NAS
TEDNIK

KULTURNO
POLITIČNO
GLASILO
		
Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt		Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt	P.,b.b.
LETNIK XXVI / ŠTEVILKA 17	CELOVEC, DNE 25. APRILA 1974	CENA 2-50 ŠILINGA
Wagner novi deželni glavar
Prvo dejanje: Apovnikov urad likvidiran
V petek, dne 19. aprila 1974, je izvolil ko-r°ški deželni zbor dosedanjega 1. namestnika deželnega glavarja Leopolda W a g -n e r j a za novega deželnega glavarja. Glavarjev namestnik je postal Ervvin F r u h-b a u e r, deželni svetnik pa poraženi ce-•ovški župan Ausservvinkler.
Deželni glavar Wagner se je v svojem govoru bavil tudi z vprašanji slovenske narodno skupnosti na Koroškem. Uvodoma je si-cer naglasil, naj v politiki Koroške ne bo razlike med slovensko in nemško govorečimi ljudmi. VVagner hoče zato skrbeti za poživitev notranje-koroškega dialoga in se je Priznal k obveznostim, ki jih je sprejela z v e z a do koroških Slovencev. Ni mogel Po mimo stare fraze, da bo treba rešiti samo še malenkost nerešenih vprašanj, kot A ne bi vedel, da je odprto prav vse, od šolstva, mimo uradnega jezika pred sodišči in uradi pa tja do dvojezičnih napisov. Če
bo VVagner nasledil Simo tudi v kontaktnem komiteju na Dunaju, bo mogel resnico izvedeti tudi iz naših ust. Pa še posebnega konjička se je lotil novi deželni glavar: ustvariti hoče tako imenovano koroško omizje, kjer naj bi sedeli in debatirali, pili in spet debatirali politiki, Slovenci in pa heimat-dienstovci vseh barv. Le odločati in predlagati vse, ti ne bodo smeli. ..Politiko morajo delati stranke!" je dekretiral VVagner in tudi na tiskovni konferenci, ki je istega dne sledila izjavi v deželnem zboru, ni znal razvozlati nesoglasij v nagovoru samem.
Predvsem značilna je bila tudi VVagnerje-va ugotovitev, da tako dolgo, kot so bili Slovenci pripravljeni, da se vključijo v stranke, ni bilo problema občutiti na tako zgovoren način kakor danes. Značilna zaradi tega, ker je prvič vodja neke stranke tudi javno potrdil pravilnost sedanje politike koroških Slovencev, da postanemo tudi v de-
želi sami subjekti in pa tisti, ki odloča o svoji lastni politiki sam.
Deželni glavar je navzočim novinarjem iz cele Avstrije ponovno razlagal koncept SPd, da hoče v bodoče le skupno z ostalima dvema strankama (OVP in FPO) nadaljevati pot reševanja člena 7 avstrijske državne pogodbe. Prvi korak, ki ga je napravil zvest izpovedanim načelom pa tudi že dokazuje, v katero smer bodo šli vsi ti koraki: nekaj tednov pred svojim odhodom je dal izdelati Sima službeni nalog za novoustanovljeni urad pri koroški deželni vladi, katerega vodi višji vladni svetnik dr. Pavel A p o v n i k. Ta službeni nalog je sedanji deželni glavar VVagner zopet razveljavil. Dal bom novega, je izjavil na tiskovni konferenci, toda le po skupnem posvetu z avstrijsko ljudsko stranko. Že sedaj si moremo predstavljati, kakšna bo vsebina le-tega. Pozitivna vsekakor ne bo!
AVSTRIJA PRED OZN:
tVse v najlepšem redu*
Pod tem naslovom prinašamo danes na 6- strani tekst tistega poročila republike Avstrije, ki ga je oddala pred odborom za odpravo rasne diskriminacije pri Organizaciji združenih narodov v New Yor-ku. Vsi odstavki poročila, ki se nanašajo na pravice slovenske in hrvaške narodnostne skupnosti v Avstriji, smo objavili neskrajšane in v celoti. Avstrijski delegat je svoje poročilo pred OZN moral še ustmeno dopolniti, toda kljub temu se je zdelo poročilo prav zaradi odgovora Jugoslavije večini ostalih držav dokaj Pomanjkljivo, zato so pozvali avstrijsko zvezno vlado, naj poročilo tekom tega ota dopolni in sporoči, kakšen je dejan-ski (!) položaj manjšin.
V prihodnjem NT bomo prinesli še ‘ekst odgovora jugoslovanskega predstavnika Čalovskega.
Lubas und seine Slovvenenfreundlichkeit
Die Dinge sind in unserer Gemeinde nicht immer so, wie sie scheinen. Ihren vvahren Charakter aufzudecken bleibt
JOSEF LUBAS,
Der Burgermeister blickt in finstere Zukunft
^«,«V.W.V.V1-.W-W.VW.-.W.W.W.W.V.W.W.V.-.W.-.W.V.V.W.WAS i	:■
Proti vsakemu ugotavljanju!
Narodni svet koroških Slovencev in Zveza slovenskih organizacij na Koroškem sta na seji Koordinacijskega odbora dne 17. 4. 1974 razpravljala med drugim udi o poročilih o intervenciji jugoslovanskega predstavnika Nasta Čalovskega odboru OZN za odpravljanje vseh oblik rasne diskriminacije, češ da v nasprotju za avstrijskim poročilom slovenska in hrvatska manjšina v Avstriji ne zivata vse pravne zaščite niti jima niso zagotovljeni tudi drugi pogoji za neovi-ran razvoj.
sj osrednji organizaciji ugotavljata, da iznašanja jugoslovanskega pred-avnika, kolikor so nam poznana iz časopisja, popolnoma odgovarjajo trenutni avni in dejanski situaciji slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem, da 2 VS° odločnostj° odklanjata in zavračata iznašanje avstrijskega predstavnika, m v. Avstriji ni narodnostnih manjšin, marveč obstojajo le verske in jezikovne t n!šina- Vsemu svetu je vendar iz mednarodnih konferenc po prvi in drugi sve-od n! v°ini poznano, da gre pri koroških Slovencih za narodnostno manjšino, ki del Sestega stoletja avtohtono živi na svoji podedovani zemlji. Če je avstrijski et ®9at Pskušal to svojo trditev utemeljevati s tem, da je v Avstriji težko ugotoviti med*10 porek,° kor°ških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov, je s tem hotel ini narodno javnost že v naprej pripraviti na naklepe naše države, da izvede tako ka®n°Vano ugotavljanje ali preštevanje manjšine, hkrati pa je s tem nehote po-l3Q.a na nevzdržno stanje v Avstriji, ki jezikovnim manjšinam onemogoča svo-d0"° opredelitev za svoje narodnostno poreklo. Zato koroški Slovenci tudi s(cu edn° odklanjajo vsakršno obliko ugotavljanja ali preštevanja naše narodnostne
S
I
V.-.V

6 die Aufgabe demokratisch gesinnter und S kritisch eingestellter Gemeindeburger.
Wenn man den Behauptungen des LAbg. Lubas, des Burgermeisters von Eisen-kappel-Vellach, Glauben schenkt, konnte man meinen, in unserer Gemeinde seien die Dinge in bester Ordnung. Die Wirklichkeit zeigt leider ein anderes Bild. Auch der Herr Burgermeister hat „zwei Gesichter". Einer-seits gibt er vor, fur die slovvenischen Gemeindeburger sei bestens vorgesorgt, sie stunden sovvieso im Genusse aller Rechte und vvurden mit Toleranz behandelt. Ande-rerseits ubt er sich im Diskriminieren.
Was niitzt es oder wie glaubhaft klingt es iiberhaupt noch, wenn der Burgermeister — samt seiner sozialistischen Fraktion (die in Eisenkappel bekanntlich die absolute Mehrheit besitzt) sich als slovvenenfreund-lich ausgibt, bei den Sitzungen des Ge-meinderates aber slovvenische VVortmeldun-gen am liebsten unterbinden mochte, indem er von den Mandataren der Gemeindevvahl-gemeinschaft/Občinska volilna skupnost Dolmetscherdienste verlangt. Fur Lubas und Genossen bleibt in der gemischtsprachigen Gemeinde Eisenkappel-Vellach Deutsch die alleinige Amtssprache — trotz anderslau-tender gesetzlicher Bestimmungen.
Die Interessen der sozial schlechter ge-stellten Bevolkerungsschichten sind ein be-sonderes Anliegen der Gemeindevvahlge-meinschaft. lhre Vertreter befurvvorteten da-her bei der letzten Gemeinderatssitzung vom 17. April 1974 nicht nur den Antrag der OVP-Fraktion auf ErmaBigung des Kinder-gartenbeitrages fur den Monat Dezember 1973 — sie pladierten daruber hinaus fur einen ganzjahrig ermaBigten Kinder-gartenbeitrag, da dem Kindergarten die Be-deutung einer Vorschule zukommt und die Eltern von Kindergartenbesuchern den Schulereltern in etwa gleichzustellen sind. Letzteres verschvvieg der in der Karntner Tageszeitung vom 21. 4. 1974 berichtende sozialistische GR Reinhard Popp; er war bei der letzten GR-Sitzung gar nicht anwe-send.
Wenn bei Gemeinderatssitzungen neben Burgermeister LAbg. Lubas andere SP-Man-datare sich nur auBerst selten zu Wort mel-den und seine Paradeslovvenen innerhalb der SP-Fraktion nie ein slovvenisches Wort uber die Lippen bringen, laBt dies Zvveifel (Nadaljevanje na 5. strani)
Franz Jonas umrl
Po dolgi in težki bolezni je v sredo, malo po polnoči v 75. letu starosti umrl zvezni predsednik Franz Jonas.
Zvezni predsednik Franz Jonas je navkljub težki bolezni od poletja lanskega leta sem opravljal svoje državniške posle vestno skoraj do zadnjega. Leta 1965 ga je ljudstvo izvolilo za državnega predsednika in je to funkcijo vodil skoraj devet let.
Po prepričanju socialist, je opravljal svoje visoke državniške posle vzvišeno, pravično, nadstrankarsko in nepristransko in v smislu od njega osebno ustvarjenega skupnega dela vseh dobromislečih in demokratičnih sil v državi. Avstrijski voiilci so to potrdili Franzu Jonasu, ko so ga leta 1971 izvolili ponovno za državnega poglavarja. Njegova poslovna doba bi se iztekla 1977.
Smrt zveznega predsednika Franza Jonasa ni le boleča za vse, ki so ga spoštovali kot človeka in prvega državljana Avstrije, marveč nas je oropala izkušenj in državniške daljnovidnosti moža, katerega nepristransko dejanje in nehanje, bitje in žitje kot zvezni predsednik bo manjkalo avstrijski notranji politiki vprav sedaj.
SOŽALJE NARODNEGA SVETA
Narodni svet koroških Slovencev je naslovil na zveznega kanclerja dr. Bruna K r e i s k y j a tele besede sožalja:
„Narodni svet koroških Slovencev izreka Vam, spoštovani g. kancler, ob smrti našega spoštovanega državnega predsednika iskreno sožalje. Zveznega predsednika Franza Jonasa bomo ohranili kot velikega Avstrijca zmerom v lepem spominu."
Anfrage an den Herrn Landesamtsdirektor
Hoffrat Dr. Hauer
Der Staat bzw. das Land verleihen Dienst-und Auszeichnungstitel wie Oberschulrat, Wirklicher Hofrat, Direktor, Professor etc. Diese Titel diirfen nicht nur im Dienst, son-dern auch privat unter VVahrung des Stan-desansehens gefuhrt werden, soweit damit nicht offenkundig einseitig politischer, ge-schaftlicher oder sonstiger MiBbrauch ge-trieben wird.
Vor Jahren hat ein junger Lehrer ein pri-vates Rundschreiben an Schulereltern ver-sendet, vvorin er ftir die Anmeldung zum zvveisprachigen Unterricht eingetreten ist. Zu seinem Namen hatte dieser Lehrer noch seinen Titel prov. Volksschuldirektor hinzu-geftigt. Prompt hat die Karntner Schulbehor-de reagiert und die Vervvendung von Titeln in solchen Privatschreiben verboten.
Der Pensionist Karl Stukovnik, der in seinen vviederlichen poiitischen Ergiissen in den einschlagigen Zeitungen immer wieder die slowenische Volksgruppe angreift und ihre Angehorigen als „gefahrlich“ diffa-miert (siehe die Aprilnummer der Kamerad-schaft), unterfertigt sich immer mit Oberschulrat. Und ein gevvisser Dr. Franz Ko-schier — in den Marztagen 1938 ubrigens
Zbor partizanov zavrnil Kirthschlagerjevo izjavo
V Ljubljani je bil te dni občni zbor koroških partizanov, to je borcev, ki so se za časa druge svetovne vojne borili na Koroškem. Za predsednika te zveze je bil ponovno izvoljen Pavel Žaucer-Matjaž. Zbor se je pečal zlasti z izjavo avstrijskega zunanjega ministra dr. Rudolfa Kirchschlager-ja, ki je dejal, da na avstrijskem delu koroškega ozemlja ni bilo partizanske dejavnosti. Zbor je to trditev odločno odklonil in nakazal žrtve, ki jih je partizanska dejavnost na avstrijskem ozemlju utrpela, ker je samo na koroških pokopališčih pokopanih okoli 500 borcev in je že aprila 1943 bilo na Dunaju obglavljenih 13 borcev iz Sel in Železne Kaple.
