Poštarinu plačana. ' Posamezna štev. K120 = 30 par. Štev. 23. V Ljubljani, v petek dne 10. junija 1921._teto IV. 4 H 1 s j 1 ''a Oglasi: Za 1 mm x 60 inseratnega stolpiča mali 80 vinarjev, uradni 1*20 E, poslano, posmrtnlce in reklame 2 K. Večkratne objave popnst. Izhaja vsak petek. Upravniitvo „Domovlne" v Ljubljani, Sodna ulioa 6. Uredništvo „Domovine", Miklošičeva c. 16, Tel. 72. Naročnina: Mesečno 3 K, četrtletno 9 K, polletno 18 K, oeloletno 36 E. i Ne hodite za farovško g®s pod© po kostanj v ogenj. Klerikalci pošiljajo svojim zaupnikom po deželi okrožnice, na katerih je tiskana resolucija za ta-kozvano klerikalno avtonomijo. Ta okrožnica izhaja iz tajništva klerikalne stranke, iz katerega so dobivali leta 1914. ljudje po deželi pozive za ovajanje naprednih ljudi, iz katerega je šla takrat okrožnica za prostovoljne strelce in iz katere pisarne je šlo med vojno nešteto pozivov za nodpis avstrijskega vojnetra Dosojila. Svetujemo tudi pristašem klerikalne stranke naj so previdni in naj se nikar ne puste zlorabljati za vratolomno politiko farovške gospode, ako nočejo imeti še velikih sitnosti , in škode. Dognano je namreč, da se porablja agitacija za podpis avtonomistične izjave kot nova gonja zoper Srbe in državo. Državna oblast tega veleiz-dajalskega početja ne bo več mirno gledala. V kolikor klerikalne resolucije niso v zvezi s proti-državnimi interesi, pa itak nimajo prav nobenega pomena, ker se ne bo nihče oziral nanje, ker klerikalci nikdar več ne bodo dosegli, da bi se vrnil v Slovenijo dr. Su-steršič in ž njim klerikalna strahovlada in korupcija. Dolžnost vsakega pametnega človeka je, da pouči kratkovidne ljudi, naj nikar ne dajo svojega podpisa za zelo nevarno špekulacijo klerikalnih mogotcev v Ljubljani, katerih edina moč obstoji le še v pobiranju praznih protestov in resolucij. Prazne nade. Klerikalci se v naši narodni državi niso znali uveljaviti. Od prvega začetka jim je bil klerika-jizem prva, vse drugo pa postranska stvar in zato so kmalu izgubili vsako zaupanje pri velikih strankah v državi in bili so potisnjeni na stran kot mala stranka, ki ji ni do dela za splošni blagor, temveč samo za nadvlado duhov-ništva. Oni so računali drueače. Mislili so, da se bo pri veliki strankarski razcepljenosti, ki vlada pri nas, posrečilo sestaviti tako večino, v kateri bi oni igrali vsaj na Slovenskem odločilno vlogo. Posebno so računali na velika nasprotja, ki obstojajo med dvema najmočnejšima strankama, radikalci in demokrati. Klerikalci so računali z gotovostjo, da radikalci in demokrati nikdar ne bodo mogli dolgo delati skupno in v tem slučaju bi se oni združili z radikalci in še s kako drugo stranko in sestavili na ta način vladajočo večino. Zgodilo se je drugače. Radikalci so spoznali klerikalce kot stranko, ki hoče slabiti državo, pokazali so jim hrbet in se združili z demokrati, katerim so pozneje pristopili še zastopniki slovenskih samostojnih kmetov, ki so se postavili na edino pravilno stališče, da je močna in enotno urejena država od največje koristi ravno za kmeta, ki more samo v taki državi napredovati. Vsi klerikalni računi so bili zgrešeni, klerikalci so bili vedno bolj osamljeni in tudi — osovraženi. Danes so oni popolnoma osamljeni, zapuščeni od vseh in životarijo kot majhna, neznatna stranka, ki nima nobenega vpliva na vodstvo državnih poslov. To je bridko. Klerikalci, ki so navajeni samo vladati, se počutijo prav slabo v svojem novem polo- žaju, v katerega so zašli samo zaradi svoje klerikalne, protinarodne in protidržavne politike. Hudo jim je biti tako osamljenim in brez moči, brez vsakeera vrtiva in zato še vedno upajo, da se položaj še izpremeni njim v prilog. Ta nada jih še drži po koncu in zato po svojih listih vedno raznašajo razne vesti o neslogi med radikalci in demokrati in tudi o neslogi med radikalci ali demokrati samimi. Te dni so celo javljali njihovi listi, da je izstopilo več poslancev iz radikalnega in demokratskega kluba. Vse te vesti so bile zlagane, iz radikalnega in demokratskega kluba nobeden poslanec ni izstopil, vsi držijo trdno skupaj, ker se zavedajo svojih velikih dolžnosti pred narodom, ki jim velevajo, da čuvajo in branijo našo mlado državo pred razdiralnimi nameni klerikalcev. Praznim nadam se vdajajo klerikalci, ako mislijo, da se še kdaj ustvarijo prilike, ki bi jih oni lahko izkoristili. Oni bi pač mogli še priti do vpliva, ampak spremeniti bi se morali popolnoma, ker s takimi, kakršni so danes, nobena resnično narodna stranka ne more stopiti v nobeno zvezo, dokler bo duhovščina nosi-teljica protidržavne agitacije, dokler bo ona hujskala proti narodnemu edinstvu, ki je temelj naše države, ostane klerikalna stranka — v kotu — in vse nade, da pride klerikalizem na površje zaradi razdora med drugimi strankami, bodo ostale prazne nade. Naše zveze. Velika svetovna vojna je obraz Evrope popolnoma spremenila. Nekdanje velike, mogočne države so propadle, ali pa izšle iz vojne tako oslabljene, da njihov vpliv niti od daleč ni več tako velik, kakor je bil pred vojno. Druge, nekdaj velike in mogočne države so se še bolj ojačile, nastale so pa tudi popolnoma nove države in nekatere manjše države so se močno povečale. Rusijo, nekdaj silno in mogočno, je pritisnil k tlom nesrečni boljševizem in dolgo bo še trajalo, predno se ona zopet dvigne in razvije vso svojo moč. Nemčija je za več desetletij tudi nesposobna za vsako večje dejanje, ker prvič nima armade in orožja in drugič, mora plačati tako strahovito visoko vojno odškodnino, da bodo morali njeni prebivalci skozi desetletja pridno delati samo zato, da bo Nemčija mogla plačevati ogromne milijarde svojim nekdanjim sovražnikom. Habsburško cesarstvo je razpadlo, iz njega so nastale nove države, ali so se pa posamezni njegovi deli združili s sosednimi državami, v katerih živijo isti ali sorodni narodi. Med te poslednje spadamo tudi mi, Slovenci, Hrvati in Srbi v bivši monarhiji, ki smo se združili s srbsko državo in ustvarili tako našo Jugoslavijo, ki je velika, rodovitna in bogata na naravnih zakladih, ima prekrasno lego in vse pogoje za eospodarski razvoj. Zaradi vsega te^a nas mnogi sosedi zavidajo in med njimi tudi takih, ki bi nas radi uničili in sami ' prišli na naše mesto. Da se to ne zgodi, da se na vse strani zavarujemo, smo se takoj v začetku našega obstoja ozrli oko-lu sebe in si poiskali zaveznikov najprej pri Cehoslovakih in s pomočjo te zveze smo dosegli v zunanji politiki 2e lepe uspehe, od katerih je najvažnejši ta, da smo onemogočili povratek Karla Habsburškega na madžarski prestol, ker ta povratek bi pomenil za nas veliko nevarnost. Sedaj je k tej z. ezi pristopila tudi sosednja Rumunija, ki se do-i'Ka naše države in Češkoslovaške in nova trozveza sega seduj od Krkonoš preko Rumunije in Jugoslavije do Adrije; ta zveza predstavlja moč, s katero bo vsa Evropa morala računati, v prvi vrsti pa oni naši sosedje, ki niso naši prijatelji. Jugoslovansko-rumunsko-češko-slovaška zveza ni bojna zveza, ona ima samo