go- Kako nenišknfarji v okrajnih zastopih spodarijo. (Izv. dopis iz Ptuja.) Iz starega Ptuja nam piše mnogoleten prijatelj našega lista dopis, ki utegae maogo ljudi tadi zunaj ptujsk. okraja zaaimati, ker aam pojasauje s številkami, kako zaajo slovenakemu kmetu nemakutarji gospodariti v okrajaih zastopih. Bližamo se volitvam v okrajai zaatop. Obrok za reklamacije je miaol. Reklamacij je bilo dosti. Lotmerski Dr. Haaza ia mladi Rodošek, ki pisari pri svojem očetu, sta jih skovala celi kup; da večiaoma za meščane, potem nektere kmete in kmečke vdove, katere si upajo vloviti in na svojo atraa dobiti, se razume. Ker so po novi daci med drugimi duhovniki tndi č. g. župaik Raič od sv. Barbare v Halozab, ki so bili dozdaj v okrajnem zastopu ter so tam pri vsakej priliki zagovarjali Slovence, brauili kmete, napuhnjenira meščanom in budalastim nemškatarjem pa brez vse milosti po zobeb. dajali, veliki poaestaik, 80 nekteri ptajski gospodje kar znoreli. Se ve, ti gospodje bi radi, da bi Slovenec molčal, plačeval ia hlapčeval. To pa je delal kmet nekdaj, ko ni plačeval na stotiae dače, ko je palca pela, če ae je v grajščni pritožil, ker se mu je godila krivica, ko ao ae siaovi sloveaakih svojih staršev sramovali, nameato da bi jim bili zagovorniki. Denea plačuje kmet toliko dače, kolikor poaeatvo nese, deaes ne prosi več milosti, ampak tirja pravico, denes mu tudi pomagajo jegovi sinovi, ki so štndirali, katerim sme zaapati, ker so ž njim eae krvi. Ptujčaai, — Nemci in nemškutarji , so prišli do spoznanja, da jih slovenaki krnet ne vboga več slepo, da ne da mošaje in gospodarstva vsakteremu v roke. Zmialili so ai tedaj zvijačo. Ker ae nahaja v okraji nekaj kmetov, ki so Neaicem ia nemškutarjem dolžai, ki radi teh aline ližejo, kateriai je samo do tega, da bi se dalo na stroške bližajega kaj zaslužiti, izbrali so si te, da bi za ajih glase lovili Obljubilo se jim je zato, da bodo voljeai pribodnjič v okrajai zaatop. Takib 8e ogibati, proc s takimi! Takih ljadi je aedelo prešnja leta še le preveč v okrajaem zaatopu. Ker so le kimali, če so meačanje eno ali drugo predlagali ali tirjali, lehko ae je zgodilo, da so okraju napravili aamo pri Borlakein mostu 26.302 fl. 76 kr. dolga, od katerega ae je v teh treh letih, odkar so v okrajaem zastopu gospodarili kmetje, 10.803 fl. 67 kr. poplačalo. Ti kimavci z meščanji in nemškatarji vred so zakrivili, da so doklade na dačo vedao rastle. Kajti oni so dovolili, da je oni oficir, ki je delo nadzoroval, ko ao delali Borlski most, dobil 1000 11. v dar, da so ae peljali trije raeščanje lesa kupovat ia so izdali za vožajo, braao, preaoč-išče itd. 127 fl. 42 kr., da ae je g. Wibmerju izplačalo za viao, vožaje itd. dobrih ia celih. 931 fl. 15 kr., iažeairju Markelau 600 fl., feldvebelnu Gattriagerju 200 fl., da se je ptajakim g. Markelau, Wibmer-ju i. dr. kupila jed in pijača enkrat za 83 fl. 25 kr., drngokrat za 200 fi., da ae je naenkrat pokadilo 50 knb, 50 viržink, pojelo kruha, krač in pekarij za 4 fl. 25 kr., 7 fl. 90 kr.. 4 fl; 50 kr., 10 fl. 40 kr., toda to vse za denar, ki ga je pridelal in zaslužil davkoplačevalec, ter ga je zaneael v davkarijo. Ali to ni žalostno? Kmet dela in placuje, da mu koža poka, Ptujčani in jihovi prijatelji pa se veeelijo! Ia ti ljudje so predrzni dovolj, da si upajo se slovenskema kmetu zopet ponujati, da jih voli drugič v okrajai zastop Možje pokažite jim vrata! Ni še pozabljeno to, kar so vara budega storili, ni še pozabljeno, kako alabo so z vaaim denarjem gospodarili. G. aotar Rodoaek, ki je dobil svoje dai srebraiae v vredaosti 300 fl. od okrajaega za stopa v dar, dal je jo aazaj, ker se je sramoval vzeti to, česar dati bi okrajai zastop veadar si moral premialiti.