60
Znanstvene stvari.
Poročilo
o VII. občnem zboru slovenske Matice
15. februarija 1872.
Po sv. maši, ktero so ob 8. uri služili preč. stolni prost in Matičin odbornik gosp. dr. Pogačar v stolni cerkvi, prične se ob pol 10. uri v čitalnični dvorani, v kteri je na steni visela podoba dr. Lovro Tomanova, narejena po domačem slikarju J. Franketu, občni zbor pod vodstvom prvosednika dr. Coste.    Pričujoči so bili
61
gg. odborniki ljubljanski: dr. J. Bleiweis, L. Jeran, F. Kandrnal, A. Lesar, Jož. Marn, dr. J. Pogačar , dr. Fr. Papež, Andr. Praprotnik, Fr. Souvan, J. Šolar, Iv. Vavru, Iv. Vilhar, dr. L. Vončina, dr. Jož. Vošnjak, dr. Jer. Zupanec, in vnanji: g. Jož. Gorup. Zbralo se je nad 70 družbenikov ljubljanskih in vnanjih, med vnanjimi: gg. dr. Rapoc, Ripšl, Bezenšek, Klavžar, dr. Samec, dr. H. Dolenec, Fr. Hren, Tom. Zupan, Zoreč, Stritar, Jereb in drugi. Mnogo mnogo druzih je poslalo volilne   liste, kterih se je naštelo do 837.
Dr. E. H. C o sta skupščino prične z ogovorom, v kterem pozdravi zbrane društvenike, in še posebno one, ki so prišli od daleč; potem se opraviči o tem, da ni občnega zbora za 1871. 1. po §. 8. Mat. pravil sklical o poletenskem Času; prvi razlog bil je tadanji politični položaj : deželni zbori meseca avgusta in septembra, razpust deželnega zbora in delovanje za nove volitev in meseca decembra zopet sesija deželnega zbora; drugi razlog pa tiče društvo samo, ker je hotel počakati do-vršenja knjig za 1871. L, in da so te še le zdaj dovršene, tega ste krivi dve sesiji deželnega zbora, za ktera so tiskarnice imele toliko dela, da so Matičine knjige morale čakati. Vendar pa zarad tega, kakor pokaže tajnikovo poročilo, ni bilo kar nič pretrgano Ma-tičino delovanje, marveč je odbor skrbel za to, da se dve knjigi za 1872. 1., ki se tiskate v Pragi zato, ker nismo mogli na posodo dobiti podob, dovršite in z zem-ljovidi za 1871. 1. razpošljete že konec meseca marcija. Zarad teh razlogov — pravi prvosednik — bode me, tako se nadejam, si. zbor oprostil omenjenega malega prestopka matičinih pravil, zlasti ker društvu ni na nikakoršno kvar. — Dalje se prvosednik spominja ustanovnikov, od poslednjega občnega zbora umrlih, zlasti dveh, ki sta bila delavna tudi na slovstvenem in političnem polji, namreč g. Miroslava Vilhar j a in g. Matija Pre-loga. — Velikega pomena za Matico je znamenit dar, ki jej je #ošel iz rok Njega c. kr. apost. Veličanstva cesarja, še više — pravi — pa je ceniti Njega c. kr. Veličanstva priznanje vspešnega delovanja Matičnega; zato vas vabim, da z menoj zakličete: „Slava Njega c. k. apost. Veličanstvu!" (Društveniki vstavši trikrat za-kličejo: plaval'') — Važen dogodek za Matico je privoljenje, da si sme napraviti svojo tiskarnico. Odbor v tej stvari še ni storil daljne stopinje, ampak jo še resno prevdarja, in danes se še ne dž povedati, ali in kedaj se poprime privoljenja, ktero že v svojih rokah ima; pa vsaj se temu tudi tako silno ne mudi, ker se knjigi za 1872. leto tiskate v Pragi; važno in koristno pak je to privoljenje za Matico na vsak način.
Izrekši zahvalo g. A. Lesarju, ki neutrudljivo opravlja mnoga in težavna tajniška opravila, — gosp. dr. Jer. Zupancu za ne mali trud, ki ga ima z Matično blagajnico od njenega začetka in g. Iv. Vavru-u za marljivo oskrbovanje društvene knjižnice (vsem trem gospodom občni zbor vstavši pokaže svoje priznanje), veli prvosednik tajniku brati
poročilo o odborovem delovanji,
ktero se glasi od besede do besede takole:
»Slavni občni zbor! Stebri, na kterih stoji vsako slovstveno društvo, so: a) društveniki, b) novci, c) pisatelji in d) vodeči odbor s poverjeniki.