To so dejstva, ki jih ni mogoče zanikati in je bil protest partizanskega zbora proti izjavi avstrijskega zunanjega ministra upravičen in potreben.
Temu protestu zbora partizanov v Ljubljani se je pridružila tudi Zveza koroških partizanov s predsednikom Prušnikom, ki je trditev avstrijskega zunanjega ministra odločno zavrnila.
einer der eifrigsten AnschluBredner — hat z. B. in der PFd-Zeitung Karntner Nach-richten vom 2. 3. 1974 zur Broschure „Karn-ten — ein Alarmzeichen" seine konfusen Ansichten zur Broschure von sich gegeben, was vveiters bei ihm nicht vervvunderlich ist.
Na sedežu pokrajine Furlanije-Julijske krajine se je sestal pripravljalni odbor mednarodne konference o manjšinah. Na sestanku so sodelovali tudi nekateri člani znanstvenega odbora konference. Preučili so organizacijsko stanje mednarodnega zasedanja in se dogovorili za datume ter o-kvirni program.
Konferenca bo v Trstu v primerno urejenih prostorih pomorske postaje od 3. do 7. junija. (Prvotno bi morala biti konec maja.) Prisotni člani znanstvenega odbora: Jugoslovan dr. Vladimir Klemenčič, ravnatelj geografskega inštituta iz Ljubljane, Italijan Tullio De Mauro, Giuseppe Tramarollo, Man-lio Udina, Arduino Agnelli in Raimondo Strassoldo so poročali o prispevku znanstvenikov in strokovnjakov, ki v študijskih komisijah pripravljajo osnovna poročila.
Predsednik pokrajine in predsednik pripravljalnega odbora mednarodne konference o manjšinah Michele Zanetti je podčrtal velik odmev konference po vsem svetu in še zlasti v evropskih državah. Zanetti je tudi sporočil, da so že napovedani številni in kvalificirani prispevki znanstvenikov in političnih predstavnikov večin in manjšin, ki bodo dali konferenci dejanski mednarodni značaj. Zagotovljena je prisotnost strokovnjakov in predstavnikov iz Jugoslavije, Ang-
Izvršni odbor Slovenske skupnosti je pred kratkim obravnaval vprašanje zadnjega razvoja odnosov med Italijo in Jugoslavijo po nedavni izmenjavi diplomatskih not v zvezi z ozemljem in mejami nekdanje cone B.
Izhajajoč s stališča, da bi od zaostritve sosednima državama največjo škodo imelo celotno obmejno prebivalstvo in Slovenci še posebej, Slovenska skupnost meni, da je treba v vsakem primeru ohraniti v zadnjih desetletjih vzpostavljeno obojestransko sodelovanje na vseh ravneh in področjih. Poslabšanje odnosov bi prvi in najbolj občutili
DaB er aber in seiner poiitischen Polemik mit voller Kriegsbemalung als „Wirklicher Hofrat Prof. Dr. Franz Koschier“ auftritt, geht denn doch zu weit. Vielleicht belehrt die Karntner Landesregierung die beiden Herren (und auch noch andere), wann sie mit ihren Titeln in der dffentlichkeit nicht hausieren gehen diirfen. Ubrigens ware es interessant zu erfahren, wann Dr. Koschier nach 1945 vvieder zu seinem Professortitel gekommen ist.
lije, Francije, Nemčije, Avstrije, Švice, Združenih držav Amerike, Danske, skandinavskih držav, Belgije, Holandske in italijanskih strokovnjakov in predstavnikov. (Kot je znano, je naš list že večkrat precej podrobno poročal o pripravah mednarodne konference o manjšinah; op. ured.)
...IN V GORICI
Pokrajinska uprava v Gorici bo 18. maja priredila v pokrajinski dvorani konferenco o manjšinskih vprašanjih. Ta konferenca bo služila za diskusijo o pripravi širše konference o manjšinah, ki bo v Trstu v začetku junija, kot pišemo zgoraj. Zadevni sklep je sprejel ožji pokrajinski odbor lani 31. oktobra. Predsednik dr. Chientaroli je ob tej priložnosti dejal, da je odbor sklenil dati nalogo mednarodnemu zavodu za sociologijo v Gorici — ISIG, naj ta pripravi zadevno dokumentacijo in dve osnovni poročili. Prvo naj zadeva sociološke aspekte slovenske manjšine na Goriškem, drugo pa juridične in administrativne aspekte. Okrog teh dveh poročil, naj bi se razvila diskusija. Prvotno, je še dejal predsednik pokrajine, so mislili, da bo konferenca v Gorici trajala 2 dni, sedaj pa so čas trajanja skrčili samo na en dan, in sicer na soboto, 18. maja.
Slovenci kot skupnost in kot posamezniki, kajti po izredno burni povojni dobi v zvezi z določevanjem meja med Italijo in Jugoslavijo želijo Slovenci živeti v miru in s tem prispevati k nadaljnjemu sožitju in k vsestranskemu napredku svoje ožje in širše skupnosti, v okviru katere živijo.
Dosedanje izkušnje 'nesporno dokazujejo, da sedanja rešitev ustreza interesom obeh prizadetih držav, obeh tu živečih narodov Slovencev in Italijanov ter miru v Evropi.
Zaradi tega ima Slovenska skupnost za potrebno poudariti svoje stališče do seda-
njega političnega trenutka, saj zadeva posebno Slovence. V tej luči ne more razumeti molka velikih italijanskih strank, ki v svojih programih zatrjujejo, da nočejo ščititi interesov Slovencev.
Slovenska skupnost to poudarja ne zaradi polemike, temveč iz globokega prepričanja, da ne bi smele politične stranke, ki vabijo ali družijo v svojih vrstah Slovence, tako hladno in neprizadeto mimo problema meje med obema državama, kakor jo določa Londonski sporazum s priključenim Posebnim statutom o pravicah narodnih manjšin.
Končno Slovenska skupnost opozarja, da prav ta zadnji primer zadržanja velikih vsedržavnih italijanskih strank do problema, ki tako živo zadeva nadaljnji razvoj zamejskih Slovencev, dovolj zgovorno potrjuje upravičenost samostojnega političnega nastopanja narodnostne manjšine. Vključevanje v velike državne stranke daje sicer videz velike odprtosti, toda v odločilnih trenutkih nas te pustijo na cedilu, kot dokazujejo razmere pri nas in tudi na Koroškem.
KRATKE VESTI
KANADA OSTANE V NATO
Prihodnji sestanek predstavnikov Atlantske zveze bo meseca junija v Kanadi. S tem hoče NATO ugoditi željam kanadske zvezne vlade, ki je dobila vtis, da NATO skoraj ignorira Kanado, ko obravnava odnose s Severno Ameriko. NATO upošteva samo Združene države. V svojem govoru po televiziji je predsednik kanadske zvezne vlade Trudeau branil odločitev vlade, da Kanada ostane še naprej v NATO. Po njegovem mnenju se Kanada ne more nasloniti samo na Združene države Amerike. Sama se tudi ne more braniti, ker bi jo stalo orožje preveč. Zato je bolje, da ostane v Atlantski zvezi še naprej.
MOSKVA PROTI ODLOŽITVI
NIKONOVEGA OBISKA
Sovjetska agencija „TASS“ polemizira z ameriškim senatorjem Buckleyem, ki je izrazil mnenje, da bi predsednik Nixon odložil svoj obisk v Sovjetski zvezi. Domnevajo, da bi do tega obiska prišlo poleti. Po senatorjevem mnenju bi bil v tem trenutku Nixo-nov obisk brezpomemben, ker Sovjetska zveza ne kaže volje, da bi popustila pri pogajanjih za omejitev strateškega orožja (SALT II). „TASS“ pripominja, da sodijo pogajanja o omejevanju strateške oborožitve med najtežje mednarodne pogovore. Ko se senator Buckley zavzema za odložitev Nikonovega obiska, dela to po mnenju agencije „TASS“ sporazumno z ameriškimi „sokoli" — nasprotniki zbliževanja s Sovjetsko zvezo.
Slovenska skupnost: Londonski sporazum
naj se uresniči
Konferenca o manjšinah bo v Trstu
ceeeeeeeoeeeeoeooeeeeoeeieeeeeeeeoeooeeeeeeeooeeoeeeoeeeeeeeeoeeeeeeeeeoeoeeeeeeeoeeeeeeeeeeeeoeeeoeeeeoeeeoeeoeoeeoeeoeeeeeoeeeeoeeeeesec
Zavestni Avstrijci - zavestni prijatelji Slovencev
Te dni prireja Avstrijski nacionalni inštitut na Dunaju poseben kongres v Melku o temi „Oblikovanje avstrijskega nacionalnega praznika — izkušnje, razočaranja, alternative." Kako resno jemlje ta ustanova dvojezičnost Koroške in Gradiščanske — njen predsednik dr. VValter Jambor je že večkrat s tehtnimi prispevki dokazal svojo naklonjenost koroškim Slovencem — izpričuje dejstvo, da je za otvoritev simpozija zapel gostom dobrodošlico tudi poseben oktet s Koroške, ki ga vodi prof. Jožko Kovačič.
Za Narodni svet koroških Slovencev se Je simpozija udeležil dr. Reginald Vospernik, ki je v zadnji številki revije „Die Republik" (izdaja jo Avstr, nacionalni inštitut) prispeval poseben članek o razmerju koroških Slovencev do avstrijske nacionalne zamisli. Članek prinašamo v celoti.
REGINALD VOSPERNIK*)
Anmerkungen zum osterreichischen National-feiertag aus der Sicht der slovvenischsprachigen Karntners:
BEKENNTNIS ZUR NATION ODER NATIONALES BEKENNTNIS ZUM ETHNOS?
Historische Hypotheken
Wer in Osterreich „national“ sagt, denkt an „deutschnational“. Das ist eine Fehlassoziation, die aus lange gehegten und gehiiteten Hypo-theken entspringt, aus der noch immer nicht ganzlich saldierten Konkursmasse der Denkungs-art von 1918 und 1938.
Das, was sich etvvas provokant im Titel dieser Oberlegungen als Alternative anbietet, ist keine Alternative — oder solite es nicht sein. Nur
gleiche Gro8en konnen aneinander gemessen vverden.
DaB Ethnos und StaatsbevvuBtsein auch fur die Karntner Slovvenen der Ersten Republik vvenig-stens unterschvvellig Alternativen vvaren, darf an-gesichts der zentripetalen und unosterreichischen Kraftfelder nicht vvundernehmen. Steinacher, der Ideologe des Karntner Abwehrkampfes, schreibt noch einige Jahrzehnte spater: Dutschland durf-ten wir nicht rufen, Osterreich vvollten wir nicht rufen, so vvurde unser Kampfruf eben Karnten. Das haben wohl auch, in den Jahren 1918 bis 1920, jene Karntner slovvenischer Zunge begrif-fen, die fur Sudslavvien gestimmt haben, weil ihnen Laibach immer noch naher war als Frankfurt, das in dunkler historischer Erinnerung aus dem Jahre 1848 fortlebte. Auch das muB einmal klar ausgesprochen vverden.
Was will das besagen? Eine Gruppe von Men-schen, die eine andere als die tragende Staats-sprache als Muttersprache spricht, gerat unter das Gravitationsgesetz der funktionellen Frage von Erhaltung und Garantie eigenen VVesens. Das Bekenntnis zum Staat, zur Konsensualnation ist eine Funktion der Befriedung und Geborgen-heit, die eben dieser Staat anzubieten hat. Zu groB sind die Belastungen der Vergangenheit, als daB das Bekenntnis zur Nation darauf be-grundbar vvare. Die ganze Problematik offnet sich uns in Csokors „3. November 1918“. Darin lebt die Resignation ebenso wie das Revoluzzertum und die Hoffnung auf neues Beginnen.
Nationsbekenntnis als VerheiBung
Die Hoffnung ist es vor allem, die das bevvuBte Ja des Karntner Slovvenen zur osterreichischen Nation rechtfertigt. Den 26. Oktober als den Na-tionalfeiertag der Hoffnung bezeichnete das Or-
gan der christlich orientierten Karntner Slovvenen „Naš tednik" in einem Leitartikel im Jahre 1968.
Die Zukunft allein ist das Entscheidende. Die Vergangenheit ist zu sehr belastet durch die Nichterfullung von Versprechungen (feierliche Erklarung des Karntner Landtages, den Karntner Slovvenen fur alle Zukunft ihre kulturellen Eigenheiten zu garantieren) und Verpflichtungen (Artikel 7 des Ostereichischen Staatsvertrages). Die immervvahrende Neutralitat ist die neue staatstragende Idee, die auf dem Osterreichischen Staatsvertrag und daher auch auf dem Artikel 7 fuBt; darin sehen die Karntner Slovvenen mit Recht ihre Magna Charta. Zu diesem Osterreich konnen und vvollen auch die Karntner Slovvenen mit vollem Herzen ja sagen.