obrambne namene, ona nam ima zasigurati mir, ki ga toliko potrebujemo. Mir pa more imeti samo ona država, ki mir hoče imeti, ima pa tudi močno armado in dobre zaveznike, da se je sovražniki bojijo. Mi imamo danes prvovrstno armado in dobre zaveznike in temu se imamo tudi zahvaliti, da imamo mir, da se nihče ne uDa napasti nas, kar bi se gotovo zgodilo, ko bi mi ne imeli tako dobre in močne armade in dobrih zaveznikov, ki bi nam v slučaju potrebe takoj priskočili na pomoč. Zelo koristno bi bilo, ko bi se zveza med Jugoslavijo, Rumunijo in Češkoslovaško raztegnila tudi na Bolgarijo. Med srbskim delom našega naroda in Bolgari vlada si cer veliko sovraštvo, ker so se postavili Bolgari v svetovni vojni na stran Nemcev in so prizadjali Srbom velikansko gorje. Ali to je v glavnem zakrivil tedanji bolgarski kralj, Nemec po rodu, mišljenja in čustvovanja, danes pa slovanski Bolgari sami vladajo v svoji državi in so pripravljeni stopiti v bratske odnošaje z našo državo. Zaradi tega je bil te dni v Beogradu bolgarski minister notranjih zadev, ki je govoril o tem z našim ministrskim predsednikom Pašičem. Ni lahka stvar pozabiti na preteklost, am^ak mi upamo vseeno, dk zmaga uvidevnost in zdrava pamet in -da ne bnmo dolgo čakali dneva, ko se jugoslovansko-ru-munsko - češkoslovaški zvezi pridruži tudi Bolgarska in to bo potem taka moč, da bomo lahko obvarovali mir, ki nam je po dolgotrajni vojni tako potreben. Avstrija in borovo vprašanje. Štajerska deželna vlada je v smislu sklepa deželnega zbora začela s pripravami za glasovanje za priključitev k Nemčiji. Te dni je bila na vladi seja, na kateri so bile določene in sestavljene glasovalne komisije ter se je razpravljalo o načinu glasovanja. V nasprotju s Solnograškim, kjer so stranke vodile glasovanje, se bo na Štajerskem vršilo glasovanje uradno. Okrajni glavarji bodo pri glavnih glasovalnih odborih predsedniki, vrhovno vodstvo pa bo imel v rokah glasovalni odbor, ki bo sestavljen iz dveh zastopnikov krščan-sko-socialne in iz dveh socialno-de-mokratične stranke, ter po enega zar stopnika nemške kmetske in velenem-ške ljudske stranke. Krščansko socialni deželni glavar dr. Rintelen je odpotoval na Dunaj in je pred svojim odhodom izjavil, da namerava na vsak način izvesti glasovanje, kakor je odločil deželni zbor. Avstrijski Nemci si sicer vsi brez razlike želijo priklopitve k Nemčiji, a se vendar boje, ker so prepričani, da bi v slučaju, da se priklopitev res izvrši, zasedli Jugoslovani Koroško. Kakor poroča «Reichspost» iz Celovca, nameravajo ondi vse stranke in vse občine izdati proglas na Štajerce, naj opuste glasovanje, ki je določeno za 3. julij. Avstrijski listi sploh računajo s tem, da bo Jugoslavija okupirala Koroško v trenutku, ko bi se imelo na Koroškem ali na Štajerskem izvesti ljudsko glasovanje za priključitev k Nemčiji. Ako pa bi bile Jugoslovanske čete na Koroškem, poudarja časopisje, potem je jako neverjetno, da bi to ozemlje zopet zapustile. Celo potovanje regenta Aleksandra v Pariz in London spravljajo nekateri listi v zvezo z jugoslovanskimi načrti glede Koroške. Da hoče regent pred ' odločitvijo koroškega vprašanja posredovati pri odločilnih politikih vrhovnega sveta, da se to vprašanje reši v jugoslovanskem zmislu. Časopisi spominjajo ob tej priliki na to, da je regent Aleksander že enkrat in to uspešno posredoval pri vrhovnem svetu in da zato njegovega potovanja tudi sedaj ne gre omalovaževati. K temu imamo pripomniti še samo sledeče: Avstrija, ki je kot samostojna država življenja nezmožna, se bo prej ali slej priklopila k Nemčiji. To je že itak od nekdaj cilj avstrijskih Nemcev. V tistem trenutku, ko se to zgodi, nam pa najbrže tudi nihče ne bo branil, da bi zasedli tisti del Koroške, kjer prebivajo naši rojaki. Počakajmo in upajmo, da se nam naše želje uresničijo. Raho so se vršile volitve no 'Nekdaj so slovele madžarske in gališke volitve, ki so se vršile nasilno pod okriljem žendarskih bajonetov. Danes ie njihove žalostne slave konec in svet jih pozna le kot nedolžno igračo v primeru s primorskimi in istrskimi volitvami. Vsa nepostavna sredstva, ki so jih rabili gališki in madžarski mogotci, so od italijanskih zločincev stokrat prekošena. Vrh vsega tega pa so uporabljali Lahi nove nezakonitosti1 v taki meri in s takimi sleparijami, da bi oblila samega vraga rdečica sramu. Ko je bila italijanska vlada pre-' pričana, da more s pomočjo faši-stovskih zločinskili»nasilstev izvesti volitve tako, kakor bi bilo italijanskim nestrpnežem prav, je razpisala na zasedenem ozemlju volitve za rimski parlament. Način razpisa sam je bil uvod v nasilje. Takoj za njim pa je sledilo novo nasilje — sleparski volilni imeniki in še bolj sleparsko rekla-macijsko postopanje. Saj to poslednje ni imelo drugega namena, kakor da izbriše iz volilnih imenikov še vse tiste Slovence, ki so jih «pozabile» izpustiti v imenikih laške oblasti in da namesto njih vpiše še vse one laške volilce, ki bi mogli na dan volitev priti volit na zasedeno ozemlje. Ko je bil s tem vtisnjen primorskim volitvam "ečat nasilja in sleparije javno na čelo, se je pričel drugi del primorskih volitev,'to je volilni boj. Pravzaprav ni pravilno, če rabimo izraz «boj», ker ta je mogoč le tedaj, kadar si stopita nasproti dva borca. Ni pa tega bilo na Primorskem, ker tu je stal nasproti našemu neoboroženemu in osamljenemu kmetu do zob oborožen fašist, oprt na vso vladno pomoč in na vse bajonete številne laške vojske. Zato tudi ne moremo govoriti o volilnem boju. ampak samo o volilnem preganjanju, ki so ga vsem na čelu vršili fašisti. Na velikih tovornih avtomobilih, v gručah do 50 mož, so ti moderni divjaki divjali po Istri in preganjali vse, o katerih so mislili, da so zvesti svojemu narodu. Kjer je bilo zbirališče naših ljudi, tam se je pojavil avtomobil s fašisti, ki so požigali in uničevali domove naših ljudi ter s streljanjem odganjali gasilce. In če je narod vseeno vztrajal v zvestobi do nas, ]e prišla nova druhal, ki je pomagala požigati kmetom hiše, uničevati jim pridelke, razlivati vino, pretepavati bndj, da je vsa vas za-plakala od trpljenja. Gorje, kdor se je upiral, ker krogla je zlomila njegov odpor. Ali iz trdega kova je istrski kmet, in vzdržal je grozote podivjane sodrge, ker z vsem srcem je ljubil svojo ubogo domovino. Tedaj pa so pričeli fašisti z novimi nasilji. Učitelje so izgnali, duhovnike pregnali, metali jih v ječe, jih pretepali do« smrti, zasramovaii Boga in zagrozili vsem, da požgo vsako vas, da uničijo vsako selo, ki bi volilo za nas. Toda silneja ko skala sredi morja in hrast vrh gore, je bila zvestoba našega kmeta v Istri. Vztrajal je in na dan volitev je glasoval za nas. Nič ni pomagalo, da so fašisti zastražili vse dohode k voliščil, nič niso izdale njihove grožnje, nič niso zalegle njihove sleparije, narod je vztrajal in \ Istri je on izvoljen naš človek. Tedaj pa je zbesnela sodrga in se navalila na vasi, da z ognjem in mečem maščuje zvestobo. V grozi so gledali naši kmetje v bodočnost