Poročilo o Matičnem delovanji v preteklem društvenem letu ali oziroma od 1. decembra 1871. 1., to je, od zadnjega (VI.) občnega zbora do današnje občne skupščine, mora toraj govoriti o naštetih glavnih podlagah blagega našega slovstvenega društva.
L   O drustvenikih.
Glavne knjige zadnja številka 1. decembra 1871. leta bila je 1864,   danes pa jej je 2169.   Razviden je
toraj prirastek za 305 udov. Med temi je ustanovnikov 19, letnikov pa 286.
Izmed ustanovnikov s6 preteklo leto pomrli: 1. dr. Cvajer Ivan, *l. Greselj Josipina, 3. KlemenčiČ Jožef, 4. Murko Anton, 5. Novak Janez Krst., 5. Pi-nežiČ o. Viktorin, 7.¦•; Pust France, 8. Rozman Jožef, 9. Rudež Jožef, 10. Skofec Ivan, 11. Vilhar Miroslav, 12. dr. Matija Prelog, 13. „Leseverein" v Bistrici, ki je k Matici pristopil 1864. leta in plačal 50 gold. usta-novnine, pak se je izbrisal, ker nam je došla vest, da ga več ni.
To kaže toraj prirastek za 7 ustanovnikov.
Izmed letnikov pa jih je dosle toliko pomrlo ali odstopilo, da jih danes štejemo 1474, k temu prištevši ustanovnikov 405,  pokaže se vseh sedanjih udov 1879.
Ce pogledamo razvrstitev udov po škofijah, po kterih je osnovan imenik, in letošnje številke primerjamo z lanskimi, razvidimo, da se je število matičarjev pomnožilo: a) v ljubljanski škofiji za 79, b) v lavan-tinski škofiji za 49, c) v Krški škofiji za 13, d) v goriški nadškofiji za 81 , e) v tržaški škofiji za 22, f) v sekovski škofiji za 19, g) v drugih škofijah za 19, skupaj 268.
NajveČi prirastek je toraj v goriški nadškofiji. Za lepi ta prirastek gre hvala gg. poverjenikom, zlasti nekterim.
Ce tudi je ta prirastek znaten, vendar si kar nič ne prikrivajmo, da ne bi mogel biti še znatnejši, ako bi vsi pravi rodoljubi spoznali važnost našega društva in prave omike. Iz trdnega svojega prepričanja govorim, ako rečem, da bi pri Matici mogli biti: vsi duhovni slovenskih škofij, ki so temelj vložili slovenskemu slovstvu in do najnovejših časov je skoro edini gojili (pač ne bi bilo častno za sedanjo duhovščino, ako bi iz svojih rok spustila to svoje dete) in vsi uradniki slovenskih okrajev, vsi slovenski grajščaki in trgovci in vsaj polovica učiteljev, obrtnikov, bogoslovcev in učencev srednjih šol, kajti vsi ti zmorejo mali letni donesek dveh goldinarjev. Upajmo, da se to zgodi v prihodnjem letu!
//.   O denarnem stanu.
Ker je natančni račun od 1. julija 1870. leta do 1. julija 1871. leta tiskan v „Letopisu" in ga imajo gg. društveniki tudi v posebnih odtiskih v rokah in ker bode g. blagajnik posebej poročal o njem, zato tukaj omenim le prirastka matičnega premoženja.
Vse društveno premoženje je  znašalo 1. julija leta
1881..........52.344 gold.' 20     kr.
lanski račun je kazal  ....    42.795     „       2*/2   „
Od tod je razviden prirastek za      9.549 gold. 171/2 kr. Vendar pa ne  smem  zamolčati  dveh  velikodušnih darov, ki sta v preteklem letu došla Matici:
a)  Njega c. k. apostolsko Veličanstvo cesar Franc Jožefje o priliki, ko mu je Matica poklonila svoje doslž izdane knjige, priznavši vspešno blago delovanje njeno, iz lastnega zaklada podariti blagovolilo 500 gld.
b)  Gospa Lujiza T o mano va je Matici vstrezaje izrečeni želji svojega sopruga, izbuditelja in prvega predsednika našega društva, dr. L o v r o T o m a n a, izročila 10 državnih obligacij z obrestmi v srebru za 10.000 gold. imenne vrednosti.