Das Janusgesicht des Osterreichers, das deutschnationale, antijudische und gegen An-derssprachige gerichtete und prapotente Geha-ben auf der einen und das bevvuBt auf den Staat und seine traditionellen Kraftlinien bauende, auf-geschlossene sovvie tolerante Osterreich auf der anderen Seite, hat Integrationsprozesse im gu-ten Sinne gehemmt, dafiir aber Assimilationspro-zesse gefordert.
Deutschnationaler Landeschauvinismus
In Karnten ist man immer noch ein vvenig su-spekt, vvenn man zvvar zum osterreichischen Na-tionalfeiertag die Flagge an seinem Hause hiBt, den 10. Oktober mit seinem immer noch leben-digen Blut- und Bodenmythos (vvas sich am au-genscheinlichsten in der 3. Blut[kata]strophe des Karntner Heimatliedes dokumentiert) aber unbe-flaggt voriiberziehen laBt. Allein das Stadtbild von Klagenfurt spricht hier eine beredte Sprache, vvenn man diese beiden Tage miteinander ver-gleicht.
VVahrend die Demonstration der Karntner Slovvenen und der ihnen vvohlgesinnten K rafte am Vorabend des Nationalfeiertages 1973 mit der osterreichischen Bundeshymne ausklang, kann man bei geifernden Heimatdienstfeiern immer nur die Karntner Landeshymne horen.
Im oben ervvahnten Leitartikel in „Naš tednik" schreibt der Kommentator: „DaB das BevvuBtsein der Eigenstandigkeit des osterreichischen Men-schen und dessen Recht auf Bestand seines Staates in den Osterreichern tiefe VVurzeln schla-gen moge, ist die vornehmste Aufgabe des osterreichischen Nationalfeiertages."
An ihren Talen vverden wir sie erkennen
Der vvirklich konstruktive und echt zukunftvvei-sende Weg Osterreichs ist und bleibt die auf dem Staatsvertrag aufbauende und aus leidvol-ler Vergangenheit entsprungene Neutralitat. Ihr fiihlen sich auch die Karntner slovvenischer Zunge zutiefst verpflichtet. Der Konsens aller, die diesen Staat und seine nationale VVesenheit be-jahen, vvird in Hinkunft allerdings, vvas die Karntner Slovvenen betrifft, durch eine groBmutige Er-fullung von Versprechungen und Verpflichtungen gefestigt und untermauert vverden mussen-
Der Karntner Slovvene vvird dann vollauf iiber-zeugt sein, vvas jetzt nicht immer und fur jeden gilt: daB Bekenntnis zur Nation und nationales Bekenntnis zum Ethnos nicht einander ausschlie-Bende GroBen und VVerte, sondern zvvei mensch-liche Verhaltensrichtungen und Oberzeugungen ein und derselben Geisteshaltung sind.
*) Der Autor ist Dr. phil., Prof. am Bundesreal-gymnasium fiir Slovvenen in Klagenfurt, Vizepra-sident des Rates der Karntner Slovvenen.
KAPLAN ČEDERMAC:
KRVAV DROBEC NAŠE ZGODOVINE, NE PA BOJNI PRAPOR ŠOVINIZMA
V	nekem intervjuju je France Bevk izjavil, da se najbolj veseli tistih del, „ki kažejo pravi obraz življenja" in ki jim v tem pogledu ne more ničesar odrekati. In kot primer takih del je najprej omenil ..Kaplana Martina Čedermaca".
Ni dvoma, da mu je bila ta knjiga najbolj pri srcu, saj je ubrano utelešala njegove prav tako umetniške kot človeške nazore. France Bevk je bil namreč pisatelj, v katerem ni bilo jasne meje med umetnikom in človekom. Učil se je, kot je sam pravil, „od življenja" in od življenja se je naučil tudi grenke zgodbe o beneškoslovenskem kaplanu Martinu Čedermacu. Zato je njegovo zadnjo pridigo začutil v srcu kot .svojo' pridigo, namenjeno .svojim’ zatiranim rojakom: „Toda prosim vas, le eno vas prosim, rotim vas, oklepajte se svojega jezika s prav tako ljubeznijo kot svoje zemlje! Ne dajte si ga vzeti, ne pretrgajte vezi z Bogom! Čuvajte ga v svojih domovih kot lučko, da ne ugasne! Pride dan, ko ga bo usoda zopet poveličala. Pride, zakaj Bog je pravičen, le v njega zaupajmo. Tisti, ki so bili ponižani, bodo povišani...“
Prav ta tesna povezanost Bevkove umetnosti z realnim življenjem je v umetniškem vodstvu našega gledališča vzbudila pomisleke, ko je že pred mnogimi leti razpolagalo z Grabnarjevo dramatizacijo Martina Čedermaca. Pirandello je trdil, da je umetnost močnejša in stvarnejša od življenja, toda v primeru Bevkovega Čedermaca je bilo, vsaj tedaj, življenje močnejše in stvarnejše od umetnosti. Zato je obstajala nevarnost, da bi gledalci tolmačili odrsko realizacijo Bevkovega dela skoraj izključno preko svojih grenkih in žgočih narodnih izkušenj in ob tem ne cenili dovolj pesniške moči in preroške jasnovidnosti, ki je v besedilu. Še zlasti ne, ker se čas — če pomislimo na politično vzdušje pri nas v zgodnjih šestdesetih letih — niso toliko izboljšali, da bi lik Martina Čedermaca lahko spregovoril le kot simbol trpke, a zavedno zakopane, čeprav ne pozabljene preteklosti. Seveda bi tudi pred, recimo, desetimi leti Grabnarjeva dramatizacija imela določen smisel. Šlo pa bi najbrž za smisel, ki ga Bevk kot človek in "kot umetnik ni hotel dati svojemu delu, v katerem je videl predvsem krvav drobec naše zgodovine, ne pa bojni prapor šovinizma.
V	tem je iskati glavni razlog, katerega je Grabnarjeva dramatizacija morala tako dolgo čakati, da doživi uprizoritev na našem odru. Držali smo jo dolgo let v predalu, da bi jo lahko ob pravem času predstavili gledalcem v polni luči, osvetljeno z vseh strani in izven obsega vsakršne enostranske interpretacije. Odmev predstave bo povedal, če je bila ocena narodnega trenutka pravilna. Od našega sedanjega odnosa do Martina Čedermaca je namreč v glavnem odvisna učinkovitost pesniškega in ne samo rodoljubnega sporočila, ki je v življenjski usodi beneško slovenskega duhovnika.
Josip Tavčar
AVSTRIJSKA dvojica zmagovalec NA PLESIŠČU
Poklicna plesalca Inge in Hans-Peter F i -3 c h e r iz Salzburga sta na svetovnem prvenstvu v Hamburgu zmagala na najtežjem Plesnem turnirju „World Cup 74:. Tudi v ,ern najtežjem plesnem tekmovanju sveta, 1 je zahteval nepretrgano tekmovanje vseh desetih plesov turnirja, sta se Avstrijca po-
kazala kot najboljša profesionalna plesalca na svetu.
Inge in Hans-Peter Fischer, ki sta svetovna prvaka tudi v latinskoameriških plesih, sta si lani prvič priborila ta dragoceni pokal.
Darujte za tiskovni sklad!
JESENI:
Kulturno srečanje „Alpe-Jadran”
V Trstu so delegacije Slovenije, Koroške in Furlani j e-Julijske krajine pred kratkim dokončno izdelale program tretjega kulturnega srečanja Alpe-Jadran. (Naš list je že pred časom o tem poročal, štev. 4/74.) Prihodnje srečanje bo obsegalo gledališke predstave, koncerte simfonične in polifon-ske glasbe ter simpozij na temo k Gledališče v Avstriji, Sloveniji in Italiji od leta 1945 do danes.«
Posvetovanju je predsedoval deželni odbornik za šolstvo in prosveto Dal Mas. V koroški delegaciji so bili načelnik oddelka za kulturo pri deželni vladi dr. Gilnter Mittergradnegger, podnačelnik oddelka za kulturo deželne vlade Ingo Zlamal in u-pravni ravnatelj celovškega Mestnega gledališča Adolf Jellitsch. Slovensko delegacijo so sestavljali podtajnik za šolstvo in prosveto v IS SR Slovenije Andrej Ujčič, tajnik 7A>eze kulturno-prosvetnih organizacij Štefan Blažič in svetnik na tajništvu za šolstvo in prosveto Dušan Tomše. V delegaciji Furlani j e-Julijske krajine so poleg odbornika Dal Masa bili predsednik občinskega gledališča Verdi Cesare, intendant prof. De Ferra in umetniški vodja De Ban-field in drugi.
Kulturno srečanje Alpe-Jadran — kot je poudaril odbornik Dal Mas — pomeni najbolj kvalificiran in najpomembnejši moment v kulturnem sodelovanju med tremi deželami. Tretje srečanje bo v pivi. polovici oktobra v Vidmu, Pordenonu in Trstu. Prvo srečanje je bilo leta 1972 v Celovcu, v lanskem oktobru je sledilo drugo v Ljubljani, tretje pa naj bi se prebilo izven do-zdaj splošnih okvirov in naj bi dobilo pečat specializacije. Vodilna tema letošnjega srečanja — gledališče včeraj in danes v majhnih deželah — je bila izbrana v prepričanju, da bo s tem moč izpeljati učinkovito vlogo kulturnega posredovanja. Namen torej ni bil zožiti pogovora kulturnih izmenjav.
Okvirni program predvideva gledališki večer v Trstu, ki bo obsegal tri dramske predstave. Vsaka dežela bo zastopana z enodejanko ali pa z odlomki enega samega dela. Simfonični in zborovski koncerti bodo v Vidmu, in sicer v športni palači in v stolnici. Predvideni program obsega glasbena in zborovska dela vseh treh dežel.
Sodelovali bodo Drama slovenskega na-
VELIKA UDELEŽBA MLADIH GLASBENIKOV
Za mednarodno glasbeno tekmovanje ..Čajkovski", ki bo v juniju v Moskvi, se je že prijavilo kakih 300 pianistov, violinistov, violončelistov in pevcev iz 38 držav. Takšna tekmovanja mladih muzikov so v Moskvi že od leta 1958, vendar je letošnje peto po vrsti hkrati tudi najbolj množično. Namen tega tekmovanja je odkrivanje nadarjenih izvajalcev in populariziranje progresivne glasbe med mladimi. V mednarodni žiriji, ki bo o-cenjevala tekmovalce, so slavna imena, med drugimi tudi tenorist Mario del Monaco.
rodnega gledališča in ljubljanska Opera, Mestno gledališče v Celovcu, Stalno gledališče Furlanije-Julijske krajine, Mestno gledališče Verdi iz Trsta, ter Stalno slovensko gledališče iz Trsta in italijansko gledališče z Reke. Simpozij o gledališču od leta 1954 do danes, na katerem bodo poleg političnih in upravnih predstavnikov, sodelovali kulturniki in gledališčniki in kritiki, bo v Pordenonu.
»Kaplan Martin Čedermac"
Scena:	Edvard Zajc
Kostumi:	Marija Vidauova
Glasba:	Ivan Mignozzi
Režija:	Mario Uršič
Kaplan Martin Čedermac Stane Raztresen
Katina, njegova sestra Zlata Rodoškova Poročnik — fašist
Prefekt v Čedadu	Anton Petje
Nadškof v Vidmu Žef Klinjon,
brezposelni gizdalin Stane Starešinič Vane Rakar, kovač	Alojz Milič
Breškon, kmet	Danilo Turk
Breškonka, njegova žena Mira Sardočeva Mjutka, njena nečakinja Miranda Caharija Bi rtič, kmet	Jožko Lukeš
Birtička, njegova žena Bogdana Bratuževa Potokar, starejši kaplan Rado Nakrs Skubin, mlajši kaplan Livij Bogateč Španjut, duhovnik	Adrijan Rusija
Jeremija, duhovnik	Silvij Kobal
Mati Martina Čedermaca Leli Nakrstova
Inspicient Električar Šepetalka Odrski mojster Odrska delavca
Garderoberka
Dušan Jazbec Edo Petaros Silva Raztresenova Jože Sedmak Ferdo Kokošar Enij Reinhart Gracijela Sedmak
llll|lllllll||||||
........................11111..............................................11111111......11111......................................milili........m.....................................i..........................................................................................................i........n........milil..................................................................................................................................milimi..........................i.................
mn
(1. nadaljevanje)
LEV DETELA:
0 koroškem literarnem samorastnlštvu, njegovih težavah in možnostih
aka Provinca je eno samo praznovanje samo-
trjenStn°St'	Pove'i^evanie družbeno že po-
®9a, prikrojenega in prirezanega, ki se mu , s Prilagoditi brez posebnega truda in stra-
ka aka Provinca misli, da so drugi provinca. Ta-var^r°vinca ne postavlja vprašanj in ne odgo-re-. ' Talta provinca že vse ve in ne pričakuje Ivji V' Taka provinca je že muzej. sodn'ČUdn°' da -*e P°menila Prežihova literatura Proces tako pojmovanemu provincialne-
kaj ° ni bila oficielna provincialna literatura, za-vpr i'Sta nima posluha za aktualna življenjska resri^an^a’ bsta zastira resnična vprašanja in ke cCn6 probleme v idealizirane literarne umi-pro • re^'bova literatura pomeni PREMAGANJE Zadoa-a'nega, saj je porušila provincialno samo-
je kZadevno pomeni Prežihova literatura, ki se lev J^n° osvobodila najrazličnejših prilagodimo? ' j0 vztraJa!a v boju proti provincialnim sa-ra?,ad°stnostim, novo MOŽNOST literarnega iz-
raza iz emanci
Province: kritično in poglobljeno kulturno Pačijo,
Slovenska koroška vrženost v provinco je tudi vrženost v nemška koroška kulturna področja, ki velikokrat nikakor ne presegajo provincialne samozadostnosti, temveč nasprotno: prav tičijo v njej!