in snoznali, da ni rešitve zanje. Pogin jim je bil zapisan in zato so poskusili o^^no sredstvo. Razbili so cesto, da ne bi prišli fašistovski avtomobili v vas in nekaj fašistov je tako doletela pravična kazen. Toda skoraj so prišli novi avtomobili in vsa vas je bila obkoljena. Tedaf pa se je pričelo fašistov-sko maščevanje, tako grozno in tako podlo maščevanje, kakor ga ne zmore tudi najbolj podivjan morilec. Vse moške so odpeljali v ječo, ki ni drugo kot najokrutnejša mučilnica, vso vas so požgali, uničili vse, kar so le dosegli, ženam pa so trgali otroke z naročij in pred njihovimi očmi lomili otrokom kosti! Tako je divjala v 20. stoletju laška sodrga nad našim kmetom, laška vlada pa je gledala in celo nagradila podivjane zločince. Slovenski kmetovalec! Od krvi prepojena zemlja kliče k Tebi, od obupa potrte sirote se obračajo k Tebi: Ne zapusti teh, ki so preganjani, ker so Tvoje krvi. Klic zatiranih je božji glas, gorje tistemu, ki ga presliši. Zato pomagajte, možje in žene, zaradi ran trpečega ljudstva pomagajte! Jugoslovenska Matica v Ljubljani je mati zatiranih Primorcev. Postanite njeni člani, podprite jo z denarnimi doneski, da rešite naš narod pred poginom! Vaša sveta dolžnost je to in večno pogubljenje Vam, če je zakrknjeno Vaše srce, kadar ječi brat v trpljenju. Zato pristonajte k Jugosloven-ski Matici! tešite zatirane! Zaradi svoje časti storite to! Delo za primorske brate. Naša Jugoslovenska Matica, ki je ustanovljena za obrambo primorskih rojakov, je imela dne 29. maja svoj občni zbor, ki je bil številno obiskan iz vse Slovenije in ki je ponovno utrdil ljubezen za neosvobojene brate. Rodoljubi vseh strank so se ta dan sešli k skupnemu delu in velika ljubezen do naših najbednejših jih je združila v visokem cilju. Zato pa je bil tudi potek občnega zbora sijajen in veličastna manifestacija naše narodne misli. Občni zbor je otvoril predsednik Jugoslovenske Matice g. doktor Vladimir Ravnihar, prisrčno je pozdravil vse navzoče in se toplo zahvalil vsem, ki so pomagali Ju-goslovenski Matici pri njenem požrtvovalnem in potrebnem delu. V daljšem govoru je nato pojasnil kulturne naloge Jugoslovenske Matice. Z viharnim odobravanjem so sprejeli zborovalci njegov lep in srce povzdigujoč govor. Tajniško poročilo je nato podal tajnik g. Mahkota. Jugoslovenska Matica šteje v Sloveniji 53 podružnic z nad 12.000 člani. Dalje se pripravlja ustanovitev 28 novih podružnic, da bo skoraj vsa Slove- nija organizirana v okrilju Jugoslovenske Matice. Vse . veselica s plesom. Vstopnina za člane 2 din., za nečlane 3 din. Cisti dobiček je namenjen v kritje stroškov za telovadce in telovadkinje, ki se udeleže sokolskega zleta v Osijeku. * Romunski napad na naše straže. Beograjski listi poročajo, da so te dni romunske mejne straže napadle v okolici Vršca naše čete. Romuni so napadli dvakrat, a so bili obakrat odbiti. Zakaj so napadli, ni dognano. * Skrivnostni mrliči v Mariboru. Na mariborski glavni kolodvor je prispelo pred par dnevi iz Pariza 16 mrtvaških krst, ki so bile označene kot preostanki v Franciji padlih srbskih junakov. Krste so bile naslovljene na nek beograjski hotel. Carinami se je ta nenavadna pošilja-tev zdela sumljiva, zato je odredila preiskavo vsebine, trdno uveriena, da se v krstah ne nahajajo mrliči, marveč tihotapsko blago. Odprli so par krst, toda našli so v njih res le preostanke človeških trupel. Skrivnostni transport je bil odpravljen dalje v Beograd. Kakor se je pozneje dognalo, so bili v krstah ostanki 14 v tujini umrlih Srbov in dveh Bolgarov. * Železni drobiž veljaven. Finančni minister je ukazal državnim blaga j-nicam, naj v bodoče sprejemajo tudi kovani železni drobiž, ki je ostal v prometu še iz časov bivše avstro-ogrske monarhije. Državne blagajnice bodo sprejemale ta drobiž po njegovi dosedanji vrednosti, t. j. 20 vinarjev. * Podpredsednik klerikalne stranke črtan iz odvetniške liste. Kakor znano, je bil odvetnik dr. Pavel Valja-v e c radi oskrumbe šestletne deklice pred tukajšnjim deželnim sodiščem obsojen v šesttedensko ječo. Vsled tega je odbor odvetniške zbornice pri svoji zadnji seji Pavla Valjavca, ki je bil podpredsednik izvršilnega odbora klerikalne stranke, črtal iz odvetniško liste. * Volitev za obrtno sodišče v Ljubljani. Rok za pismena naznanila podatkov, potrebnih za sestavo volilnih imenikov, je podaljšan do 15. junija t. 1. Vsled tega se bo volitev za obrtno sodišče vršila šele meseca julija. * Hudo vročino smo imeli te dni v Sloveniji. V Mariboru se je zgrudila na tla neka gospodična zadeta solnčarice. O hudi vročinT so se pritoževali tudi v Beogradu, Vojvodini in Dalmaciji. Po hudem nalivu, ki smo ga imeli v pondeljek v Ljubljani in okolici, je nastopilo zopet precej hladno vreme. * Velika nevihta nad Ljubljano. V Ljubljani in v okolici je bil v ponedeljek velikanski naliv, ki je povzročil znatno škodo v nekaterih nasadih in na polju. Med. gromom in bliskom' je več kot pol ure lilo kot iz škafa. Naenkrat so bile vse ulice pod vodo. Vsi kanalski požiralniki so se zamašili. Ulice in ceste z Grada so nosile velike množine peska in gramoza v mesto. Posebno pri Sv. Jakobu v Florijanski ulici je voda nanesla velikanski kup peska. Florijan-ska ulica je bila vsa pod vodo. Marijin trg je bil pravo morje. Tudi druge ulice so bile vse poplavljene. Gosti in močni dež je napravil v nasadih veliko škode, tako na obrezanih kostanjih v drevoredu pri opernem gledališču. Tam je dež vse mlade veje polomil in vrgel na tla. Na več krajih je treščilo. Na skladidšču ob Ahacijevi in Martinovi cesti je treščilo v akacijo ter jo vso razneslo. Naliv je trajal kake pol ure. Tramvaj, ki je med nalivom prenehal voziti, je pričel zopet z vožnjo. Na nekaterih ulicah pa so bili zanimivi prizori. Voda je iz kanalov v Florijanski ulici vrgla številno množino podgan, velikih in mladih. Nekatere so bile povsem omamljene. Otroci so začeli te podgane pobijati in jih tudi metati na tračnice cestne železnice, kjer jih je povozil električni voz. V okolici, posebno na Viču, Udmatu in Šiški je naliv napravil znatno škodo. Ponekod je voda vdrla v kleti. * Konec šolskega leta. Po naredbi ministrstva za prosveto in poverje-ništva za uk in bogočastje za Slovenijo je sklep letošnjega šolskega leta na vseh srednjih šolah dne 28. junija, pouk se vrši do 27. junija. Konference se vrše od 30. junija do 3. julija, a spričevala datirana s 4. julijem, se razpošljejo po pošti. Novo šolsko leto se začne 10. septembra, in sicer se vrši vpisovanje od 11.