Odbor ni prezrl svoje dolžnosti, ampak je svojo srčno zahvalo za omenjena darova po c. kr. deželnem predsedniku poklonil Njega c. k. apost. Veličanstvu in tudi gospej Lujizi Tomanovi izrekel svojo zahvalo ter jo vpisal med ustanovnike.
Poročilo o denarnem društvenem stanu sklepam s tem, da gg. društvenikom zlasti priporočam pozornim biti na vse  opombe,   ki   so   pridjane  tiskanemu ra-
čunu; zlasti na ono , ki kaže, kako so Matici dohajali letni doneski. In pri tej priliki ne morem zamolčati želje, da bi g. društveniki v redu, to je, v prvi polovici vsakega leta pošiljali doneske, da more Matica tudi v redu, to je, koj po do vršenji tiskanin plačati delalce in knjige. Zlasti letos, ko knjige za 1872. 1. pridejo na svetlo že konec meseca marcija, bilo bi želeti, do vsi letniki za 1872. L in oziroma tudi zaostalo letnina odrajtajo vsaj v začetku meseca aprila.
(Dalje prihodnjič.)
62
69
Poročilo
o VII. občnem zboru slovenske Matice
15. februarija 1872. (Dalje.)
III.   O pisateljih oziroma knjigah.
Rodoljubni pisatelji so tudi to leto bili jako marljivi, kajti nakupičili so toliko slovstvenega blaga, da društvena blagajnica z novci, kolikor jih je smela potrošiti, ni mogla vsega spraviti na svetlo. Naj njihova dela objavim slavnemu zboru:
a)  Gosp. Janez Zajec, gimnaz. profesor v Novem mestu, je prevodil Schoedlerjevo mineralogijo in geognozijo; tiskane je 10V2 pole,
b)  V „Letopis" za 1871. leto, ki je razdeljen na tri dele in obsega 32!/2 pole, so pisali
I.  del: Poročajoči tajnik „životopis Mat. De-beljaka in Ant. Kosa", potem „poročilo o odborovem delovanji z imenikoma";
II.  del: znanstvene razprave: J. Parapat „o turških bojih v XV. in XVI. veku; Davorin Trstenjak „raziskavanja na polji staroslovenske zgodovine in my-thologije"; L. Gorenec „ciganije v Angleškej"; Dr. Maks Samec ,,črtica o vplivu podnebja na človeški organizem in razvitje njegovih bolezni" — in spektralno analizo"; Andrejčkov Jože -^ Gomiljšak „ne-kaj iz ruske zgodovine.
II. del: lepoznanske spise: L. Gorenec „Ada-mante"; A. Jeglič „pisma o vedah in umetnijah"; A. Podgorjanski „Pesni"; Luijiza Pesjak-ova „Mpja zvezdica" — in „pesni"; Andrejčkov Jože — Gamiljšak „Mačeha in pastorka"; dr. E. H. Costa „bibliografijo slovensko od meseca novembra 1870. leta do konec 1871. leta".
c)  Mat. Cigale je preskrbel imenje za III. snopič slovenskega atlanta (Afrika, Avstralija in evropska Rusija) , kterega konec tega meseca dovrši Ferd. Koke na Dunaji. Gosp. Cigale je dalje pričel sloveniti imenje za IV. snopič.
Omenjeni dve knjigi, ki obsezate 43 tiskanih p61 in se ravno razpošiljate, s „Koseskijevimi deli" s 43 polarni, ki jih udje že imajo v rokah, in III. snopi<5 slovenskega atlanta, ki se razpošlje konec meseca marcija t. 1. — to so roji, ki jih Matica svojim udom da za 1871. 1.
d)  Iv. Tušek je poslovenil Pokornijevo Rastlinstvo" s 350 podobami.
e)  Fr. Erjavec pa Pokornijevo „živalstvo" s podobami.
Ob6 te knjigi namenjeni za naše srednje šole in a svojimi prezalimi podobami gotovo všeč vsem društve-nikom, se v Pragi pridno tiskajo ter se dovršite do konca meseca marcija t. L, in koj potem razpošljete s III. snopičem atlanta vred.
Ker se te dve knjigi že rabite v kranjskih srednjih Šolah, zato se je poskrbelo, da učenci v roke dobe njune posamesne natisnjene pole.
Stroški za obe te knjigi bodo znašali okoli 4000 gld.
Posledica teh visokih stroškov pa bode ta, da Matica za 1872. leto ne bode mogla nič druzega dati na svetlo, ako jej ne dojde mnogo zaostalih letnih doneskov ali ako jej ne pristopi mnogo novih udov.