Analiza nemškega kulturnega dogajanja na Koroškem bi dokazala, da to velikokrat ni razvilo kake posebno visoke duhovne atmosfere, ki bi bistveno v humanističnem smislu prosvetlila širše kulturne sloje. Ta nemška — in še prej latini-stična — kulturna dejavnost je bila omejena na kulturne krožke, od katerih so mnogi zgolj elek-tično ponavljali tisto, kar je nemška kultura razvila že drugod. Res je znanih nekaj literarnih imen, ki so delovala v nemščini ali latinščini na Koroškem, na primer srednjeveški viteški pesnik Heinrich von dem T ti r I i n , mojster epov ..Plašč" in „Krona“, osojski opat Virgilius Glei-Benberg, baročni pesnik ..MEDICINE PROTI MELANHOLIJI" in „BOLESLAVA II., SPOKORJENEGA POLJSKEGA KRALJA", potem razsvetljenski benediktinski opat Anzelm von Edi ing, avtor iger in satiričnih in burlesknih pesnitev v načinu prosvetljenskega časa. Vendar vsi ti, morda še najmanj GleiBenberg, niso prekoračili
povprečne izpovedane moči. Zanimivo je, da v dobi romantike iz vsesplošne koroške kulturne dejavnosti visoko izstopa pojava Urbana Jarnika, ki ni bil za Prešernom in pozneje v hrvaščini oziroma ilirščini pišočim Vrazom le ena od najpomembnejših slovenskih pesniških oseb tistega časa, temveč je v marsičem nadkriljeval tedanje nemško pisateljevanje v koroški deželi. Urban Jarnik je sodeloval v tedaj ustanovljeni celovški reviji CARINTHIA in v prav tako tedaj ustanovljeni KARNTNERISCHE ZEIT-SCHRIFT. Mislim, da tudi objektivni nemški literarni zgodovinar ne more trditi, da so bili verzi, ki so jih v te pravkar omenjene časopise pisali Johann Gottfried Kumpf, Johann vitez J e n u 11, Simon Martin M a y e r ali pa — kot menijo — najpomembnejši Johann Nepomuk T h a u r e r vitez plemeniti Gallenstein, boljši kot tisti, ki jih je objavil tam Jarnik.
Seveda, romantični čas na Koroškem še ni bil čas ostrih nacionalnih in nacionalističnih ideologij, ki so le nekaj desetletij pozneje popolnoma zastrupile duhovno ozračje v tej deželi. Vinzenz R i z z i je še lahko cenil tudi slovensko literarno prizadevanje in toplo pisal o poeziji Franceta Prešerna. Po dobi Tschabusch-nigovih že nekoliko realističnejših romanov v nemškem jeziku pa že nastanejo različne epi-gonalne, preteklost časteče šole, kot je bila na primer NORIŠKA LITERARNA SOLA ali pa gibanje okoli beljaškega epigonalnega literarnega
polmesečnika JUNO-KARNTEN, v katerem je Anton Gitschthaler takorekoč brez mere za okus in brez selekcije objavljal vse, kar je tisti čas na Koroškem v nemščini rimalo in črkovalo. Polmesečnik je zagovarjal nekak koroški liberalizem in se je zavzemal za tehnični napredek v deželi. Po drugi strani pa je treba poudariti, da je bil močno nemško nacionalno obravnan.
V tem času je slovenski kulturni razvoj na Koroškem dosegel tiste zavidljive vrhove, ki jih predstavljajo Anton Janežič s svojimi literarnimi in političnimi publikacijami ..SLOVENSKA ČBE-LA“, ..SLOVENSKI GLASNIK", Andrej Einspieler, ki je 1852 skupaj s škofom Slomškom ustanovil celovško Mohorjevo družbo, urednik ŠOLSKEGA PRIJATELJA, PRIJATELJA in SLOVENSKEGA PRIJATELJA, a tudi nemško pisanih glasil STIMMEN AUS INNEROSTERREICH, KARNT-NER BLATT, KARNTNER VOLKSSTIMME. Leta 1865 je ustanovil SLOVENCA z motom Živi, živi duh slovenski, živi večno ... Leta 1867 je časopis prenehal izhajati. Tudi v glasilu MIR, ki ga je začel izdajati leta 1882, se je Einspieler vneto boril za narodne pravice koroških Slovencev, a nikakor ne v protidržavnem in protiavstrijskem smislu, temveč v smislu humanitarne tolerance in strpnega prosvetljenstva, ki ga je nekoč hotel v to državo prinesti Jožef II. Dr. Jakob Šket je na koroških tleh izdajal literarni časopis KRES, ki je izhajal v Celovcu od 1881 do 1886.
Slovesna počastitev VVernerja Berga ob njegovi 70-letnici
Poročali smo že v prejšnji številki Našega tednika, da je 11. aprila praznoval sloviti likovni umetnik VVemer B e r g sedemdesetletnico svojega življenja. V ta namen so se koroški Slovenci v Domu v Tinjah pretekli teden na intimni proslavi na svečan način spomnili tega jubileja. Prireditelj je bil: Dom v Tinjah, Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza.
V prisotnosti jugoslovanskega generalnega konzula g. Bojana Lubeja, ter poli-
tičnih in kulturnih predstavnikov koroških Slovencev so slavnostni govorniki: rektor doma g. Jože K o p e i n i g , predsednik Krščanske kulturne zveze g. Lovro Kašelj in predsednik nadzornega odbora Slovenske prosvetne zveze g. odvetnik dr. Franci Z w i 11 e r, povedali nekaj o življenju VVernerja Berga kot velikega prijatelja koroških Slovencev.
Po pozdravu in nagovoru rektorja g. Jožeta Kopeiniga, je predsednik Krščanske kulturne zveze g. Lovro Kašelj čestital VVernerju Bergu k njegovemu jubileju: sedemdesetletnici, v svojem govoru pa je med drugim dejal tele pomembne besede:
»Es wiire vermessen, taollte ich als Laie eine kunstkritische Wiirdigung Ihrer Ge-mdlde und Holzschnitte uiagen. Wenn ich aber dennoch als stiller Verehrer und Be-rvunderer Ihrer Schopfungen seit Ihrer ersten Ausstellung bei Kleinmayr am Alten Platz etwas dazu sagen darf, dann ist es die summarische Feststellung, da ji Sie mit Ihren Kunstwerken Ihrer siidkarntner Wahlheimat ein einmalig wertvolles Denk-mal geschaffen haben, wie sich eines ahn-lichen uiohl kaum eine rilhmen kann. Sie
SPD „Edinost“ v Pliberku vabi na
KULTURNO PRIREDITEV
v soboto, 27. aprila, ob 19.30, v dvorani gostilne Schvvarzl v Pliberku.
Sodelujejo: novoustanovljeni mešani zbor in moški pevski zbor SPD „Edinost“. Ravnatelj študijske knjižnice na Ravnah dr. F. Sušnik bo spregovoril o pomenu slovenske knjige. Milka Hartman in Andrej Kokot pa nam bosta brala iz svojih del.
K številni udeležbi vabi odbor.
taten es jedoch nicht als Auflenstehender, schon gar nicht als V er tre ter des Herren-volkes von Germaniens Gnaden, das Ihnen 1935 sogar eine Kollektivausstellung ge-sperrt und 28 Bilder beschlagnahmt hatte. Sie taten es als Integrierter, als ein Hiesi-ger, als einer, der sich immer mehr in die-se Landschaft, ihre Menschen, ihre Brdu-che, ihre Lebens- und Gemiitsart hinein-gelebt, sie liebgeunmnen und angenommen hat. So sehr liebgeuionnen und angenom-
men, dafi er fiir diese Menschen sogar auf die Barrikaden ging und sich dadurch dem Spott und Hafl unbelehrbarer »Gmandlpa-trioten« aussetzte.
So wie Sie unserer Landschaft und unse-ren Menschen ein bleibendes Denkmal ge-setzt haben, werden auch Sie im Bewu(3t-sein unseres Volkes immerfort Ihren Platz haben als ein lebendiges Denkmal briider-
Že pred nekaj tedni smo na libuškem pokopališču položili v grob, kjer počiva Simonova rodovina iz Borovja, hčer Lonco, v starosti 75 let. Bila je do svoje težke bolezni po srcu prava mladenka. Živela je skromno, tiho življenje v domu, ob gredah, na njivah in travnikih, delala vestno v zavesti, da skrbi za dom in grudo dedov.
Lepo, sončno in domače je bilo v njenem domu, na zelenem hribu, med gozdovi, med rožami, med večno pesmijo ptičkov in sapic, z razgledom na Peco in gorovje.
Zato je Lonca znala s smehljajem pozdraviti prijatelje, sosede, goste. V njeni kuhinji se je razvil topel, domač razgovor. Zadišala je dobra kava, da je poživela srca. Znala je naliti v kozarce dobrega mošta, da je zacingljal. Tako je zdrav, prijateljski smeh prebudil tihe, o davnih časih sanjajoče stene, ki so leta in leta srkale vase pristno lepo domačo besedo in pesem. Iz hiše, kjer so v oknih cvetele begonije, nageljni in je zelenel in dišal rožmarin, roženkravt in muškat, si odnesel idilo zdravega kmečkega doma in prave slovenske gostoljubnosti. Pa tudi kulture, saj si v kotu za mizo videl naše liste, Mohorjeve in druge knjige, zato smo radi zahajali v njen pravljični in obenem resnično slovensko-kmečki dom.
Lonci življenje z bridkimi trenutki in razočaranji ni prizanašalo. Vemo, da ji je srce
licher Wertschatzung und Liebe liber alle sozialen und nationalen Grenzen himveg, als ein seltencs Beispiel des ivundersamen Geschehens, wie es Friedrich Perkonig in der Geschichte von der miteinander ver-schlungenen Eiche und Linde schildert. Man konnte es eine Ironie des Schicksals nennen, dafi die Eiche weit her von den Ufern des Rheins kommen mufite, um die Kdrntner Linde liebzi ige w i n n e. n.«
Po govoru in čestitkah g. dr. Francija Zvvittra, je Prosvetna zveza podelila likovnemu umetniku VVernerju Bergu odličje „Drabosnjakovo priznanje".
Da pa bi bila celotna slovesnost bolj pestra, je program večera olepšal s svojim krasnim petjem mešani zbor „Danica“ iz
Št. Vida v Podjuni, ki je zapel tele pesmi: Sebastiana Bacha „Freundschaft“, Devovo „Stoji hartelc", Aljaževo ..Ujetega ptiča tožba" (po verzih Simona Gregorčiča) in prav tako Aljaževo „Pod trto bivam zdaj" (Simon Gregorčič).
Ob tej priliki je ta večer tudi jubilant Wer-ner Berg sam razstavljal nekaj svojih najnovejših stvaritev.	B. L.
krvavilo ob izgubi brata Vojteha, ki ga je vzela nacistična vojna fronta. In še posebej ob izgubi brata Lojza, ki so ga nacisti ubili na pravi živalski način. O Lonca je vse to znala razumeti in položiti — na pravi žrtve-nik. Tako je znala tudi svojo neozdravljivo bolezen povzdigniti kot žrtev Bogu — za nas vse, in za dom. Vdana v voljo božjo je napovedala: „Na Jožefovo bom umrla."
Umrla je res na Jožefovo, v bolnici v VVolfsbergu. Pogreb ji je olepšala množica pogrebcev in petje cerkvenih pevcev, saj je bila vsa leta mladosti dobra cerkvena pevka in pevka v zboru Pliberškega Izobraževalnega društva.
Na grobu naj ji cvetijo rože, spomin njene srčne dobrote in mladosti in mir v Kristusu naj ji bo plačilo za njen dober zgled lepega življenja. V lipah na pokopališču pa naj ji ptički prepevajo večno pesem pomladi: „Vigred se povrne".
*
V razdobju nekaj tednov je smrt iztrgala iz naših vrst žene, ki so bile živi stebri domače hiše, stebri našega naroda. Vemo namreč, koliko gorja in ponižanj je prestala rajna Treza Likebova, za časa volksvvera in hitlerjevega nacizma. Žrtvovati je morala dom in sina-edinca. Neustrašeno, z vedro glavo pa je stala, vedno v vrstah borcev za narodne pravice.