—14., cerkvena otvoritev je 14. septembra, a 15. septembra se začne reden pouk. Isto velja tudi za ljudske in meščanske šole, ki se nahajajo v mestih s srednješolskimi zavodi. f* Nov slovenski obrtnik v Celju. Na Kralja Petra cesti se je nastanil jermenar in sedlar Alojzij Žerovnik, rodom iz Frankolovega. * Prva žrtev letošnjega kopanja v Savi. V nedeljo je zahtevala Sava prvo žrtev v letošnji kopalni sezoni. Dvanajstletni sinček-edinec Pavleka iz Ljubljane se je hotel kopati v Savi pri Tomačevem. Zgrabil ga je vrtinec in kmalu je izginil v savskih valovih. Našel se je sicer pogumen gospod, ki je skušal rešiti potaplja-jočega se dečka, a brez uspeha. * Smrt z revolverjem. V petek popoldne se je igrala v Kamnici pri Mariboru 18ietna zidarjeva hči Elizabeta Oblak z nabitim revolverjem, ki se je sprožil in usmrtil deklico. * V duševni zmedenosti si prerezala žile na rokah. V osebnem vlaku se je med vožnjo na progi Rakek-Loga-tec dogodil žalosten dogodek: na po-vratku iz Amerike si je v duševni zmedenosti prerezala žile odvodnice v zapestju na obeh rokah 351etna Ana Gratis. V kupeju tretjega razreda je žena mahoma pograbila za nož in si začela rezati žile. Potniki so dogodek šele opazili, ko se je nezavestna zgrudila na tla. V Ljubljani so jo oddali v javno bolnico. * Vrtno veselico s petjem priredi pevsko društvo « Zarja* v Tacnu v nedeljo, dne 12. junija ob 3. uri pop. v gostilniških prostorih gospe Ivane Gregorš. Ljubljanska porota. TUJEMU PREMOŽENJU ZELO NEVARNA ČLOVEKA. Miha Bubnič iz Pregarjev pri Pod-gradu je zelo nevaren in nepobolšljiv vlomilec. V družbi ključavničarskega pomočnika Alberta Razgona sta se lansko leto potepala po Savinjski dolini. Izvršila sta nebroj drznih vlomov. Osumljena sta jih 16, obtožena pa sta samo enega, oziroma Bubnič dveh. Dne 30. julija lanskega leta je Bubnič vlomil pri posestniku Karlu Novaku v Zaješovniku in mu odnesel za 12.776 kron raznega blaga. Takoj drugo noč pa je v družbi Alberta Razgona vlomil v trgovino starega Karla Forteja v Kotredežu. Tu sta staremu rudarju, ki ima trafiko in malo trgovino, odnesla nad 700 predmetov najrazličnejše vrste v skupni vrednosti 16.035 kron. Vse stvari sta potem prodala kmetom za sramotno nizke cene. Aretirana sta bila dne 7. avgusta lanskega leta. Miha Bubnič je priznal samo drugi vlom, tako tudi Albert Razgon. Priči Forteju je zabrusil: «Obesite se na ukradene kravate kar tukaj!» Pred poroto sta bila obsojena: Miha Bubnič na sedem let in Albert Razgon na 18 mesecev težke ječe. TATVINA. Nadalje je bil obsojen na eno leto težke ječe delavec France Stiglic iz Škofje Loke, ker je ukradel trgovcu Deisingerju zaboj vžigalic v vrednosti 4800 kron in mlinarju Komotarju štiri vreče pšenice, vredne 2600 kron. DVA ROKOMAVHA. Rafael Kosmač in Andrej Rant sta zadnja člana razupite rokovnjaške družbe, ki je takoj po polomu in posebno lansko leto strahovito plenila in kradla v Zalogu, Vevčah in drugod po kmetih. Štirje člani te drzne tatinske družbe so že prejeli kazen od 5 do 15 let. Edino gori omenjotia sta se še doslej skrivala pred oblastmi. Razprava pred poroto pa je bila preložena, ker ni došel k razpravi eden obsojenih, kot priča vabljenih r^1-"—— DVA MLADA TATOVA. Po polomu sta zakonska Geisler, češkoslovaška državljana, pri gozdarju Kendi v Zagorici na Bledu shranila vse svoje pohištvo, obleko, perilo in opremo. Zaboji so bili shranjeni v hlevu. Marija Kenda je meseca avgusta lanskega leta poslala vse zaboje v Ljubljano, da jih zakonska Geisler odpremita na Češkoslovaško. V Ljubljani so zaboje pregledali na carinarnici in z velikim začudenjem zapazili, da so nekateri napolnjeni s kamenjem. Tatvino sta izvršila nedoletna brata Gabrijel in Stanko J., pri katerih so doma na Bledu tudi našli vse stvari. Škoda je znašala 23.430 K. Pred pcroto je bil starejši brat Gabrijel J. obsojen na eno leto težke ječe, mlajši Stanko J., ki tedaj še ni imel 14 let, pa oproščen, ker so porotniki soglasno zanikali njegovo krivdo. ZAPUŠČEN MOTOR SO SI PRILASTILI. Na Uhanci v Bohinjski dolini je v razdrapani baraki stal dinamo-stroj, vreden nad 20.000 K. Stroj, ki je bil last Gospodarske komisije za stvarno demobilizacijo, so kmetski fantje Pavel Ambrožič, Ludovik Bere, Jože Bere ml., Matevž Čop in Franc Iskra demontirali in na vozu odpeljali na Bercev dom. Posestnik Jože Bere je dal fantom voz in konje na razpolago, Simon Ambrožič pa je v Ljubljani mešetaril, da bi motor kje prodal. Obtoženci so priznali dejanje, zagovarjali pa so se, da so stroj v dobri veri smatrali za «zapuščeno stvar», ker se zanj nihče ni brigal. Izključili pa so vsako udeležbo zadnjih dveh obtožencev. Jože Bers st. in Simon Ambrožič sta v svojem zagovoru pripomnila, da je bilo v Bohinjski dolini vse polno vojnega blaga razmetanega, nekaj so ga ljudje pospravili, nekaj pa se ga je pokvarilo. Simon Ambrožič pa je še drastično pristavil: «Jaz sem s svojimi sinovi napravil skupno 21 let vojne. Izgubil sem nogo. Mislil sem s strojem kaj zaslužiti.* Porotniki so pri vseh obtožencih soglasno zanikali krivdo, nakar so bili vsi oproščeni. RAZBOJNIKI-BOLJŠEVIKI. Začetkom februarja 1919., je okoli polnoči potrkala na okno samotne koče Frančiške Krivec v Babni gorici pri Laverci večja rokovnjaška družba pod vodstvom zloglasnega razbojnika Mlakarja. 2ena je bila sama doma z dvema otrokoma. Na njo so med drugim kričali: «Smo boljševiki iz Rusije, odpri baba!» Prestrašena žena jim je odprla. Našemljeni in oboroženi so sedli za mizo ter robantili: «Donesi večerjo!» Dala jim je svinjsko glavo in kruh. Ko so se nasitili, so nekateri ostro z orožjem v roki zavpili: «Sedaj pa denar sem!» Pobrali so ji 400 kron, mnogo masti, mesa in drugih stvari. Pozneje so jih prijeli. Bila je petori-ca. Toda vsi so ušli preko demarka-cijske črte. Na demarkacijski črti jih je ustavila orožniška patrulja. Orožnikom pa je pokazal vojaško legitimacijo kapral Jože Guzelj: «Mi smo vojaška patrulja in iščemo one lopove!» Bili so namreč vsi vojaško opremljeni. Mejo so nato prekoračili. Posrečilo se je pozneje, prijeti trojico teh «boljševikov». Zaradi go-renjega ropa so bili pri porotni razpravi obsojeni: Andrej Rode iz Vrhnike na tri leta en mesec, France Anžič iz Štepanje vasi na tri leta in dva meseca in njun pomočnik K. H. na tri leta težke ječe. ROP PRI KOLINSKI TOVARNI. Pri popoldanski porotni obravnavi istega dne sta bila oproščena od obtožbe zaradi hudodelstva ropa Ferdinand K u čer a in France Za-kotnik, ker so porotniki z večino glasov zanikali krivdo. Omenjena sta bila obtožena ropa, ki je bil izvršen nad Hrvatom Ivanom Mohar-jem pri prelazu na Martinovi cesti v bližini Kolinske tovarne. Moharju je ropar odnesel nad 3000 kron. Oba sta bila že dvakrat pred poroto, a je bila vselej razprava preložena. V preiskovalnem zaporu sta bila eno leto. TATVINE V SZANTNERJEVI TRGOVINI V LJUBLJANI. Tvrdka Franc Szantner, trgovina s čevlji v Šelenburgovi ulici, je lansko poletje nepričakovano odkrila velike manipulacije s čevlji. Dve, v trgovini zaposleni prodajalki sta priznali, da sta v času od 1. augusta 1919. do 1. julija 1920. vzeli tvrdki Szantner 397 parov čevljev v skupni vrednosti 123.154 kron. Njiju aretacija je že svojedobno vzbudila veliko senzacijo. Obtoženki sta Ana Doni i t e r, rojena 1895. v Celju, spre-vodnikOva hči, stanujoča v Gledališki ulici št. 7, in Ivanka G o r š i č, rojena leta 1888. v Ljubljani, hčerka čevljarskega mojstra. Obe obtoženki sta glasom obširne obtožnice na več načinov si znali