Pri vsem tem je odbor vendar naročil IV. snopič slovenskega atlanta s tremi zemljevidi (Nemčijo, Italijo in evropsko Turčijo), ker se mu neobhodnje potrebno zdi, da se kmalu dopolni atlant. To pa je bilo mogoče, da se je poprijel gosp. Ferd. Kokejeve ponudbe, vsled ktere se imenovani snopič sicer dovrši 1872. leta, a Koke-ju plača še le 1873. leta.
Eje pa ostane poročilo in imenik za 1872. 1., ki ju Matica po pravilih ima podati svojim druŠtvenikom? — Kje je „Letopis" za znanstvene in zabavne spise?
Temu vprašanju bodi kratki odgovor ta-le:
Odbor bode skušal tudi to spraviti na dan, ker se za trdno nadja, da Matični blagajnici dojde mnogo zaostale letnine in da pristopi mnogo novih udov; kajti kakor je bilo že mimogred6 omenjeno, mnogo je še rodoljubov, kterih pogreša letošnji imenik. —
Odbor bi rad še kaj več storil; on bi za 1872. L rad na svetlo spravil IV. snopič Schoedlerjeve knjige, za kteri mu je g. Tušek. že izročil dovršen rokopis; rad bi dovršil „Slovenski Stajer", kterega imata iziti še dva snopiča, ako mu dojdejo dotični rokopisi; rad bi družbenikom vstregel s kterim snopičem Stanko Vrazove zapuščine, ^ktero v red deva gosp. dr. Gr. Krek. Tudi Majciger - Sumanovega „narodopisa slovanskega" nam je v rokopisu došel I. oddelek. — Odbor je sprejel g. Iv. Tuškovo ponudbo, češ, da Matici spiše 6 knjig o človeških delih.
Vse to dovolj jasno priča marljivost naših pisateljev, kteri so Matici v preteklem letu pomagali, da se je po-pela na isto stopinjo, da ima rokopisov na izbiro.
IV.   Delovanje odbora in poverjenikov.
Po VI. občnem zboru je odbor imel pet skupščin, in sicer: a) XIX. 1. decembra 1870. L; b) XX. 9. fe-bruarija 1871. L; c) XXI. 31. maja 1871. L; d) XXII. 31. avgusta 1871. L; in e) XXIII. 2. novembra 1871. 1.
Ker so odborove obravnave obširno popisane v poročilu, ktero je privezano „Letopisu", zato mislim, da mi ni treba obširnejše govoriti o njih.
Vendar pa ne bode odveč, omeniti nekterih stvari, in sicer naslednjih:
a)  V djansko zvezo književne vzajemnosti je Matica stopila s »slovansko Matico", ki se je vstanovila v Pilznu.
b)  Odbor je gotovo društvenikom ustregel s tem, da je tudi preteklo leto mnogim knjižnicam, društvom in učencem podaril nekoliko matičnih knjig, in sicer:
1.   idrijskim nedeljskim učencem;
2.   „Vendiji", slovstvenemu društvu jugoslovanskih tehnikov Gradcu;
3.    Prečastitemu mil. škofu Ignaciju Mraku in ve-lezaslužnemu misijonarju Fr. Pircu za Slovence v severni Ameriki bivajoče;
4.   političnemu društvu „Napreju" v Smariji na Sta-jarskem;
5.   narodni bukvarnici v Idriji;
6.   šolski bukvarnici na Planino v ipavski dolini;
7.   bralnemu društvu v Mali nedelji;
8.   knjižnicam kranjskih ljudskih šol 200 odtiskov knjige „Stirje letni časi" s sklepom, da se ista knjiga hoče po primeri darovati tudi šolam druzih
70
slovenskih dežel, ako se deželni ali okrajni šolski sveti oglase za-njo; 9.   okrajnima učiteljskima knjižnicama v Kozjem in Brežicah;
10.   katoliško - političnemu   društvu   v   Globokem  pri Brežicah;
11.   ubogim  realnim učencem v Ljubljani in revnim gimnazijalnim dijakom v Kranji;
12.   prečastitemu škofu F. Paškalu Vuičiču,  apostol, namestniku v Bosni;
13.   slavni nadsodniji graški za vjetnike v slovenskih deželah;
14.   čitalnici v Kibnici.
c) Matica se je s svojimi knjigami in zemljovidi vdeležila izložbe prve obče hrvatske učiteljske skupščine ter je od centralnega odbora prejela „priznanico", ktera se je v okviru obesila v Matične sobe.
(Dalje prihodnjič.)