Dr. Hans VViesner - umrl
Zadnjo nedeljo je nenadno umrl predsednik deželnega sodišča dr. Hans VViesner. Rojen v Borovljah, je služboval kot okrajni sodnik na sodišču v Borovljah, Krki, Velikovcu, Beljaku in Rožeku. Leta 1952 je bil premeščen k deželnemu sodišču v Celovcu in bil leta 1970 imenovan za prezidenta deželnega sodišča Celovec.
Pokojni prezident se je udejstvoval tudi na raznih kulturnih poljih v deželi, bil je predsednik društva za koroško visoko šolo, bil je tudi predsednik društva koroških u-metnikov in zveze juristov.
Kot vrhovni predstojnik Koroškega deželnega sodišča je pokojnik užival velik ugled in je bil zaradi svojega miroljubnega značaja in konciliantnosti pri vseh zelo priljubljen, zaradi česar ne bo tako lahko izpolniti vrzeli, ki je nastala z njegovo smrtjo.
Naj počiva v miru! Sorodnikom, posebno njegovi hudo prizadeti soprogi izrekamo globoko sožalje.
Za tiskovni sklad
so darovali:
Ana Hauptman, Bilštanj	šil. 100.—
Johana Scharvvitzl, Podravlje	50.—
Franc Vodnik, Preitenegg/Lav.	50.—
Neimenovana, Proboj	50.—
Jože VVakounig, Mlinče	50.—
Neimenovani, Nagelče	50.—
Neimenovani, Št. Vid	50.—
Jožko Krainer, Rikarja vas	30.—
Neimenovana, Vinograd	25.—
Štefan Kožlak, Proboj	25.—
Jožefa Tazol, Breg	25.—
Karel Laurenčič, Sinča vas	20.—
Anton Obid, Vasja vas	20.—
Jožefa Lužnik, Galicija	20.—
Avgust Bricman, Goriče	20.—
Štefan Rupitz, Pogrče	20.—
Neimenovani, Št. Vid	20.—
Marija Potočnik, Vesele	20.—
Neimenovana, Mokrije	20.—
Neimenovani, Mokrije	20.—
Neimenovani, Grablja vas	20.—
Apolonija Rupitz, Grablja vas	20.—
Lucija Tanzer, Proboj	10.—
Marija Polzer, Dobrla vas	10.—
Neimenovana, Št. Vid	10.—
VSEM DAROVALCEM ISKRENA HVALA!
mine. V nagrobne kamne bodo vklesana njih imena, da bodo pričala o velikem pomenu narodno zavedne, v veri močne žene. Tako v Libučah, v Nonči vasi, v Svečah in drugod, saj beremo v listih osmrtnice dragih mater in sester.
A v Pliberku moramo omeniti ime blage, pokojne tete Viternikove. Bila je podpornica slov. duhovnikom. Hvala njenemu duhovnemu sinu, ki je teto pokopaval, za slovenski očenaš! Nam, izseljencem Hitlerjeve dobe — so v lepem, hvaležnem spominu njeni obiski s prinašanjem živil, ki so nam potolažili glad po hrani in svobodi v taborišču „Jagerkaserne“ v Celovcu. Dobivali smo v taborišču le hrano iz smrdljivega konjskega mesa in na hodnikih molili za rešitev iz tujih spon. Viternikova teta, Bog vam plačaj!
Ve, močne žene, dale ste nam dober zgled, mi vam vsem dolgujemo večen spomin!
Šopek na grob Lonci Kolenik
Kmetijsko-gospodinjska šola ŠT. RUPERT pri Velikovcu
vabi na
zaključno prireditev in razstavo v prostorih šole
RAZSTAVO šivanja in ročnih del si morete ogledati v soboto, 4. maja, popoldne in v nedeljo, 5. maja, ves dan.
Dobrote in sladkosti KUHINJSKE UMETNOSTI si lahko ogledate in pokusite v soboto popoldne in v nedeljo; ž razstave pa lahko odnesete kupljeno šele v nedeljo po 16. uri.
KULTURNA PRIREDITEV bo v nedeljo, 5. maja. Prva je ob 13.30 uri, celotna ponovitev ob 16. uri.
SPORED PRIREDITVE:
1.	Dobrodošli! (Veseli pozdrav)
2.	Brezskrbna mladost. (Prizor s petjem in rajanjem)
3.	Govornikova beseda.
4.	..Prisegam". (Igra v treh dejanjih)
5.	Ptiček poje in dekleta z njim ...
6.	Izbira ni lahka ... (Za veseli konec)
Svidenja se vesele učenke šole
Izgubili smo našo plemenito podjunsko rojakinjo Drago Jelen — Krautovo. Že pred izselitvijo je okusila preganjanje in pregna-nje iz tečaja v Logi vasi, kjer so rjavosrajčniki s koli razbili šipe v prostorih, pripravljenih za gospodinjski kuharski tečaj. O obeh omenjenih so naši listi že pisali spo-
oeooeooeooeoooeooooooooooooeeceoi
O občnem zboru Krščanske kulturne zveze bomo podrobneje poročali v naslednji številki našega lista. (Op. ured.)
soeoooooooeooooceoeooooooocceeooe
bo na povabilo obeh osrednjih kulturnih organizacij koroških Slovencev gostovalo z Bevk-Grabnerjevo dramo
»Kaplan Martin Čedermac*1
v soboto, 27. aprila, ob 20. uri v občinski dvorani na Bistrici v Rožu; v nedeljo, 28. aprila, ob 11.30 v farni dvorani v Železni Kapli in ob 19.30 v farni dvorani v Škocijanu.
Na prireditev vabita:
KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA	SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
W.V.VV.V.-.-.W.V.V.W.V.-.W.V.-.V.%W.V.V.V.-.VW.W.-.W.W.V.-.W.Ve
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
S
.■
ii
■.
:■
^VAV.V.V.V.V.V/.V.V^.VAV/.V.V/AVAV.V.VV.V.V.V.V.V.V/.VV.V.V.V/,
Lubasov dragi obraz
Ni vse zlato kar se sveti. Ljudska modrost tudi v primeru Železne Kaple najprimernejše zapopade občinsko stvarnost. Že od nekdaj je „naš model" — misliti je na svojevrstno pobratenje med socialisti in nekaterimi Slovenci — v južnokoroški politiki razglašen kot zgleden. Da to res drži, o tem nas hočejo vedno spet prepričevati tisti, ki so se pobratili.
Kakšna je torej Lubasova naklonjenost Slovencem v občini? Kot župan skuša dež.
FRANC SMRTNIK,
mandatar Občinske volilne skupnosti
posl. Lubas ustvariti sliko, kakor da bi bilo Slovencem v rdeči postelji (t. j. v socialistični frakciji in v občini) najbolje postlano. Res se je marsikateri Slovenec vlegel v to posteljo. Le, kdaj in kako se smejo obračati v tej postelji, to jim veleva ..gostiteljDa so besede eno, dejanja pa drugo, dokazujejo dejstva, kot jih je mogoče spoznati na sejah občinskega sveta.
So bili časi, ko je župan Lubas pogosteje iskal stike z zastopniki slovenske frakcije. Zgleda, da zdaj vedno bolj zamenja občinsko politiko s frakcijsko. Če so Slovenci postavili svojo lastno listo, s tem niso hoteli skočiti nikomur v hrbet in niso imeli namen koga žagati, zanje je bil povod edinole zanemarjenje interesov širših občinskih krogov s strani vladajoče socialistične stranke.
Občinska seja
Slej ko prej ostanejo pravice Slovencev tudi v kapelski občini samo na papirju. Na seji občinskega sveta, dne 17. aprila 1974 je župan ponovno izjavil, da je uradni jezik le nemški, ko je zastopnik Občinske volilne
°®66ooeoeooo6oeooooooecoooeeoccQc
NAZNANILO!
Nogometna tekma SAK — Launsdorf bo v nedeljo, 28. aprila, ob 16. uri v Launsdorfu.
Navijači, udeležite se te važne igre, da boste s svojim bodrenjem prispevali k boljšemu rezultatu in zmagi slovenskih nogometašev!
S0®®600eo0000000000000000e00e0600
skupnosti F. Smrtnik govoril slovensko. Obravnavali so predlog ljudske stranke, po katerem naj bi občina za december lanskega leta znižala prispevek staršev k vzdrževanju otroškega vrtca. Smrtnik je ob tej priliki dejal: Ne samo za mesec december ampak za celo leto naj se zniža prispevek, da bo pomagano tistim staršem, katerih dohodki so bolj pičli. Na Lubasovo zahtevo, naj Smrtnik prevede v nemščino, kar je bil povedal po slovensko, je le-ta odgovoril: Ker ste mi pri zadnji seji rekli, da imate v občini take Slovence, ki znajo bolj slovensko kot midva (zastopnika slov. frakcije), naj vam to eden od tistih prevede! Lubas nadalje: Uradni jezik v občini je še vedno nemški!
Zastopnika Občinske volilne skupnosti, Smrtnik in Hajnžič sta bila vedno pripravljena prevajati, toda prav tisti Slovenci v socialistični frakciji, ki so pred volitvami trdili, da govorijo pri sejah tudi slovensko, so ju skorajda po vsaki seji pred občinsko hišo zasmehovali, češ kako dobro da že znata prevajati. Od tistih Slovencev-socia-listov do danes na sejah niti eden še ni spregovoril v slovenščini, in tudi v nemščini samo podžupan Haderlap. In to eno leto po volitvah! To je zgovoren dokaz, da v Železni Kapli samo slovenska lista zastopa Slovence — drugi pač bolj gledajo na svojo korist, na svoj žep.
Prevajanje je župan zahteval tudi od Hajn-žiča, ko je ta rekel po slovensko, kaj da misli glede zavarovalnice proti požarnim škodam v primeru zdravilišča (Kuranstalt).
Za koga se naj prevaja? Tudi arhitekt Klaurer je že v drugič dokazal, da razume slovensko, ko je Lubasu tolmačil Smrtnikovo mnenje k razpisu o izdelavi načrta za gradnjo stanovanjske hiše na Rebrci. Kar se
Večkrat je Naš tednik že poročal o mladi igralski skupini „Oder 74“ iz Pliberka, ki jo vodi ga. Anita Hudi. Kot je znano, so mladi Pliberški igralci na svojih zadnjih nastopih predvajali sodobni satirični kabaret „Šel je popotnik skozi koroški vek", čigar avtor je Anita Hudi. Preteklo soboto so gostovali v Novem mestu; obiskali so tamkajšnjo gimnazijo, kjer so skušali dijakinje ter dijake z omenjenim kabaretom seznaniti z narodnopolitično problematiko na južnem Koroškem.
Moramo reči: vsa čast avtorju ter režiserki, Aniti Hudlovi, za njeno delo! To predvsem zaradi tega, ker je „Šel je popotnik skozi koroški vek“ eno izmed sila redkih odrskih del, ki bi obravnavali Koroško v narodno-politični luči. Ideja, z znanimi slovenskimi narodnimi melodijami — te so, mimogrede rečeno, tudi pri tako imenovanih nemčurjih ter marsikateremu protislo-
tiče te stanovanjske hiše, je Hajnžič zavzel posebej stališče: Občina Železna Kapla bo kupila od župnišča na Rebrci čez 2000 m2 zemlje za občinsko hišo. Kvadratni meter stane 60.— šilingov. Pred leti, ko se je zidala prva občinska hiša na Rebrci, je občina kupila toliko zemlje, da bi tudi to hišo,
LADO HAJNŽIČ,
mandatar Občinske volilne skupnosti
ki jo zdaj načrtujejo, lahko postavili tja. Zemlja se je prodala za isti denar kot so jo kupili, kljub temu da cene rastejo, ne pa padajo.
Pri nastavitvi občinskega uslužbenca je Občinska volilna skupnost zahtevala, naj bi bila oseba vešča obeh jezikov. Nastavili bodo Helmuta Apnerja, ki obiskuje tudi slovenski pouk.
Občinski svet je tudi še obravnaval vzpostavitev oddajniških naprav za 2. televizijski program. Med diskusijo o tem sta se zastopnika slovenske frakcije zavzemala za možnost, da bi vsi občani mogli sprejemati tudi prvi program (te možnosti namreč še nimajo vsi) in pa oddaje slovenske televizije, če že občani sofinancirajo oddajniške naprave.
venskemu aktivistu zelo priljubljene — prikazati „Ortstafelsturm“, bombni napad na partizanski spomenik na Robežu, pomanjkanje kažipotov v predelih južne Koroške, je zares originalna ter efektivna. Efektivna predvsem zato, ker zvenijo politični teksti, ki so zgrajeni na podlagi znanih in priljubljenih narodnih pesmi, podeželskemu igralcu razumljivo ter brez težav ustvarijo med njim in odrom potrebni kontakt. K temu še pride dejstvo, da je „Šel je popotnik skozi koroški vek“ satira; satire pa navadno tistemu, proti kateremu so naperjene, povzročijo marsikatero hudo bolečino. Zato so tudi efektvino „ o rož je “ v naši borbi proti nem-
Lubas und seine...
(Nadaljevanje s 1. strani) an der innerparteilichen Demokratie der Eisenkappler Sozialisten aufkommen. Die angebliche Slovvenenfreundlichkeit des Lu-bas-Teams entlarvt sich so als eine zwie-lichtige VVahlerfangmethode, von der zu passenden Gelegenheiten reichlich Ge-brauch gemacht wird.