prilastiti in prodajati tvrdkine čevlje. Včasih je Goršičeva kot blagajničarka dala izkupiček v blagajno, a na blagajniškem listu je namesto zneska stavila le ničle in potem zopet vzela denar iz blagajne. Dalje sta iz založne knjige brisali dotične čevlje in jih odnesli domov. Tretji način je bil ta, da je Domiter čevlje prodajala proti blagu in je ona to blago pridržala. Na ta način je obdarovala Domiterjeva razne svoje prijateljice in znanke s čevlji, za kar je potem ona dobila raznovrstno blago: Enaindvajset oseb je zapletenih v te manipulacije. Domiterjeva je s pridobljenim denarjem potratno živela. Podpirala je posebno nekega šoferja, kateremu je plačevala za pijačo in jedila in mu posojevala denar. Bil je njen ljubimec. Po poldrugo-urnem zaslišanju obtoženk, ki sta se zagovarjali na svojo revščino in na prekomerne dobičke svojega gospodarja, sta bila zaslišana kot priči Franc Szantner in Kristina Szantner-Buricz, ki nista nič kaj posebnega izpovedala. Nato je bilo zaslišanih okoli 20 prič, večinoma trgovskih na-stavljenk, ki so zamenjavale z obto-ženkama blago iz svojih trgovin za čeveljčke. Ker so na ta način tudi same zapletene v manipulacije, niso bile zaprisežene. Izpovedale niso ničesar novega. Tekom zaslišanja se je dognalo, da je prirejala ena izmed prič v svojem stanovanju cele pariške večere, ki so se jih udeleževali mno-mnogi člani ljubljanske družbe. Po zaključenem dokazovanju so porotniki potrdili krivdo Ane Domiter, zanikali pa krivdo Goršičeve. Ta je bila zato oproščena, Domiter pa obsojena na devet mesecev ječe. KDOR ZNA, PA ZNA. Delamržni Jaka Šuštar iz Kamniške občine je kolovratil po širni Sloveniji in prosil milodarov «za nesrečnega pogorelca. Denar, ki ga je na ta način priberačil, ga je sproti zapil. Domačega župana je prevaril, da mu je podpisal bel list in pritisnil nanj občinski pečat. S tem listom je potem prišel v Celje, kjer je dobil zakotnega pisarja, ki mu je za liter žganja napisal, da se «Jaka Šuštar iz Kamniške okolice kot pogorelec priporoča obči milosti in usmiljeno-sti». Povsod so ljudje napačnemu po-gorelcu naklanjali bogate darove. Šuštar je prišel tudi v Novo mesto, kjer so ga prijeli orožniki. Šuštar je napravil tudi več goljufij, tako je trgovca Berganta v Kamniku osleparil za 5.000 kron. Pri porotni razpravi je bil na podlagi soglasnega krivdoreka porotnikov obsojen na dve leti in pol težke ječe. MLADA, TODA PREBRISANA SLEPARKA. Za tem je pred porotnike stopila mlada, 171etna Ana Gole iz Velikega Kala pri Novem mestu. Gole je premetena sleparka in tatica. Od bratov, bivajočih v Ameriki, je prejela vozni listek za Ameriko, ki ga je prodala neki Mariji Kumar za 8.000 kron. Obe sta prišli 24. novembra m. 1. v Ljubljano. Kumar je njen vozni listek pokazala agentu Simonu Kmetetzu, ki je izjavil, da se Kumar lahko s tem listom pelje v Ameriko. Kumar je nato Goletovi odštela 8000 kron Gole-tova je s tem denarjem dobro živela. Dne 26. novembra m. I. pa je Gole prišla v Kmetetzovo pisarno in tam zahtevala vozni list, češ, da je njena last. Kmetetz je dal list Goletovi, ki se je hotela nato odpeljati v Trst. Na kolodvoru so jo na zahtevo Marije Kumar prijeli. V okolici Novega mesta pa je izvršila tudi večjo tatvino. Ana Gole je bila obsojena na 15 mesecev težke ječe. Oni strel iz Sarajeva zdaj odmeva čez ves svet, v naših srcih pa odmeva glas ogorčenja prevzet: Kajti velesrbska banda zagrešila je zločin — ubila je Franc Ferdinanda večen bodi mu spomin! Maščevanje, maščevanje, kri zdaj kliče do neba, srbsko klanje in ščuvanje naj za vselej se konča. (Tu donel po vsej dvorani je ogorčen: fuj, fuj, fuj.) Njih pristaši so v Ljubljani! Proč od njih! Bog jih kaznuj! Kdor želi podatke stvarne, ta naj kupi za spomin, iz «katoliške knjigarne»: «Sarajevski» si «zločin». Sivolasega cesarja, ki si le miru želi, ki enakega vladarja mu pod solncem najti ni, Ker je to zasluga moja. dajte mi koncesijo, vsi, ki krivi so uboja, naj se koj obesijo. Tam lepo je vse podano kdo je storil atentat, širite to knjigo znano, ki jo vsak bo čital rad. je zadela ta nesreča, mi vsi čutimo jo z njim, in to rana je skeleča, ki o nji naj govorim. Da je takih več v Ljubljani rad, nerad, vam pripoznam, da vam bodo dobro znani pošljem skupni vam seznam.» Kar «Slovenec» je napisal, to posnel je «Domoljub» in čitateljem narisal je še mnogo več izgub. Ta rak-rana nas razjeda skoraj trideset že let — Srb nam preko meje gleda in nam moti mir in red. Berchthold mu je roko stisnil in napravil mu poklon, šusteršič pa je zavriskal sklical shod je v «Union.» Tercijalke so molile, v cerkvah bil je jok in stok. «Me vse Srbe bi pobile, pošlji vojsko, ljubi Bog.» Kajti Srb že po naravi vam je rojen anarhist, proti naši pa državi goni strašna ga zavist. Po Ljubljani so plakati razglasili ta protest: «Zdaj je treba pokazati, kdo še Avstriji je zvest.» A med tem na Dunaj vozil se je doktor šusteršič, in od daleč je zagrozil! «Zdaj bom vzel jaz v roke bič. Mi država smo velika, tu kultura je doma, narod vsak se tu olika — Srb nam pa miru ne da Zdaj pokažem liberalcem in mladinom, kar jim gre, jaz pomignem le s kazalcem, drugo fakta govore.» Mi smo dolgo potrpeli, toda kar so zadnji čas Srbi delati začeli, to je blaznosti dokaz. if vstiija- ■ ; iii/eiA ^vv/ ojsvt Z Berchtholdom je konferiral in sklenila sta tako: «Kar bo Berchthold komandiral šusteršič podpiral bo.» Ljudstvu se bo razložila cela situacija, da se v redu bo zvršila vsa mobilizacija. Ker v nevarnosti veliki je država in njen tron — pridite, somišljeniki vsi na shod v «Union.» da preveč dobrote vživa v naši Bosni srbski kmet, tam se vse preveč popiva, to se vidi — na pogled. Vaša stranka nas podpira — vojna je zdaj glavna stvar, nihče vas naj ne ovira, saj deželni ste glavar. Dragi moji poslušalci, velecenjeni možje, ker vi niste izdajalci, dobro veste, zakaj se gre. In celo v Ljubljani naši, danes imamo ljudi, ki so misli te pristaši, tako daleč smo prišli. V težkem času smo se zbrali, v srcu nami leži bolest, da pred celi svet podali bomo danes svoj protest. Bosno to osvoboditi hotel srbski bi hajduk, celo nas želi1 rešiti «sužnih spon in težkih muk.» Ta predrznost brez primere in neumnost raznih šem je zmotila nekatere — glavo zmedla je ljudem. «Narodna Obrana zbrala je za vojno velik fond, Srbija se je nazvala nekak srbski «Piemont.» Naši znani liberalci romali so tja v Belgrad, s srbskimi so izdajalci tam snovali atentat. Ker po mestu in po kmetih so vabili jih povsod, res v nedeljo ob desetih bil je velik ljudski shod. šusteršič (od vseh pozdravljen) sam besedo je povzel (ker je bil na to pripravljen) in tako-le je začel: Za reformo sem agrarno v Bosni jaz načrt podal, vse sem preštudiral stvarno in natanko sem spoznal, Zato ljudstvo pravočasno naj o vsem se pouči, kajti bilo bi opasno, če odpro se mu oči. «Midva davno se poznava» Berchthold rekel je tedaj, «vse poplača vam država kar storite zanjo zdaj.» Mi smo zvesti državljani, to vsi veste, da je res, in mi vsi, ki tu smo zbrani, smo pristaši SLS. Zlasti je Slovane ljubil, vedno mislil je na nas, kaj naš narod z njim je zgubil, kazal bo poznejši čas. Kar se nas Slovencev tiče, lahko rekel bi tako če država nas pokliče — smo Slovenci vsi za to. Ako pojde vse po sreči damo vam en milijon, če je vam naslov povšeči, lahko grof ste in baron.