78
Poročilo
o VII. občnem zboru slovenske Matice
15. februarija 1872. (Dalje.)
Matični k njižnici je ali zamenjema z drugimi slovstvenimi društvi ali od rodoljubov podarjenih došlo 191 zvezkov, ktere z naslovi našteva gosp. knjižničar v svojem poročilu (glej „Letopis" stran 44. 45. 46. 47. in 48).
Konečno imam omeniti še ene stvari, ki je v časnikih napravila nekakov hrup, da slavni zbor izv6 popolno resnico.
Bilo je pri XX. odborovi skupščini, da je g. predsednik dr. E. H. Costa stavil predlog: Naj odbor vloži prošnjo za privoljenje lastne tiskarnice, ktera bi utegnila Matici jako pomnožiti dohodke. — Odbor je soglasno pritrdil temu predlogu.
Izvrševaje ta sklep je upravništvo 28. februarija 1871. leta, štev. 45, vložilo dotično prošnjo: C. k. deželna vlada je z odpisom od 26. marcija 1871. L, štev. 2071, Matici dala prošeno privoljenje s pristavkom, da jej Matica, predno prične to obrtnijo, vsled 5. §. obrtne postave od 20. decembra 1859. 1. v potrjenje imenuje sposobnega opravnika, ki bode v Matičnem imenu vodil tiskarnico. — Pred obravnavo tega privoljenja v XXI. skupščini g. dr. E. H. Costa naznani odboru, da g. Blaznik Matici hoče prodati svojo tiskarnico z vsem blagom, z vsemi svojimi založniškimi pravicami in hišo, ter odboru v pretres stavi tri vprašanja: a) ali je ali ne sedaj ugodni trenutek, da se Matica poprime svoje pridobljene pravice? b) Ali se naj Matica z gosp. Blaz-nikom spusti v dogovor? in c) ali si naj Matica napravi čisto novo tiskarnico? — Da se važna ta stvar resno prevdari, obveljal je nasvet: „naj se po listkih voli odsek treh odbornikov, ki do prihodnje odborove skupščine pretresa vsa tri vprašanja in temeljito poroča odboru. V ta odsek so bili izvoljeni gg. : dr. Razlag, Vil h ar in Lesar.
Pri XXII. skupščini v imenu tega odseka poročal je A. L6sar in stavil nasvet: „Naj odbor izmed sebe izvoli odsek treh odbornikov, ki si smejo privzeti izvedencev, da po načelih, izrečenih v poročilu, izdela po-polen načrt o osnovi nove tiskarnice v Matičini hiši in vsled tega tudi hišne prenaredbe ter poroča prihodnji odborovi skupščini. — Odbor brez vsega besedovanja soglasno pritrdi nasvetu in v ta odsek zopet voli: dr. Razlaga, Vilharja in Lesarja. V imenu tega odseka je g. dr. Razlag pri XXIII. skupščini poročal, da se odsek še ni odločil za noben nasvet, ampak da je našel neke formalne pomislike, ki morajo rešeni biti, predno mu je moč staviti svoje nasvete. Ti pomisliki so: Ali ima Matičin odbor po sedanjih pravilih pravico, en del Matične glavnice vložiti v tiskarno obrtnijo, ker 17. §. Matičnih pravil pravi: Glavnica mora imeti tako varnost, kakoršne je po zakonu treba sirotinskemu imetku". Če odbor nima te pravice, treba bi bilo premeniti pravila. V tem slučaji pa nastane vprašanje: kdo sme v tem obziru prenarediti pravila? — Po 8. §. f., ima občni zbor pravico prenarediti pravila; — po 19. §. pa imajo samo ustanovniki, ki so zložili glavnico — pravico skleniti, v kakošen za slovenski narod občnokoristen namen se obrne društven imetek, ako bi nehalo društvo; odbor pa le tedaj, ako več ne bi bilo mogoče sklicati veliki zbor.   —  Ti pomisliki so
pa v omenjeni skupščini bili naznanjeni samo zato, da jih odborniki premišljajo, da ved6 o njih soditi v skupščini, za ktero se njihova razprava dene na dnevni red. — To in nič druzega je odbor obravnaval o osnovi lastne Matične tiskarnice.