#	Die Gemeinde Eisenkappel-Vellach
#	braucht eine echte und aufrechte Ge-% meindepolitik, die sovvohl den sozialen 0 Interessen wie auch den sprachlichen 0 Gegebenheiten gerecht wird. Um eine @ solche bemtiht sich insbesondere die 9 Gemeindevvahlgemeinschaft / Občinska S volilna skupnost.
Die Mandatare
der Gemeindevvahlgemeinschaft Občinska volilna skupnost
ško-nacionalnim izpadom na naše narodnostne pravice.
Dejstvo pa je, da smo koroški Slovenci (ter ne samo koroški Slovenci) glede satiričnega ali humorističnega izražanja svojih političnih misli le bolj ubogi. Tem bolj smo lahko Aniti Hudlovi ter mladim pliberškim igralcem hvaležni: njihovo delovanje je med drugim tudi priznanja vredni prispevek k skupnemu delovanju v prid naše narodnostne skupnosti!
Če smo pisali o kabaretu „šel je popotnik skozi koroški vek“ ter njegovemu pomenu za nas koroške Slovence, pa tudi ne smemo prezreti igralcev samih (Jožko Hudi, Lojz Messner, Francej Kuežnik, Štefka Pečnik, Tilka Markitz, Jozej Nachbar, Jože Krasnik) ter Stanka Sadjaka z njegovimi muzikanti (Albert Kreiger, Rudi Kos, Emil Krištof). Kajti jedro pliberške igralske skupine „Oder 74“ niso študentje ali dijaki, temveč mladi delavci ter kmetje. Torej mladi kulturniki, ki so kot koroški Slovenci na podeželju direktno konfrontirani z najhujšim protislovenskim pritiskom; niso pa imeli priložnosti, se (med drugim) v slovenski šoli izpopolnjevati v svoji narodni zavesti. Nadalje: znano je, da podeželske igralske skupine „nevar-nih“ iger skoraj nič ne uprizarjajo.
Če vse to premislimo, moramo mladim Pliberškim kulturnikom iskreno čestitati. Skupno z Anito Hudlovo so namreč spoznali potrebo po modernejših ter vsebinsko aktualnejših odrskih uprizoritvah; dokazali so pogum, tudi na odru poskrbeti za potrebno narodno-politično vzgojo! Sicer imajo pri njihovem delovanju marsikatero težavo: kajti razne dvorane jim prav zaradi njihovega pravilnega spoznanja ter priznanja vrednega poguma ostanejo zaprte. Toda uspeh kabareta „šel je popotnik skozi koroški vek“ ter „Oder 74“ leži ravno v tem, da so že marsikaterega koroškega Slovenca vzpodbudili v njegovi narodni zavesti ter mu tako poravnali narodno hrbtenico!	- k. o. -
Postani član SAK!
„Sel je popotnik skozi koroški vek“
v Novem mestu
ZVEZA SLOVENSKIH ZADRUG V CELOVCU Paulitschgasse 5—7, 9020 Klagenfurt/Celovec
razpisuje delovna mesta:
vodje blagovnega oddelka
pogoji:	Visoka ali višja izobrazba ekonomske ali trgovske smeri, po mož-
nosti dokaz prakse,
ali srednja izobrazba ter najmanj petletna praksa v splošni ali zadružni trgovini.
Sposobnost za samostojno vodenje poslov in sodelavcev ter smisel za organizacijo. Obvladanje trgovskega računanja in korespondence v obeh deželih jezikih.
pomočnika vodje blagovnega oddelka
Pogoji:	Višja izobrazba trgovske smeri, po možosti dokaz prakse
ali srednja izobrazba ter najmanj triletna praksa v splošni ali zadružni trgovini.
Obvladanje trgovskega računanja in korespondence v obeh deželnih jezikih.
Nastop službenih mest: Takoj ali 1. junija 1974.
Piače: kakor v zadružnih podjetjih običajne, po individualnem dogovoru. Prošnje: do najkasneje 7. maja 1974 s priloženimi dokazi šolanja in prakse ter življenjepis na naš naslov.



■:
l
I;
\
5
:■ .■
:=
:=
.■ .■ «■ .■
%■
j;
SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO V GLOBASNICI vabi na
2. kulturni festival
ki se bo vršil od 1. do 5. maja 1974 pri šoštarju v Globasnici.
V	SREDO, 1. maja 1974, ob 20. uri:
Otvoritev
Drama „ M rt vi kurent" — Režija Anita Hudi. Igra SKD v Globasnici
V	ČETRTEK, 2. maja 1974, ob 20. uri:
Diskusija o kulturno-političnem delu koroških Slovencev na podlagi izvršene ankete.
V	PETEK, 3. maja 1974, ob 20. uri:
Koncert domače zabavne glasbe in humoristični vložki. Nastopa narodno zabavni ansambel Toneta Kmetca.
V	SOBOTO, 4. maja 1974, ob 15. uri:
Lutkovna predstava za otroke. Nastopa Lutkovno gledališče DPD ..Svoboda" iz Ptuja.
V	SOBOTO, 4. maja 1974, ob 20. uri:
Koncert moderne zabavne glasbe — nastopa ansambel moderne zabavne glasbe „Petovio“ DPD „Svoboda“ iz Ptuja s pevcem popevk.
V	NEDELJO, 5. maja 1974, ob 15. uri:
Slavnostna prireditev z zbori s Koroške in Slovenije. Zvečer plesna zabava. Igra narodno zabavni ansambel ..Planinski instrumentalni kvintet" KPD „Zasip“ pri Bledu s pevcem Francem Korenom. Popust pri obisku vseh predstav! Študenti in dijaki prost vstop!
■:
::
i





(...) Hinsichtlich besonderer und konkreten MaBnahmen, die zum Schutze und zur Forderung spezifischer ethnischer Gruppen und der zu ihnen gehorigen Individuen kann folgendes gesagt werden:
GemaB der letzten Volkszahlung (1971) entfallen 0,69 % der Gesamtbevolkerung Gsterreichs auf die slovvenischen und kroa-tischen Minderheiten. Diese Minderheiten sind nur in dreien von den neun Bundes-landern vorzufinden, namlich in Burgenland, Karnten und Steiermark. Keine der Minderheiten bevvohnt ein zusammenhangendes, in sich abgeschlossenes Gebiet. Die slovvenischen und kroatischen Minderheiten in den drei Bundeslandern Karnten, Burgenland und Steiermark vvurden durch den Artikel 7 (1) des Staatsvertrages vom 15. Mai 1955, betreffend die VViederherstellung eines unabhangigen und demokratischen Oster-reich, d. h. durch ein internationales Ab-kommen ausdrucklich anerkannt. Die zitier-te Bestimmung lautet wie folgt:
..Osterreichische Staatsburger der slovvenischen und kroatischen Minderheiten in Karnten, Burgenland und Steiermark genieBen dieselben Rechte auf Grund gleicher Bedingungen wie alle anderen osterreichischen Staatsangehorigen einschlieBlich des Rechtes auf ihre eigenen Or-ganisationen, Versammlungen und Presse in ihrer eigenen Sprache.11
Andere Paragraphen desselben Artikels garantieren den Mitgliedern dieser Minderheiten vveitere Rechte, vvelche die Minderheiten in den Stand versetzen, ihre eigene Kultur und Tradition zu erhalten und zu ent-vvickeln. Die Einzelheiten dieser Rechte vver-den im Folgenden diskutiert.
Osterreich ist durch die folgenden inter-nationalen Abkommen gebunden, seine Minderheiten zu schutzen:
a) Der nach dem Ersten VVeltkrieg abge-schlossene Staatsvertrag von Saint-Germain fordert den Schutz der Minderheiten im Staate. Durch Artikel 149 der Bundesver-fassung sind die relevanten Artikel dieses Staatsvertrages zum Bundesverfassungs-recht erhoben vvorden; es sind dies die Artikel 66, 67 und 68, die vvie folgt lauten:
ARTIKEL 66
„Alle osterreichischen Staatsangehorigen ohne Unterschied der Rasse, der Sprache oder Reli-gion sind vor dem Gesetze gleich und genieBen dieselben burgerlichen und politischen Rechte.
Unterschiede in Religion, Glauben oder Be-kenntnis sollen keinem osterreichischen Staats-angehorigen beim GenuB oder biirgerlichen und politischen Rechte nachteilig sein, vvie nament-lich bei Zulassung zu offentlichen Stellungen, Amtern und VViirden oder bei den verschiedenen Berufs- und Ervverbstatigkeiten.
Keinem osterreichischen Staatsangehorigen vverden im freien Gebrauch irgendeiner Sprache im Privat- oder Geschaftsverkehr, in Angelegen-heiten der Religion, der Presse oder irgendeiner Art von Veroffentlichungen oder in offentlichen Versammlungen Beschrankungen auferlegt.
Unbeschadet der Einfiihrung einer Staatsspra-che durch die osterreichische Regierung vverden nicht deutschsprechenden osterreichischen Staatsangehorigen angemessene Erleichterungen beim Gebrauche ihrer Sprache vor Gericht in Wort oder Schrift geboten vverden.
ARTIKEL 67
Osterreichische Staatsangehorige, die einer Minderheit nach Rasse, Religion oder Sprache angehoren, genieBen dieselbe Behandlung und dieselben Garantien, rechtlich und faktisch, vvie die anderen osterreichischen Staatsangehorigen; insbesondere haben sie dasselbe Recht, auf ihre eigenen Kosten Wohltatigkeits-, religiose oder soziale Einrichtungen, Schulen und andere Er-ziehungsanstalten zu errichten, zu vervvalten und zu beaufsichtigen mit der Berechtigung, in den-sslben ihre eigene Sprache nach Belieben zu gebrauchen und ihre Religion frei zu Uben.
ARTIKEL 68
Was das offentliche Unterrichtsvvesen anlangt, vvird die osterreichische Regierung in den Stad-ten und Bezirken, vvo eine verhaltnismaBig be-trachtiiche Zahl anderssprachiger als deutscher osterreichischer Staatsangehoriger vvohnt, angemessene Erleichterungen gevvahren, um sicher-zustellen, daB in den Volksschulen den Kindern dieser osterreichischen Staatsangehorigen der Unterricht in ihrer eigenen Sprache erteilt vver-de. Diese Bestimmung vvird die osterreichische Regierung nicht hindern, den Unterricht der deutschen Sprache in den besagten Schulen zu einem Pflichtgegenstand zu machen.
In Stadten und Bezirken, vvo eine verhaltnismaBig betrachtliche Anzahl osterreichischer Staatsangehoriger vvohnt, die einer Minderheit
nach Rasse, Religion oder Sprache angehoren, vvird diesen Minderheiten von allen Betragen, die etvva fiir Erziehung, Religions- oder Wohlta-tigkeitszvvecke aus offentlichen Mitteln in Staats-, Gemeinde- oder anderen Budgets ausgevvorfen vverden, ein angemessener Teil zu Nutzen und Vervvendung gesichert."
b) Artikel 6 (2) des im Jahre 1955 abge-schlossenen Staatsvertrages betreffend die VViederherstellung eines unabhangigen und demokratischen Osterreich, fuhrt ein neues generelles Diskriminierungsverbot ein; in seinem Artikel 7 gevvahrt der Staatsvertrag den in Osterreich lebenden slovvenischen und kroatischen Minderheiten Rechte, die uber die vorherige gesetzliche Position hinausgehen. Artikel 6 (2) lautet:
„2. Osterreich verpflichtet sich vveiters dazu, daB die in Osterreich geltenden Gesetze vveder in ihrem Inhalt noch in ihrer Anvvendung zvvi-schen Personen osterreichischer Staatsangeho-rigkeit auf Grund ihrer Rasse, ihres Geschlech-tes, ihrer Sprache oder ihrer Religion, sei es in bezug auf ihre Person, ihre Vermogensvverte, ihre geschaftlichen, beruflichen oder finanziel-len Interessen, ihre Rechtsstellung, ihre politischen oder burgerlichen Rechte, sei es auf
§11 bestimmt, daB „dafur Vorsorge zu tref-fen ist, daB alle Volks- und Hauptschuler in den ... in Betracht kommenden Gemeinden Karntens, die von ihren gesetzlichen Ver-tretern hierfur angemeldet vverden, den Unterricht in einer ... fiir die slovvenische Minderheit in Betracht kommenden Schule erhalten konnen." In diesem Zusammenhang ist hervorzuheben, daB Schulen, an denen die Sprache einer Minderheit gelehrt vvird oder Unterrichtssprache ist, in Hinsicht auf finanzielle Unterstutzung vvie auch in anderen Belangen denselben Status besitzen vvie Schulen, an denen nur Deutsch gelehrt oder gebraucht vvird.