* šusteršič je odgovoril: «Jaz sem avstrijan goreč mnogo sem za vas že storil — rad bi storil vam še več. Da bo vse med nami gladko (kaj posegal bi nazaj!) naj pojasnim tu na kratko naš sedanji položaj. Dolgo skrivaj so ruvali, zdaj je počil prvi strel, proti srbski se druhali je za nas ves svet zavzel. Z nami kronane so glave vsa Evropa je za nas, vse udanostne izjave naše sloge so dokaz. Narodi so se združili vsepovsod gre en sam klic: v krvi bomo zadušili gnezdo srbskih izdajic. To tolažba je edina, ki jo ima naš vladar, ker njegova bolečina tudi naša je vsekdar. Žalostno je, da banditi, ki razširjajo upor, vse to delajo v zaščiti, ki jo nudi srbski dvor. To morilci so kraljevi, to je roparska druhal, to so tisti slavospevi, ki jih vživa srbski kralj. Zato kronane se glave vse enako ne časti, srbski roke ima krvave — naš je iz božje milosti. < Srbi niso naše vere to je nepokoren rod, in koruptne njih razmere se že kažejo povsod. Torej zločin sarajevski naj ne bo nemaščevan, za dve žrtvi nam kraljevski prišel bo plačila dan. Prišel dan bo povračila izdajalcem okrog nas, ura naša je odbila prišel je osvete čas. Okrog svojega vladarja zvesto združimo se mi: Vse za vero, dom, cesarja za cesarja drago kri...» Zadonelo je v dvorani ploskanje in hrum in šum, srbofilski prej Ljubljani v srcu padel je pogum. * Da udanost našo pravo videl bi vesoljni svet, odposlali so izjavo na cesarjev kabinet. V tej izjavi to se pravi, da mu pošljemo pozdrav in kar cesar sam napravi, to spoznamo mi za prav. šusteršič posebej zase je pristavil tak podpis: «Kar se tiče ljudske mase nihče ni za kompromis. Vsi za vojno enoglasno glasovali so z menoj, da ne bo prišlo prekasno, izvršite vse takoj.» Berchthold črto je napravil k sebi Tiszo je pozval, ultimatum je sestavil in ga Srbiji poslal. Konec tretjega dela. msmsma SMRTNA OBSODBA PRED CELJSKO POROTO. Pred celjsko poroto se je zagovarjal te dni 601etni Engelbert Frece iz Št. Janža pri Tinjskem, ki se je leta 1913. v drugič poročil, in sicer z Antonijo Kolar. Iz prvega zakona je ostala živa samo hčerka Ema, iz drugega pa sta se rodila dva otroka, ki sta umrla. 2e s prvo ženo je živel Frece v prepiru; še slabše je ravnal z drugo. Privoščil ji ni v svoji sko-posti niti hrane. Reva je morala hoditi drugam na delo, da si je zaslužila kruh. Letos na Jožefovo sta šla oba k Sv. Jožefu na božjo pot in se oba spovedala. Dva dni pozneje je žena bila zopet na delu pri nekem posestniku. Ko se je zvečer vrnila domov, jo je mož nadrl zaradi fižola, ki ga v svoji skoposti ni pojedel opoldne. Ko se je hčerka Ema, ki je bila istotako zunaj na delu, vrnila domov, je šla žena spat, Frece pa je hčerki pripovedoval o svojem sporu z ženo. Žena, ki je to slišala, je opomnila moža, da tega vendar ne bi bilo treba pripovedovati hčerki. To je Freceta tako ujezilo, da je zgrabil za sekiro in udaril ženo s tako silo, da je omahnila. Tudi to surovežu še ni zadostovalo. Udaril jo je potem še dvakrat, da je kmalu izdihnila. Sam pa je po umoru molil s hčerko Ange-lovo češčenje za ljubo zdravje in srečo. Na današnji razpravi je Frece tajil, da bi hotel svojo ženo umoriti in jo vrh tega dolžil, da je bila velika prepirljivka. Drugače pa so izpovedale priče. Opisale so namreč vse obtoženca za suroveža in skopuha, po-kojnico pa za vzorno žensko. Porotniki so potrdili krivdo umora z 8 glasovi proti 4 glasovom, nakar je sodišče obsodilo obtoženca v smrt na vešalih. Po svetu. s Fašisti divjajo celo v Postojni. V nedeljo dopoldne, ko so se začeli ljudje iz okolice zbirati v Postojno k maši, so fašisti priredili velike demonstrativne obhode po Posfbjni. Po hišah naših uglednih mož so nalepili sramotilne lepake različne vsebine, med drugim so tudi naznanjali, da prirede fašisti velike aneksijske svečanosti. Tak lepak je visel tudi na hiši poslanca v zasedenem ozemlju g. Josipa Lavrenčiča. Nekdo je lepak nekoliko natrgal. Fašisti so to zapazili in pričeli silovito gonjo za storilcem. Slučajno je stopil iz Lavrenči-čeve hiše neki mladenič, ki je bil pri zdravniku dr. Balliniju. Fašisti so planili nadenj in ga strahovito pretepli s palicami in bikovkami. Mladeniča so potem vlekli v hišno vežo, od tu pa jim je preko vrta srečno utekel. Za tem so se postojnski fašisti spravili na služinčad g. Lavrenčiča in so pretepli deklo. Po stopnicah so na to udrli v glavno stanovanje Lavrenči-čeve družine, kjer pa k sreči ni bilo nikogar doma. Fašisti so po stanovanju strahovito divjali, rjoveli, prepevali in metali pohištvo in druge stvari vsevprek. Z glavnega okna so obesili tudi italijansko trikoloro. Fašisti prirede v Postojni velike aneksijske slavnosti in svečanosti dne 19. t. m. Kakor govore, pridejo na ta dan v Postojno posebni fašistovski vlaki iz vseh krajev. s Italijanski državni uradniki stopili v stavko. Ker italijanska vlada ni ugodila zahtevi državnih nameščencev, ki so zahtevali povišanje plač, so skoro vsi državni uradniki stopili v stavko. s Bivši cesar Karel bo moral zapustiti Švico. Zavezniške države so povzele pri švicarski vladi potrebne korake za odstranitev Karla iz Švice. Zeli se, da bi se Karel preselil v Španijo, kjer bo manj nevaren, ker bo daleč proč od ozemelj, kjer je prej vladal. i s Zopet nemiri v Petrogradu. Listi objavljajo to-le brzojavko iz Helsing-forsa: V zvezi z ustavitvijo razdeljevanja kruha so se nemiri v Petrogradu jako povečali. Na več krajih mestEi so bili krvavi spopadi. Nezadovoljni delavci so imeli navzlic nasilju sovjetske vlade javna zborovanja, na katerih so ostro napadali sovjetsko vlado. Petrograjska sovjetska vlada je zapovedala, da se morajo vsi voditelji protirevolucijonarnih delavcev aretirati. s Velika železniška nesreča se je dogodila te dni pri Vicenzi. Lokomotiva brzovlaka, ki je prišel iz Benetk, je skočila iz tira ne daleč od postaje Montebello Vicentino ter se prekucnila z železniškega nasipa, ki je tu nekoliko metrov visok. Prevrnila sta se še dva druga vagona, ki pa sta ostala na progi. Vlak se je vsled te nesreče nenadoma 'ustavil in med potniki je nastala velika zmešnjava in panika. Med potniki ni bilo žrtev, pač pa med službenim osebjem. En kurjač je bil ubit, strojevodja in en sprevodnik vlaka pa sta bila težko ranjena. Zraven tega je bilo lahko ranjenih tudi nekoliko potnikov. Uvedla se je preiskava, ki je dognala, da gre za zločinski napad proti vlaku. Na mestu nesreče so bile tračnice pokvarjene in našla so se tudi razna orodja, ki pričajo, da je bila nesreča pripravljena. Razno. X število prebivalstva v češkoslovaški. Češkoslovaška republika šteje glasom ljudskega štetja 13 milijonov 585 tisoč prebivalcev, to je okoli toliko kot naša država. X Samomor 