Konečno naj še vsem gg. poverjenikom in drugim rodoljubom, ki so pripomogli, da je preteklo leto Matici prirastlo toliko novih udov, za njihov ne mali pa z mnogimi sitnostmi sklenjeni trud v odborovem imenu srčno zahvalo izrečem ter pristavim prošnjo, naj tudi v prihodnje neutrudljivo delajo Matici na korist, vsaj vedo, da s svojim trudom koristijo narodu, med kterem so zagledali luč sveta in do kterega vse njegove otroke veže sveta dolžnost, neumorno delati, da dohiti, kar je bilo zamujeno — po krivdi onih, ki so mu toliko let dajali neprebavljivo duševno hrano, — hrano, ktero vživaje mora ali hirati najzdravejši narod ali pa svoj naravni značaj s cela premeniti, to je, iznaroditi se  —
Loginiti;   to pa je gotovo  zoper namen in voljo Njega, teri je  hotel,  da  se človeštvo razdeli na različne narode. — Tukaj se mi zdi prava prilika, kaj malega od-fovoriti ugovoru,  ki se  sem ter tje sliši o matičnih njigah, češ, da vse niso pisane za „kmeta".    To je res,   da branje Matičnih knjig zanima le   one,   ki  so kakor koli dospeli  na  neko  višo   stopinjo omike,   na kteri pa sploh ne stoji ne samo slovenski,   ampak nobenega naroda kmet.   —  Vendar pa  s tem  ni dokazano,   da  Matične   knjige  ne  koristijo  vsemu   narodu, tudi kmetu; kajti vsakemu narodu sploh, in kmetu posebej je treba voditeljev, učiteljev; sposobnih voditeljev in učiteljev pa nikdar   ne  bode imel brez  potrebnega slovstva.    In kdo more trditi, da se je kterega koli naroda   slovstvo   razvijalo   in množilo  brez  tacih knjig, kakoršne  izdaja Matica? — Kdor zida hišo — in Matica stavi duševno poslopje — mora najprej vložiti podlago,  in na-njo  še  le kvišku zidati.    Prav tako je — zdi se mi — ravnala  in mora tudi preudarno ravnati naša Matica.   —  Tudi še neka druga prilika zdi se mi primerna. — Matici je ravnati,  kakor dela gospodinja, ki peče kruh.  Najlepši moki primesi nevžitnega kvasu, dobro vedoč, da brez kvasu ni kruha. Omenjeni ugovor se mi zdi tako piškav, kakor bi kdo rekel: srednjih in viših šol ni treba,  ker ne uče kmeta.    To je res.    Ali pa kmetu nikakoršna korist ne   dohaja  po   srednjih in viših šolah?   Navdaja me srčna želja, naj bi se Matici kmalu posrečilo dovršiti podlago vsemu slovstvu in vstaviti kvas —  potem  bode   ono  gotovo   naglo   vshajalo, zlasti če se pomnože stavitelji, to je, društveniki in pisatelji.   V to pa pomozi Bog!"                  (Kon. prih.)
79
86
Poročilo
o VII. občnem zboru slovenske Matice
15. februarija 1872. (Konec **)
Po  prebranem  tajnikovem  poročilu  g.   prvosednik vpraša: ali kdo želi kaj opomniti o poročilu?
iS                    m                                    i
**) S tem oddelkom zapisnika o VIL občnem zboru, soglasno poverjenega   v   24. odborovi   skupščini   7. t. m. ,   naj
Grosp. dr. Jan. Bleiweis poprime besedo in govori blizo tako-le: Nekoliko bi rad omenil o oni točki, ki govori o pripravah za Matično tiskarnico. Gosp* prvosednik dr. Costa je sicer v govoru svojem omenil, da se Matici ravno ne mudi s tiskarnico, za ktero si je že pridobila privoljenje, ker se knjigi za 1872. leto iz navedenega razloga tiskate v Pragi; vendar se meni zdi, da ne bi bilo prav, ako bi občni zbor molčal o tej stvari ali da bi se omenjeno privoljenje delo „ad acta". Dandanašnje geslo v obrtniji je konkurenci j a. Znano je, da se sicer ustanavlja društvo, ki hoče osnovati novo tiskarnico v Ljubljani. Prav je, da se napravi nova tiskarnica, kajti Ljubljana ima še danes samo 4 tiskarnice, kakor jih je imela pred mnogimi desetletji; da