2. Bundesgesetz vom 19. Marž 1959, in
Ausfiihrung der Bestimmungen des Artikels 7 (3) des Staatsvertrages betreffend den Gebrauch der Amtssprachen bei Gerichten. Auf Grund dieses Gesetzes konnen die Ein-gaben in Slovvenisch eingereicht vverden, und das Gericht hat diese zu ubersetzen. In Gerichtsverfahren durfen die ProzeBparteien und andere Personen, die als Zeugen auf-treten, ungeachtet dessen, ob sie das Deutsche beherrschen oder nicht, die slovvenische Sprache gebrauchen. Bedient sich je-mand personlich dieses Rechtes, hat der
AVSTRIJA PRED OZN:
,Vse v najlepšem redu'
irgendeinem anderen Gebiet, diskriminieren oder Diskriminierungen zur Folge haben vverden."
Artikel 7 (2)—-(5) des Staatsvertrages lautet:
„2. Sie haben Anspruch auf Elementarunter-richt in siovvenischer oder kroatischer Sprache und auf eine verhaltnismaBige Anzahl eigener Mittelschulen; in diesem Zusammenhang vverden Schullehrplane uberpruft und eine Abteilung der Schulaufsichtsbehorde vvird fiir slovvenische und kroatische Schulen errichtet vverden.
3.	In den Vervvaltungs- und Gerichtsbezirken Karntens, des Burgenlandes und der Steiermark mit siovvenischer, kroatischer oder gemischter Bevolkerung wird die s!owenische oder kroatische Sprache zusatzlich zum Deutschen als Amtssprache zugelassen. In solchen Bezirken vverden die Bezeichnungen und Aufschriften to-pographischer Natur sovvohl in siovvenischer oder kroatischer Sprache vvie in Deutsch verfaBt.
4.	Osterreichsiche Staatsangehorige der slovvenischen und kroatischen Minderheiten in Karnten, Burgenland und der Steiermark nehmen an den kulturellen, Vervvaltungs- und Gerichtsein-richtungen in diesen Gebieten auf Grund gleicher Bedingungen vvie andere osterreichische Staatsangehorige teil.
5.	Die Tatigkeit von Organisationen, die dar-auf abzielen, der kroatischen oder slovvenischen Bevolkerung ihre Eigenschaft und ihre Rechte als Minderheit zu nehmen, ist zu verbieten."
c)	Die von Osterreich 1955 ratifizierte Europaische Konvention zum Schutze der Menschenrechte und Grundfreiheiten schutzt die Minderheiten auf Grund der Tat-sache, daB ihr oben ervvahnter Artikel 14 sicherstellt, daB die in der Konvention festgelegten Rechte ohne Benachteiligung zu gevvahrleisten sind.
d)	SchlieBlich vvird auf Artikel 1(1) der von Osterreich im Jahre 1972 ratifizierten Internationalen Konvention zur Beseitigung aller Formen von Rassendiskriminierung Bezug genommen.
Die nationale Gesetzgebung ist an die internationalen Verpflichtungen, denen die Republik beigetreten ist, gebunden.
Auf dem Gebiete des Minderheitenschut-zes vvurden nachfolgende Durchfuhrungs-gesetze und -Verordnungen angenommen.
1. Das Minderheitenschulgesetz fiir Karnten. Der § 7 dieses Gesetzes, eine Bestimmung mit Verfassungsrang, bestimmt, daB das „Recht, die slovvenische Sprache als Unterrichtssprache zu gebrauchen oder als Pflichtgegenstand zu erlemen, jedem Schu-ler ... zu gevvahren ist, sofern dies der VVille seines gesetzlichen Vertreters ist.“
Richter den ProzeB in Deutsch und Slovvenisch zu fiihren (falls notvvendig unter Bei-ziehung eines Dolmetsch). In einem solchen Fali ist das ProzeBprotokoll in beiden Spra-chen zu verfassen. Der Richter hat das Ge-richtsurteil in Deutsch zu verkiinden; vvenn aber vvahrend des Prozesses auch das Slovvenische zur Anvvendung kam, ist das Ur-teil zugleich zu ubersetzen. Schriftlich er-gehende Urteile oder Entscheidungen des Gerichtes sind in Deutsch auszufertigen, vvo jedoch die Eingabe in slovvenisch eingereicht oder vvo der ProzeB in dieser Sprache gefuhrt vvurde, ist dem Urteil oder der Ent-scheidung eine slovvenische Ubersetzung beizugeben. Berufungen sind in Deutsch ein-zubringen. Offentliche Urkunden sind eben-so in Deutsch zu halten. Die Ubersetzungs-kosten durfen nicht den Parteien in Rech-nung gestellt vverden.
Fur die Steiermark und das Burgenland gibt es keine ahnliche gesetzliche Rege-lung. Allerdings fallen sovvohl diese Bundes-lander vvie auch jene Gerichtsbezirke Karntens, auf die sich die VVirkung des oben er-vvahnten Bundesgesetzes nicht erstreckt, unter den VVirkungsbereich des Artikel 66 des Staatsvertrages von Saint-Germain. Dieser Staatsvertrag sieht im Artikel 66 (4) vor, daB den nicht deutschsprechenden oster-reichischen Staatsangehorigen fiir den Gebrauch ihrer Sprache bei Gericht in Wort und Schrift angemessene Erleichterungen gevvahrt vverden mussen. Eine andere rele-vante Bestimmung ist der Artikel 6 (3) (a) und (e) der Europaischen Menschenrechts-konvention, vvelcher fur den Bereich des Strafprozesses sichergestellt, daB einer des Deutschen nicht machtigen Person entspre-chende Mdglichkeiten geboten vverden.
3.	Das Bundesgesetz vom 6. Juli 1972
fuhrt Bestimmungen liber das Anbringen von zvveisprachigen Bezeichnungen und An-schriften topographischer Natur in Gebieten Karntens ein, die eine slovvenische oder eine gemischte Bevolkerung aufvveisen.
4.	Weisungen. Der Gebrauch des Slovvenischen vor den Vervvaltungsbehdrden des Bundeslandes Karnten ist durch eine Wei-sung des Amtes der Karntner Landesregie-rung bestimmt. Diese im Jahre 1955 ergan-gene VVeisung informiert die Vervvaltungsbe-horden uber den Inhalt des Artikel 7 (3) des Staatsvertrages und gibt ihnen die Anvvei-sung, alle slovvenischen Antrage sofort dem Amte der Karntner Landesregierung zur Ubersetzung und zu vveiteren Anordnungen zu ubersenden. Im Jahre 1968 vvurde diese VVeisung den Karntner Vervvaltungsbehor-den durch eine andere VVeisung vvieder in Erinnerung gerufen; diese ordnete an, vvo
die Beiziehung von Dolmetschern notvvendig erscheint und bestimmte die Ubersetzung von Antragen und Bescheiden auf Kosten der offentlichen Hand.
Da die obigen Normen nur von Landes-behorden anzuvvenden sind, entschied die Bundesregierung am 8. Oktober 1968, daB an die Bundesbehorden analoge VVeisun-gen ergehen sollen. Seitdem sind Antrage auf Slovvenisch auch in der Bundesvervval-tung zulassig und sind von den Behorden entgegenzunehmen. Auf lokaler Ebene empfahl der Landeshauptmann von Karnten den Gemeinden, daB auch sie die VVeisung vom August 1968 anvvenden sollen.
Es gibt keine offentlichen Normen uber den Gebrauch der kroatischen Sprache im Burgenland. In der Praxis vverden Antrage in Kroatisch allerdings entgegengenommen. Gleichfalls kann man beobachten, daB in Verfahren vor Vervvaltungsbehdrden das Kroatische tatsachilch gesprochen vverden darf.
Von besonderer VVichtigkeit fiir den Min-derheitenschutz ist der Artikel 19 des Staatsgrundgesetzes uber die allgemeinen Rechte der Staatsburger, der vvie folgt lautet:
„Artikel 19. Alle Volksstamme des Staates sind gieichberechtigt und jeder Volksstamm hat ein unverletzliches Recht auf VVahrung und Pflege seiner Nationalitat und Sprache.
Die Gleichberechtigung aller landesublichen Sprachen in Schule, Amt und offentlichem Leben vvird vom Staate anerkannt.
In den Landern, in vveichen mehrere Volksstamme vvohnen, sollen die offentlichen Unter-richtsanstalten derart eingerichtet sein, daB ohne Anvvendung eines Zvvanges zur Erlernung einer zvveiten Landessprache jeder dieser Volksstamme die erforderlichen Mittel zur Ausbildung in seiner Sprache erhalt."
In Anbetracht der gemaB Artikel 4 (a) ubernommenen Verpflichtung, jede Verbrei-tung von Ideen, die auf Rassenuberlegen-heit und RassenhaB und ahnlichem basie-ren, als ein gesetzlich strafbares Vergehen zu deklarieren, vvird angemerkt, daB diese Verpflichtung durch gevvisse Bestimmungen des geltenden osterreichischen Strafrech-tes teilvveise bereits erfullt ist. GemaB § 302 des Strafgesetzes ist die Aufreizung zu Feindseligkeiten gegen Nationalitaten ein strafbares Vergehen. §§ 3 (a) und 3 (g) des Gesetzes uber das Verbot des Nazismus nennt jede individuelle oder kollektive Hand-Lung zur Forderung des Nazismus ein Vergehen. Solche gevvalttatigen Handlungen, vvie physische Angriffe sind gemaB den ent-sprechenden Bestimmungen des Strafgesetzes strafbar — ohne Unterschied der Rasse, der Hautfarben und der ethnischen Herkunft des Opfers. Die Beihilfe zu solchen Tatlichkeiten behandelt das geltende Strafrecht unter dem Titel der Mitschuld an verschiedenen Vergehen. Folglich unter-lieB es die nationale Gesetzgebung nur in-sofern, sich an die gemaB Artikel 4 (a) der Konvention ubernommene Verpflichtung zu halten, als es dem osterreichischen Strafrecht an Strafbestimmungen gegen die Ver-breitung von Ideen mangelt, die — obvvohl auf Rassenuberlegenheit und RassenhaB ba-sieren — nicht nazistischer Natur sind. Um sich auf die obige Verpflichtung zu halten, ist beabsichtigt, die folgende Bestimmung in den neuen Strafgesetzentvvurf aufzuneh-men:
VERHETZUNG
§ 290 (1) Wer offentlich auf eine Weise, die geeignet ist, die offentliche Ordnung zu gefahr-den.
1.	andere zu einer feindseligen Handlung gegen eine im Inland bestehende Kirche oder Re-iigionsgemeinschaft, zu einer Rasse, zu einem Volk, einem Volksstamm oder einem Staat bestimmte Gruppe auffordert oder aufreizt oder
2.	Ideen verbreitet, die auf Rassenuberlegenheit und RassenhaB basieren und angetan sind zur Diskriminierung zu fiihren, ist mit Freiheits-strafe bis zu einem Jahr zu bestrafen.
2) „Ebenso ist zu bestrafen, vver offentlich in einer die Menschenvviirde verletzenden VVeise gegen eine der im Abs. 1 bezeichneten Gruppen hetzt, sie beschimpft oder verachtlich zu machen versucht."
Fur die Erhaltung und Forderung der kroatischen und slovvenischen Sitten und Gebrauche bestehen zahlreiche kulturelle Institutionen, (Kulturvereine, Musik- und Ge-sangsvereine, Publikationen), die von den Behorden finanzielle Unterstutzung erhalten."
O nekdanjih tovornikih
Svoj čas, ko še ni bilo železnic, še manj pa avtomobilov, so na konjičih prenašali in vozili razne tovore in razno robo po širokih cestah; od Karla VI. naprej so vozili s „parizarji". To so bili večji vozovi, ki so imeli kolesa s precej širokimi platišči. Po slabših cestah in poteh so pa prenašali tovore na konjih, oslih in mezgih.
Iz nevinorodnih krajev so navadno tovorili vino le na konjih in na Dolenjskem je še danes ohranjena beseda „tovornik“, ki pomeni pravzaprav vinskega kupca, ki je tam kupoval vino in ga tovoril na konjih. Prenašanje tovora ni bilo lahko, zlasti v strmih krajih.
Tovorniki so imeli navadno že malo čredo konj od 10—15 po številu in so imeli konja vodnika, ki je nosil na vratu zvonec, imenovan „bu-rovž“, da je opozarjal zlasti na zelo ozkih mestih poti, kjer ni bilo izogibališč, da je nasprotni tovornik počakal na izogibališču, da so šli lahko mimo njih.
Vino so prodajali svojčas na vedra. To je imelo 32 bokalov. Vsak tovorni konj je nosil po dva sodčka jajčaste oblike, da jih je lažje nosil. Ba-rigle ali vinske sode so navadno pošiljali kar Po Savi navzdol do Krškega ali Vidma. V ta namen so povezali po več sodov skupaj, da Je nastal neke vrste splav in nanj je sedel človek, ki je znal voziti ta tovor.
Na Vidmu je takšen tovor pristal na levem savskem bregu. Tja so pripeljali ali pritovorili vinogradniki vino in ga po merjavcih natočili v pripravljene sode. Merjavci so navadno držali s kupci in po pripovedovanju starih vinogradnikov je imel kupec pri vsakem vedru najmanj dva bokala dobička pri meri, dva bokala je pa dal vinogradnik namečka na vsako vedro. Pa kdo bi se prerekal za nekaj bokalov, ko pa je takrat bilo vina po vseh obsavskih goricah in vinogradih več kot dovolj!