131etne deklice. Te dni je zbežala v Zagrebu od doma kletna Mieika Lenček, hčerka služkinje. Njena mati je našla od nje v omari sledeče poslovilno pismo: 'Draga mama! Najprej Vam javljam, da me ne boste nikdar več videli. Za mene ni več pomoči. Ostanite zdravi in sprejmite vst skupaj mnogo pozdravov in poljubov. Mene bodo polagoma pojedle ribice. Ne iščite me! — Zagrebška policija vodi preiskavo, da do-žene, če je deklica res izvršija samomor. — X Plavi tigri se nahajajo v gozdovih in pustinjah srednje Kitajske. Te dni je sklenilo društvo živalskega vr- ta v Washingtonu, da pošlje nekaj svojih članov in ameriških lovcev na Kitajsko, da vjamejo par živih plavih tigrov. Ekspedicijo bo vodil znameniti profesor Sowerby. Od te vrste plavih tigrov nimajo doslej še nobenega eksemplarja ne v Ameriki ne v Evropi. X Čuden slučaj strele. Nedavno je besnela v severni Franciji silna nevihta s grmenjem in treskanjem. Nevihta je vjela blizu vasi Boreau na tamošnjih gričih nekega ovčjega pastirja. Nenadoma je udarila v njega strela ter mu zapalila obleko, ki je zgorela. Njemu samemu pa se razen nekoliko opeklin ni zgodilo nič hudega. Ko je nevihta prenehala, se je vrnil pastir nag v vas, kjer so ga začudeno gledali, misleč da mu je strašno grmenje zmešalo pamet. Šele po daljšem prizadevanju je ubogi pastir mogel neverjetnim vaščanom dopovedati, kaj se je zgodilo. X Najbolj so talentirani otroci starih starišev. Ameriški narodoslo-vec Casper Redfield priporoča onim, ki hočejo imeti brihtne otroke, sledeče: «Ne ženite se mladi, ako želite imeti pametne otroke!» Po razis-kavanju gori omenjenega učenjaka, so bili največji svetovni veleumi otroci starišev, starih nad 40 let. Samo tisti, ki hočejo imeti telesno krepke otroke, naj se ženijo prej. Zanimiva je statistika, po kateri so bili očetje velikih mož Franklina, Edisona, Scotta, Washingtona Shakes peareja vsi starejši možje. X Tudi želve imajo zmisel za glasbo. O želvah se splošno trdi, da so zelo neumne in ravnodušne živali, ki tudi nimajo prav nobenega čuta za glasbo. Neki učenjak, ki se je mnogo pečal s proučavanjem raznih živali, pa pravi, da to ni res, za kar navaja sl^eči dogodek: Nekega dne je vjel mlado želvo, jo prinesel domu in zaprl v prostor, kjer je imel mnogo ptic pevk. Želva se je vedno skrivala. Kadar pa je kakšna ptica pela, je prišla želva iz skrivališča in po cele ure z dvignjeno glavo napeto prisluškovala petju. X Velikanska povodenj v Ameriki. Iz Puebla (država Kolorado) javljajo, da sta reki Arkansas in Fontajne preplavili bregove ter da je povodenj zahtevala^ od 2000- do 3000 človeških življenj. Škodo, nastalo vsled poplave, cenijo na 19 milijonov dolarjev. X Skupni samomor 200 liudi. V neki vasi pri Tamboru v Rusiji se je nad 200 moških, žensk in otrok zaprlo v neko poslopje. Nato so zabili vrata z žeblji, zažgali hišo in zgoreli. Tako poročajo boljševiški listi: Če je pa to tudi res, je pa drugo vprašanje. MORILEC TALAAT-PAŠE OPROŠČEN. Dne 3. t. m. se je vršila pred berlinskim porotnim sodiščem obravnava proti Armencu Salomonu Erdzijanu, ki je meseca marca na berlinski ulici ustrelil bivšega turškega velikega vezirja Talaatr-pašo. Erdzijan je svoje dejanje odkrito priznal in izjavil, da je s smrtjo Talaat-paše, največjega pobijalca Armencev, maščeval tisoče in tisoče nedolžnih armenskih žrtev. Po kratkem posvetovanju so porotniki krivdo zanikali in Salomon Erdzijan je bil oproščen. Obtoženec je izpovedal, da so se vršili pokolji, pri katerih so postali žrtve tudi njegovi starejši bratje in sestre. Njegovemu mlajšemu bratu so s sekiro preklali lobanjo, on sam pa se je po udarcu na glavo nezavesten zgrudil na tla. Ta pokol je provzročil T^laat-paša. Obtoženec opisuje svoje dejanje in izjavi, da ni kriv. Dva tedna, predno je izvršil svoj čin, je imel. neprestano pred očmi pokolj. Videl je svojega lunorjenega brata in posiljene sestre pred sabo in naposled je sklenil, umoriti Talaat-pašo. V procesu so bili med drugim zaslišani profesor dr. Lepsius, general Li-man v. Sanders in angleški škof. Po njihovih izjavah je bilo v Turčiji 1,850.000 Armencev. Turška vlada je ukazala, naj se Armenci izženejo na severni rob Mezopotamije. Od teh izgnanih Armencev je komaj deset odstotkov prišlo na svoje mesto; ostali, moški, ženske in otroci so medpotoma umrli vsled lakote, bolezni ali pa nasilja. Armence so na vse mogoče načine ubijali. Kadar so bila vsled novega prihoda teh revežev za to določena taborišča prenapolnjena, so te ljudi odvedli v puščavo in jih kratkomalo zaklali. Popolnoma javno so merodaj-ni krogi priznavali svoje namene, da hočejo iztrebiti ves narod. Le na najbolj živinski način je bilo mogoče en milijon ljudi uničiti v tako kratkem času. To naglaša tudi poročilo nemškega poslanika v Carigradu. Turška vlada je hotela na vsak način nasilno iztrebiti Armence, ker se je bala, da bi armensko vprašanje utegnilo dovesti do razdelitve Turčije. Talaat-paša se je kot najvplivnejša oseba odločno zavzel za izvedbo teh zverinskih ukrepov' vlade in je zato tudi dobil, kar je zaslužil. KJE SE NAJLEPŠE OBLAČIJO. Splošno se trdi, da se moški, najlepše in najokusnejše oblačijo v Angliji. Trdi se tudi, da je angleški krojač Poole prvi krojač na svetu in da se v angleškima mestoma Piccadilly in Leicesterquare izdelujejo najlepše obleke, najlepši čevlji in najlepši klobuki. V tema dvema mestoma se vidijo na promenadi moški, ki izgleda- jo, kakor da jih na svetu briga edino le to, kako bi se najlepše oblekli in kako bi si najokusneje zavezali kravato. Zanimivo je, da pobija omenjeno naziranje Angležev zopet Anglež, ravnatelj neke velike londonske krojaške tvrdke, ki trdi, da se moški najelegantnejše oblačijo v Argentini-ji, ne pa v Angliji, Franciji, Italiji ali Španiji. O tem je omenjeni ravnatelj napisal članek v nekem angleškem časopisu. Za njega so brezdvomno najlepše oblečeni moški kot ženske v Argentiniji. To pa ne velja samo za ljudi odličnih in bogatih slojev, temveč tudi za priDroste delavce in za reveže, ki nimajo denarja. Sicer pa denar ni vedno merilo okusa, ker se čestokrat zgodi, da se bogatini popolnoma zanesejo na okus krojača, ki jim potem naredi obleko popolnoma po svojem okusu, ki ni vsakokrat najbolji. V Argentiniji imajo ljudje iz najnižjih slojev zmisel in okus glede oblačenja. Najsiromašnejši ljudje, ki živijo leta in leta v pustinjah in po cele mesece ne vidijo tujega človeka, hranijo denar za lepe obleke in okusne kravate. Ti ljudje se ne oblačijo za druge, temveč sami za sebe. O praznikih hodijo po svojih dvoriščih tako lepo in korektno oblečeni, da se samim sebi dopadejo. Nosijo tudi svilene žepne robce. Kadar pridejo ti «puščavniki» v mesto, ne gredo najprej v krčmo ali kako zabavišče, temveč pogledujejo trgovine z blagom, kritizirajo novo modo in tako vežbajo svoj okus. Svoj zadnji denar izdajo za klobuke in kravate in ga ne zapravijo po krčmah, kakor je to običajno v Evropi. Ako torej celo najnižji sloji v Argentiniji tako pazijo na svojo