je toliko tiskarnic za Ljubljano premalo, to je pokazal zadnji naš deželni zbor, toraj še enkrat rečem, prav je, da se snuje nova tiskarnica; živela konkurencija! Al prav iz tega razloga naj tudi Matica ne popusti svojega privoljenja. Da je slovstvenim zavodom treba tiskarnice, to je očitno pokazala tudi sv. Mohorja družba v Celovcu. Kar pa treba in koristi Celovcu, isto tudi v Ljubljani. Jaz toraj z veseljem pozdravljam odborovo delovanje na to, da si Matica napravi tiskarnico, in prav rad bi tudi slišal, kakošnega mnenja je občni zbor. Treba je tiskarnice pa ne samo ene, ampak več naj se jih napravi. Nikar, pa, gospoda, ne mislite, da zadosti le ena, ako si pri-dene naslov „narodne tiskarnice". Gospoda moja! nikar ne mislite, da narodnost tiči v tiskarnic i. Tiskarnica je obrtni j a, čisto samo obrtnija, in nič druzega ; če tudi si nadene naslov „n a r o d n a" , vendar išče le dela, dobrega zaslužka, in kolikor mogoče visokih obresti od vloženega denarja. Ce ni dela in dobrega za-zlužka, je naslov „narodna" ne reši pogina. Zarad naslova „narodna" pa ne tiska niti ličnejše, niti cenejše. Ali želite dokaza? V Zagrebu je tudi „n ar o dna" tiskarnica; pa narodna jugoslovanska akademija za tega del ni šla k njej, ampak njene knjige tiska Albrechtova tiskarnica. Se celo narodna časnika „Obzor" in „Sud-slav. Zeitg." v Zagrebu ne izhajata iz narodne tiskarnice. To so menda tehtni dokazi, da pridevek „na-rodna tiskarnica" je le beseda, prazna beseda. Naslov „narodne" tiskarnice si vsaka lahko prilastuje, ker vsaka tiska za narod, a vendar je vsaka le obrtnija in nič druzega. O imenovani točki tajnikovega poročila o odborovem delovanji stavim tedaj naslednja dva nasveta: a) Občni zbor odboru nalaga, da pozveduje o vspehu Mohorjeve tiskarnice, in b) odbor naj na tanko pretrese pomislike v poročilu navedene in o tej stvari poroča prihodnjemu občnemu zboru.
blagovolijo častiti bralci in vredništvo ,,Soče" primerjati poročilo, ktero je „Soča" v številkih 8. in 9. priobčila, da vidijo, kako enostransko in sem ter tje neresnično je poročal jej njen dopisnik, v zboru sam pričujoči g. Klavžar goriški. Kdo drug, razen K1 a v ž a r j a, je na priliko, slišal, daje dr. Bleiweis rekel, da „M a ti ca je morala prav zato svoje knjige v Pragi tiskati dati", ker vse tukajšnje tiskarnice so imele, s tiskom stenogr. poročil deželnega zbora opraviti? Le edini g. Klavžar je slišal, kar se ni govorilo , in ljubeznjivo „Sočino" vredništvo na to laž še dodaja svoje opazke (ali pa Klavžarjeve ?) „o slabem spominu". Tudi je g. Klavžar preslišal vse, kar je predsednik dr. Costa o formalnem oziru dr. Bleiweisovega predloga opomnil, sicer ne bi bil ,,Sočin" referent vezal praznih otrobov in goriškega deželnega odbora kancelist ne bi učil na parlamentarnih bojiščih mnogo skušenega predsednika, kaj je v zboru „nepravilnostu. Poštenega dopisnika dolžnost je — če objektivno noče poročati — da vsaj v poročilo ne vpleta misli in besed tujih, ki se niso izrazile v obravnavah.                                      Vred.
Za g. Bleiweisom vpraša g. Jož. Gor up: ali ima Matica s čem kupiti ali napraviti si tiskarnico? Zdi se mi — pravi — da je njena glavnica, kar je je v obligacijah (35.800 gld.), še premajhena, lotiti se tega obrta. Gosp. dr. Jan. Bleiweis na to odgovori: Jaz nisem tako daleč segel s svojima predlogoma; a tudi nisem nas veto val, da si Matica osnuje toliko tiskarnico, da bi va-njo vtaknila vse svoje premoženje. Ravnajmo se po zgledu družbe sv. Mohora, in ne bode treba, da bi prenehalo vse drugo njeno delovanje.
