje sporazuma o ustavitvi ognja -in strelja nanje, ne more zahtevati nedotakljivosti. Golda Meir je tudi dejala, da so jordanske in egiptovske vojaške akcije pripeljale do kršitve sporazuma o ustavitvi ognja z Izraelom.
OPICA VESOLJSKA POTNICA
Začetek poletne sezone ansambla Porcia
Letos bo gledališki »Ansambel Porcia« že devetič odprl v torek, 15. julija, ob 20. uri svoje komedijske igre. Gledališka sezona bo trajala do 30. avgusta.
»Ansambel Porcia« združuje priljubljene poklicne umetnike gledališča, filma in televizije, ki prihajajo s pomembnih odrov Nemčije, Avstrije in Švice poleti v Špittal, da bi igrali za domačine in tuje turiste klasične komedije v inscenaciji sila aktivnega Herberta Wochinza.
Na sporedu so sledeče komedije: »D er W i r r k o p f« (Zmešnjavec) Jeanna Baptista Moliera, Dame K o b o 1 d (Gospa Škrat) Calderona de la Barce, D er Tol-le Tag oder Figaros Hochzeit (Veseli dan ali Figarova svatba) Carona de Beaumarchaisa.
Vse predstave so ob 20. uri zvečer, ob nedeljah ni predstav. V slučaju slabega vremena je grajsko dvorišče Porcia pokrito. Vstopnice dobite v vseh turističnih uradih, naročite jih lahko tudi po telefonu štev. (0 47 62) 3161.
PROGRAM:
TOREK, 15. julija, ob 20. uri: DER WIRRKOPF (Zmešnjavec), premiera. — SREDA, 16. julija, ob 20. uri, ponovitev istega dela. — ČETRTEK, 17. julija, ob 20. uri, bodo igrali isto delo. — PETEK, 18. julija, ob 20. uri: DER TOLLE TAG ODER FIGAROS HOCHZEIT (Veseli dan ati Figarova svatba), ponovitev iz lanskega leta.
POKRAJINSKO VODSTVO KATOLIŠKE MLADINE
vabi na izlet na OBIR
Dekleta, fantje in vobče vsi, ki ljubite gore in planine, pridite v soboto, 12. julija 1969 do 7. ure zjutraj do K a emu-n a na Šajdi v Selah.
Od tam naprej gremo skupno na vrh Obirja, kjer bomo darovali sv. mašo.
S seboj prinesite veliko malice, »Našo pesem«, mnogo vesele in Židane volje, zlasti pa bodite pridni, da bo lepo vreme. Oblecite se za Obir, ne za Celovec!
Snidenja se veseli pokrajinsko vodstvo.
obleko in bo ves čas poleta presedela na sedežu vesoljske ladje biosatelit 3, težke 680 kilogramov. Bonnyjevo ladjo je ponesla iz vesoljskega oporišča Cape Kenne-dyja na višino 402 kilometra raketa »thor-delta«.
Kot poroča NASA se poskus z opico Bonny ni obnesel. Po 11 dneh poleta v vesolju je žival, kmalu po pristanku na oporišču Hickam na Havajih, poginila.
KAM SO IZGINILI AKTIVISTI IZ
VASI JUŽNEGA VIETNAMA
Vladini opazovalci v Saigonu trdijo, da je konec preteklega in v začetku tega -leta izginilo 8000 -komunističnih aktivistov, na katerih sloni- komunistični vpliv in moč na podeželju, iz vasi Južnega Vietnama.
Poznavalci razmer sodijo, da so aktivisti odšli v Severni Vietnam, kjer jih pripravljajo in vežbajo za čas, ko bo vojskovanje končano in se bo treba posvetiti mirni gradnji komunistične moči v Južnem Vietnamu. Ti šolani terenci naj bi bili osnova hamojškega vpliva na jugu.
Štirinajstmesečna opica Bonny, rojena v pragozdovih jugovzhodne Azije (Tajske), leti od nedelje, 29. junija, v Zemljini krožnici. V vesolju bo ostala trideset dni, da bi preizkusili vpliv dolgotrajne breztežnosti na organizem.
Bonny je oblečena v najlonsko letalsko
DARUJTE
tiskovni sklad!
Podjunski trgovski center Bratje RUTAR & Co.
Dobrla ves - Eberndorf
MEŠALNIKE za beton - komplet vključno elektromotor in d v e samokolnici
za neto ceno S 2995.“
pri RUTARJU Dobrla ves
Telefon 04236-281
Vlas tednik
Izhaja vsak četrtek. Naroča sc na naslovu: »Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. — Telefon uprave 82-6-69. — Telefon uredništva in oglasnega oddelka 84-3-58. Naročnina znaša: mesečno 10.— šil, letno 100.— šil. Za Italijo 3400.— lir, za Nemčijo 24.— DM, za Francijo 30.— ffr., za Belgijo 300.— bfr., za Švico 25.— šfr., za Anglijo 3.— f. sterl., za Jugoslavijo 60.— N din, za USA in ostale države 7.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Žrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.