zunanjost, koliko bolj se to godi pp ljudeh iz odličnih in bogatih krogov. Zgoraj omenjeni ravnatelj je bil v Argentiniji in trdi ves navdušen, da v celem svojem življenju še ni videl na Angleškem toliko tako divno oblečenih moških, žensk in otrok, nego v argentinskem glavnem mestu Buenos Airesu. Vsi so elegantno in korektno oblečeni, a vendar ne kričeče in ekstravagantno. Obleke so lepe tako glede kroja kakor barve. London in Pariz se lahko skrijeta za njimi. Tako meni namreč omenjeni ravnatelj. Ce bi prišel ta ravnatelj v našo Jugoslavijo, recimo v Ljubljano ali Zagreb, bi precej široko odprl oči, ko bi videl po ulicah te neokusnosti tako glede kroja in še bolj glede barv. Pri nas namreč posnemajo pariško modo, in sicer vzamejo od te to, kar je najbolj neokusno. Ženski kotiček. Marya Wyslouchova. Leta 1905. je umrla poljska pisateljica in urednica Marya Wyslouchova. Bila je urednica lista «Zorza» ter ženskega demokratičnega časopisa «Przodownica» in sotrudnica «Kurjera Lwowskega.» Njeno veliko in plemenito srce se je zavzemalo zlasti za zatirane in teptane sloje, katerim je pomagala, kolikor je le mogla. Napisala je mnogo povesti za preprosto ljudstvo ter prevedla marsikaj iz ruščine, češčine in hrvaščine na poljski ježih. Ustanovila je tudi ženska lista «Przedswit» in «Gloskobiecy», ki pa ne izhajata več — ter več koristnih ženskih društev. Učila je ženstvo samostojno misliti in delati ter se udeleževati delovanja za domovino. Bila je vsem blesteč vzor in ko je meseca marca, leta 1905. umrla, je žalovala vsa Poljska in z Ruskega, Češkega in iz Bulgarije so prišle deputacije ter so polagale vence na krsto te velike, nesmrtne žene. Njeno življenje je tiho in skromno. Šele po njeni smrti je poljski narod spoznal, kaj mu je bila in kaj je storila zanj. Pohištvo. Staro, pohištvo, ki je že izgubilo polituro, lahko na cenen način zopet poliraš, da je kakor novo. Pri tem delaj tako-le: Stlači kosec flanele v kepico, ki mora biti tako velika, da jo držiš izlahka v roki. To kepico ovij še s starim, prav mehkim platnom. Potem kani nanjo par kapljic čistega špirita ter poliraj v majhnih krogih pohištvo. Drgniti pa moraš zelo in dolgo eno mesto, potem pojdi naprej. Umazani del platna pa večkrat odmakni in nakapaj zopet na novo par kapljic špirita. Zelo dobro je, ako kaneš poleg špirita tudi par kapljic mandelje-vega olja na platno. — Iz pohištva iz hrastovega 1 e -s a spraviš vodne madeže, ako stopiš v finem oHn soli in odrgneš s to tekočino dotične lise. Če so v opravi še drugi madeži, jih iz-mij z gorkim "ivom. Potem zbriši tista mesta s suho mehko krpo in jih likaj dolgo časa s flanelo, ki jo namakaj v tekočino iz terpentino-vega olja in raztopljenega voska, obojega enak del. — Pohištvo iz orehovega lesa likaj sa mo s flanelo, ki jo pomakaj v ter-pentinovo olje; nato zbriši opravo še z mehko in suho krpo. — Pohištvo iz mahagonijevega lesa odrgni s flanelo, katero pomakaj v terpentinovo olje in vosek, vsakega en del. Po preteku treh do štirih ur pa dobro obriši opravo še s suho flanelo. — Za laki ra no pohištvo po-pari pšenične otrobe, precedi to tekočino in umij z njo pohištvo, dokler je še mlačna. Potem ga obriši še s čisto, v mrzli vodi namočeno krpo in naposled odigni pohištvo s suho flanelo. Stare oljnate slike prenoviš takole: Vlij v skledico četrt litra mlačne vode, kateri prideni dve kapljici salmijakovega cveta. Pomoči staro, prav mehko krpo v tekočino in briši prav nalahko ž njo po sliki. To ponovi večkrat, in ši-cer menjavaj vsakokrat tekočino in krpo, dokler ne ostane oboje popolnoma čisto, kar je dokaz, da je tudi slika docela osnažena. Potem obriši previdno podobo ter jo končno namaži s pomočjo čopiča s provencalskim oljem, ki ga pa takoj zopet odstrani z vato. Lakasti čevlji ostanejo dolgo časa svetli, če jih vsakokrat, ko jih sezuješ, dobro obrišeš s suho krpo ter jih nekoliko namažeš z vaseli-nom. Če čevlji niso več popolnoma lepi,, jih namaži s sledečim mazilom : Raztopi bel vosek nad ogljenim ognjem ter prideni nekoliko drevesnega olja, svinjske masti, terpentinovega olja (ravnaj previdno, ker se silno rado vname) in sivknega (lavendlovega) olja. To mazilo spravi v pločnate puščice ter "usti, da se ohladi. Potem ga namaži prav malo na obrabljene čevlje in zopet se bodo svetili. Kositarno ali cinasto posodo lahko osnažiš, da se sveti kakor srebro. To stori tako-le: Umij najprej posodo v lugu in jo očedi s pepelom od drv. Potem zdrobi prav dobro v pečici posušene soli, deni to sol na volneno krpo in odrgni ž njo POcnrlo. ■ mi ■■■!!! mili mm i in in in ii i hibi li in—i i in ■■■ ■ i ■ -rr Žalec. Vsi gasilci v kroja, ki se udeležijo povodom občnega zbora JGZ 401et-nice gasilnega društva v Žalcu dne 9. in 10. julija 1.1., se vozijo za polovično ceno poštnega vlaka 3. razreda na vseh progah Južne in državne železnice v Sloveniji in Hrvatski. Za legitimacijo mu služi poverilni list domačega društva, da se res pelje na zvezni občni zbor v Žalec. Vozni listek celi velja tudi za povratek iz Žalca. Za državno železnico je treba še na legitimaciji poverila od zveznega predsedstva, da se je dotični gasilec resnično udeležil občnega Jugoslovanske gasilske zveze v Žalcu. Karte južne železnice so veljavne za čas od 9. do 11. julija, one od državne pa celo od 7. do 13. julija zaključno. Vozni listek je treba torej shraniti za vožnjo domov! VABILO na XI. redni občni zbor Sodarske zadruge v Železnikih, registrovane zadruge z omejeno zavezo, kateri se vrši v nedeljo dne 12. junija t. L ob 4. uri popoldne v posebni sobi Thaler-jeve gostilne v Železnikih. Dnevni red: 1.) Poročilo načelnika. 2.) Poročilo nadzorstva. 3.) Odobritev računskega zaključka za leto 1920. 4.) Citanje revizijskega poročila z dne 20. septembra 1920. 5.) Sprememba zadružnih pravil § 30., tretji stavek pravil. 6.) Volitev nadzorstva. 7.) Slučajnosti. Načelstvo. Varčna gospodinja rabi edinole GAZELA MILO ki je najboljše in najcenejše 1 Delniška glavnica: K 30,000.000 Naznanilo! Koncesij, potovalna pi«trna ^ ^T^BT V LjuMjaili Vir se je preselila iz Gosposvetske ceste št. 13 (K olizej) t Kolodvorsko ulloo št. 41, blizu glavnega kolodvora. Najkrajše llnlje čez Havre, Cherbourg In Antwerpen v Ameriko, Rezerve: okrog K 10,000.000 Jadranska banka :: Podružnica Ljubljana Beograd, Celi«, Dubrovnik, Kotor, Kraoj, Ljubljana, Maribor, Metkov«, Opatija, Saraievo, Split, Slbenik, Zadar, Zoprob,Trot, Wjea. » > ------------------»-j- ^-a d——-—■ Bonna naročila m j in Lrvrfiuje n*>- Sprejema: Vloge na knjižice. — Vloge na tekoči in žiro-račnn proti najugodnejšemu obrestovanjn. — Rentni davek plača banka i« »vojega Kupuje In prodaja: Devize, valute, vrednostne papirje itd. Eskontlra: Menice, devize, vrednostne papirje itd. Izdaja: čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. Daje predujmei na vrednostne papirje u» na blago, ležeče v javnih skladiščih. Daje trgovske kredite pod najugodnejšimi pogoji. Prevzema: kulantneje. - Brzojavni naslov: Jadranska. Telefon *t. 287.