Na to spregovori gosp. dr. Jože Vosnjak blizo tako: Jaz nimam kar nič zoper predloga g. dr. Jan. Bleiweis-a; le zoper to sem, da bi občni zbor sprejel „princip". Osnovalo se je društvo, ki si je nakupilo tiskarnico mariborsko, in namerava tudi v Ljubljani napraviti tiskarnico. Ne rečem, da bi ktera tiskarnica sama za-se bila narodna, al društveniki so rodoljubi, ki ne nameravajo tiskarnico osnovati zarad dobička, ampak iz rodoljubja. — Ljubljanske štiri tiskarnice več ne zadostujejo, dokaz temu je, da se pošilja tiskati v Maribor. Med Mohorjevo družbo in Matico je razloček. Fond Mohorjeve družbe ni namenjen za izdavanje knjig, ampak ima druge namene; vse drugače je pri Matici. Letnikov ima še premalo, da bi njihovi zneski zadostovali; pomagati morajo obresti od istine, ki so jo zložili ustanovniki; ti pa novcev niso zlagali za obrt. Sicer pa letos (1872. leta) vsled poročila tajnikovega Matica skoro nič več ne da v natis, ker se dve knjigi že tiskate v Pragi. Ako si Matica letos napravi tiskarnico, napravi si jo le zarad konkurencije, to pa bi bilo jako nevarno, zato ne verjamem, da bi pritrdili ustanovniki. Nevarno je toraj že danes sklepati o „principu": ali naj si Matica napravi tiskarnico.
Gosp. dr. Vošnjaku odgovori g. dr. J. Bleiweis rekoč:   Gosp. dr. Vošnjak je pritrdil,  da je treba tiskarnice,   s tem pa je podpiral moja  predloga.    Ali bi bila „Matična" ali tako imenovana „narodna" bolja, to je še odprto vprašanje.    Kar je  g.   dr. Vošnjak  govoril o družbi  sv. Mohora,   to  velja  tudi od Matice;   saj je Matica za 1870. in 1871. leto izdala, če tudi po številu manj knjig, vendar pa več tiskanih pol, nego Mohorjevo društvo,  toraj je bilo tudi več staviti;  tiskale se njene knjige pač niso v toliko odtiskih, kakor Mohorjeve. Kar je Mohorjevi družbi na korist,  Matici ne bode na škodo.    Matična ustanovnina ima isti namen,   ki  ga je imela Mohorjeva dosmrtnina.   Dr. J. Bleiweis vpraša dr. Vošnjaka,   naj   bi  mu  povedal,   kaj   neki  se iz Ljubljane pošilja v Maribor v tisek? (Dr. Vošnjak imenuje „Brenceljna"). O zadevah „Brencelj novih" ne bom govoril ------nadaljuje dr. Bleiweis in sklepa svoj govor
s tem, da reče: „moja predloga nič ne govorita o načelu prihodnjega ravnanja, nič ne prejudicirata, toraj nista nevarna na nobeno stran.
Nikdo se več ne oglasi za besedo. Na to predsednik dr. C o sta opomni, da ne bi mogel dati glasovati o dr. Bleiweisovih predlogih, ko bi kaj odločilnega imela v sebi, ker občni zbor sme odločevati le o stvareh, ktere mu predlaga odbor; toda ta predloga sta le formalna ter odboru le nalagati dolžnost, to stvar še dalje prevdarjati; zato sme si. zbor glasovati o njima.
Velika večina potem pritrdi omenjenima predlogoma. 3.   Pri 3. točki dnevnega reda „o računu" gosp. dr. Vošnjak stavi predlog:  „naj se ne bere,   ker ga ima v rokah vsak družbenik".   Odbor pritrdi.
Gosp. dr. Costa popraša: ali želi kdo govoriti o računu sploh ali o kteri posamesni točki? —i Ker se nikdo ne oglasi, prestopi se k točki
4., pri kteri g. Praprotnik stavi predlog: „naj prvosednik imenuje tri družbenike, da pregledajo, pre-
sodijo in potrdijo društven račun preteklega leta". Občni zbor pritrdi nasvetu in predsednik v ta odsek izvoli: gg. A. Kremžarja, Em. Guttmana in H. Hohna.
5.   Gosp. blagajnik dr. Z up a ne c prebere proračun za 1871/72. 1. — Gosp. prvosednik popraša skupščino, ali želi kdo govoriti o dohodkih in stroških? Ker se nikdo ne oglasi, glasuje se o vseh posamnih točkah proračunovih, ki se soglasno sprejm6.
6.   Oddado se volilni listi. Gosp. prvosednik ime-nuje odsek, kteremu je naloga, prešteti glasove in po časnikih naznaniti odbornike, ki v odbor stopijo namesto onih, ki so bili izvoljeni 1867. 1. V ta odsek imenuje: gospode dr. L. Vončino, Fr. Souvana, dr. J. Vošnjaka, Jan. Murnika in J. Flisa.
Gosp. prvosednik se konečno zahvali za obilno vde-ležitev občnega zbora in ob 11. uri razide se skupščina.
87