Vino so kupovali zasavski oštirji in krčmarji na Dolenjskem in Spodnjem Štajerskem, največ od vinogradnikov, ki so imeli svoje vinograde v bližini savskih obrežij, ker je bila na hrvatska in ogrska vina naložena visoka carina. Zato ni bilo nič čudnega, da je bilo včasih na krškem produ ali na obrežju pri Vidmu iztovorjenih vse polno „barigel“, po katere so potem prišli vozniki in jih odpeljali vinogradnikom, da so jih napolnili. Polne so zopet vtovorili na ladje in jih potem odpeljali po ladjah navzgor proti Ljubljani.
Vožnja z ladjami navzgor je bila od Zidanega mostu dalje zelo težavna in so vlekli ladje voli in ljudje. Krepki mladi fantje so vlekli ladje z vrvmi zlasti na tistih krajih, kjer ni bila pot za živino dovolj široka.
To je trajalo do Marije Terezije. Takrat so pa uredili pot na desnem bregu Save in ga na več mestih vsekali v živo skalo. Sledovi brodarske
vlačilne poti so vidne še danes od Renk do Zidanega mostu.
Plovba po Savi je imela svoje trgovske postaje in vinska kupčija je imela svoje, ki so bile na drugih krajih kakor trgovske. Od Vidma do Zaloga je bilo sedem „vinskih“ postaj, in sicer: 1. Planinc na Brodu pod Šoštanjem, 2. Trbovlje, 3. Zagorje, 4. Litija, 5. Kleče, 6. Dolsko in 7. Zalog. Od teh krajev so potem razvažali vozniki vino do raznih krčem.
Po Belokranjskem so tudi tovorili s konjiči in sicer so prenašali največ sol od Bakra po najboljših poteh v dolino Kolpe. Poleg soli so prenašali še razno drugo robo, ki so jo zamenjavali za domače platno, ki so ga s pridom uporabljali bakarski in okoliški ribiči za svoja jadra ribiških ladij.
Doma imamo majhno kmetijo. Ker pa je več otrok in sem najstarejša, sem se odločila, da bom zapustila zemljo in odšla v svet s trebuhom za kruhom. Toda moja pot do lastnega kruha je še dolga.
Najtežje je bilo slovo, ko sem odšla prvič v tuj, neznan kraj. Kako težko mi je bilo, ko sem pred odhodom gledala travnike, njive, gozdove, kjer sem preživela vsa
Pot je vodila večinoma ob Kolpi ali vsaj blizu nje čez Sinji vrh proti Vinici in so tam čez Du-brave pod Veliko Plešivico, kjer je bila kovačnica za podkovanje tovorniških konj, ki so se zbosili na trdih in skalnatih kraških poteh.
Ko so se uredile razmere in je bila dograjena znamenita Luizinska cesta, ki je vodila iz Karlovca na Reko, je ugasnil v glavnem tudi tovorni-ški promet. Ostalo je le še nekaj poedincev, ki so na tihem prenašali še sol in tobak in to opravilo je porabil tudi slovenski pisatelj Fr. Levstik za svojo znamenito povest o Martinu Krpanu, ki nastopa tudi kot tihotapec soli.
Ko pa je stekla kasneje še železnica in povezala Reko s Karlovcem in Zagrebom, Ljubljano pa s Trstom in Reko, se je preselil svojčas tako živahen promet s cest na tovorne vozove tovornih vlakov in dal dovolj prostora potujočim rokodelcem in drugim revnim potnikom, ki niso imeli denarja za vožnjo in so hodili peš po svojih opravkih.	B. Račič
najlepša leta! V vsakem kotičku sem videla del svojih mladih let. Sedaj bom pa vse to zapustila .. .
*
Bila je nedelja, prišel je čas slovesa. Že vse dopoldne me je stiskalo v prsih, ko sem pomislila na veliko mesto. To nedeljo nikogar ni bilo k nam. Bil je prekrasen dan; sonce je upiralo sx>oje žarke na
Indijski pesnik vsemu človeštvu
Ptice selivke prihajajo poleti pet k mojemu oknu in odletavajo. In žolti listi jesenski, ki nimajo pesmi, frfotajo in padajo vzdihujoč.
*
Človek je dete, ki se je rodilo, njegova moč je moč razvoja.
*
O, lepota, išči sebe v ljubezni, ne v laskajočem ogledalu!
*
Riba v vodi molči, zver na zemlji besni, ptič v zraku žvrgoli. Ali človek ima v sebi tišino morja, besnenje zemlje in zvoke zraka.
*
Ne boj se nikoli hipov — tako poje glas večnosti.
*
Zahvali svetilko za njeno svetlobo, ali
ne pozabi nanj, ki drži svetilko, stoječ v senci stanovitno in potrpežljivo!
*
Travnata bilka je vredna velikega sveta, na katerem raste.
*
Če zapreš duri vsem zmotam, jih za-preš tudi resnici.
*
Misel, ki je sama logika, je kot nož, ki je sama ostrina. Okrvavlja roko, ki ga rabi.
*
Živim v tem svojem malem svetu in se bojim, da ga, četudi za malenkost, zmanjšam. Dvigni me v svoj svet in daj, da bom tako svoboden, da za radostjo izgubim svoje vse.“
Rabindranath Tagore: »Ptice selivke« Prevedel: Alojz Gradnik
PRVO SLOVO

!
■:
:■
w
SPOMIN
Samo spomin ostal bo
na današnje dni, ko smo veseli, srečni, nasmejani, mladostno razigrani.
In ko nekoč bo vse minilo, ko vse daleč, daleč bo odšlo, ko minila mladost bo naša, ostal bo le — spomin na njo.
MARIJA
.v.v.v:

$
j:
!•
■:
i
naša okna in lahen vetrič je zibal krošnje dreves v bližnjem gozdu. Ta pesem vetra in šelestenje listov se mi je zdelo kot žalo-stinka.
Ko je odšla opoldan mama v vinograd, sem stala na vratih. Mama me je pogledala in rekla:
»Veliko sreče ti želim in dobro se imej!« Še tisti hip se je obrnila in kar stekla za hišo. Morda ni hotela videti solza v mojih očeh, morda je hotela skriti svojo žalost? Tega nisem mogla ugotoviti, saj se je že vzpenjala v hrib.
V prsih mi je bilo pretesno; najprej sem čutila močan stisk, nato pa so solze pridrvele na dan. Zakrile so mi oči in pred mano se je svet prelival v mavrico vseh barv. Še enkrat sem se obrnila po sobi, po postelji, kjer bo sedaj dobil prostor brat. Zaklenila sem vrata in oddala ključ stari mami, nasmehnila se mi je in rekla:
»Dobro hodi!« Našla nisem nobene besede, zato sem hitro odšla.
Sedla sem v avtobus in mimo so bežala polja, bežalo je vse tisto, kar mi je bilo tako pri srcu. Vedno bolj smo se bližali velikemu mestu, kjer nas je pozdravila siva megla. Tako tuje je bilo vse, sive mestne stene so bile kot žrela, ki samo prežijo, kako me bodo požrle.
Čez teden dni, ko sem se samo za en dan vrnila domov, sem bila spet srečna. Drugo slovo že ni bilo več tako težko ... Najbolj srečna pa bom takrat, ko bom potovalko za vedno postavila doma v omaro.
»Jadranka je moja sestrična," je rekel Danilo. „Moža f° ji odpeljali spomladi in vrniti se je morala k materi na vrdelo."
Polovica mize je bila pregrnjena z belim prtičem, ki je 'mel še nabrekle črte, zdolž katerih ga je bil preganil li-alnik. Danilo je vzel krožnik iz kredence in ga položil Zraven pripravljenega krožnika na prtiču. Nasmehnil se je.
.-Prosim," je rekel in pokazal stolico ob zidu. „To je Sedež za goste."
Ta trenutek bi bila rajši videla, da bi oba spet hodila morju; v drobni kuhinji je vse natanko urejeno in čisto, ^ J' ne bi bilo preveč težko udomačiti se v nji, če je ne oblegal neprijeten občutek, da sega po tuji lastnini.
J' je, da sedi za mizo in deli z Danilom škombre, a si . enem predstavlja, kakšen bi bil obraz njegove mame, ® bi ta trenutek odprla vrata in vstopila. Istočasno pa 'aj spet Danila, ki ji med hojo po rebri pravi, kako je v e^i nasproti kuhinje zmeraj za gosta pripravljena soba; c krat kdo prespi v nji, dijak z dežele, akademik, ki se rača iz Padove ali Bologne, študentka iz Kanalske do-'ne- njegova mati da jih je tako vajena, da se celo boji, l^a Se ni morebiti s čim zamerlia, ko nekaj časa ni nikogar Hjim. a bolj kakor to ji približuje novo ozračje Danilovo škoPr°St° obnašanie: Ponuja ji podolgovati pladenj s mbri in porcelanasto skledico z radičem, kakor da je ° dne kosila tam, tako da se ji sama od sebe povrne :	°°a njunega prvega srečanja na pomolu. Tudi takrat
1 tako miren in trden v sebi, da jo je menda prav s to
lastnostjo pritegnil; seve, lahkomiselna je bila, da je šla tisto popoldne v veslaški klub, a kaj si more, zmeraj naredi to, kar jo v tistem hipu ravno prevzame. In če se vpraša, kaj čuti zdaj, si odgovarja, da je, čeprav jo spravlja sedanji položaj v zadrego, vendar v sebi prepričana, da je pravilen, in če ne bi bil takšen, bi si želela, da bi mogel biti, zato si najmanj ne misli, da bi se mu izmaknila.
Danilo je govoril o Jadranki.
„Mama jo ima rada, ker ni cmerikava. Mož je dobil dve leti konfinacije, ko je bila v petem mesecu, pa ni nič tožila. .Njemu je dosti slabše,’ je rekla. Zato je bila mama zadnje čase večkrat pri nji."
Všeč ji je, kako je; brez naglice, neslišno, kakor da da mimogrede zalogaj v usta; pomislila je, kako ji je lahko zoprna kaka oseba že samo zaradi načina, kako pregiba čeljusti.
„Žal ni dosti takšnih žen in deklet med nami," je rekel Danilo. „Tako samozavestnih in ponosnih."
„Koliko je stara?"
„Nekaj čez dvajset."
A ona si misli, da ga ima rada, da sta se davi v vodi in popoldne med vožnjo v tuneri dokončno zbližala, a da bi, tudi če ji ne bi bil tako blizek, vendar ostala pri svoji odločitvi; rajši kakor Jadranka živi za njegovega otroka, ki ga bo videl kdove kdaj, kakor da je izpostavljena samo-pašnosti poličijskega inkvizitorja. In ob ti ugotovitvi čuti, da ji ustnice drhtjio in da so se predmeti v kuhinji premaknili; in se skuša obvladati in poslušati Danila, ki toči črno vino v kozarec. Da, pila bo, da bo močna kakor njegova mama.
„Če bi bila tukaj," pravi Danilo, „bi ti rekla, da morajo ribe trikrat plavati. Prvič v vodi, drugič v olju, nazadnje pa v vinu. Vsakokrat to ponovi." In nič ne ve, kdaj je prešel na pogovor o materi; nekako zavida mu, ko primerja svojo skromno in plaho mater, ki se je pustila strahovati od Fani, z odločno ženo, o kateri govori Danilo. Potemtakem je vendar res, da bo tujec pridobil samo tiste otroke, ki imajo mahedrave slabiče za starše. Mlado drev-ce rase ravno samo ob trdno zapičenem kolcu, kakor je imel navado reči nune Pepo, ne pomaga nič.
„Grem, da ti posteljem," je tedaj rekel Danilo.
Stala je pred knjižnimi policami in samogibno sledila naslovom knjig. Zbirko Cankarjevih del je poznala, a zdaj jo je prvič imela pred sabo v celoti in obšel jo je občutek ponosa in ganjenosti. Nazadnje je le prišla v ozračje, ki si ga je dolgo risala samo v domišljiji. Bližina morja, zbranost ribiškega naselja, klenost zagorelih ljudi, in domačija, kjer je Prešeren stalen gost, zraven njega Cankar, Kosovel, Župančič, Pregelj, Bevk, Ko je kdaj doma pomislila na to, je Fani sovražila, ker ji je s svojim obnašanjem za zmeraj onečastila slovenske knjige in ozračje ob njih; spravila jih je v zaboj in jih spet rešila iz njega šele potem, ko je zbežala z doma in prišla k stari Grkinji. A tukaj so resnično v pravem okolju, v ti tihi sobi, ki jo varujejo debeli zidovi in katere okno se odpira na neskončno morsko planjavo; tukaj so sestavni del zrelega življenja, ki se rod za rodom pomika naprej zdravo in trdno v svoji zbrani zvestobi. In zdi se ji, da je bila že, zdavnaj nekoč, v ti sobi in da je tukaj bolj doma kakor kjerkoli, potem ko so odšli z očetom iz Trsta; zato se ji zdi, da je nekoliko manj vznemirjena, medtem ko pričakuje Danila. Rekel je, da je soba za gosta nasproti kuhinje in ji jo tudi pokazal, a da bi rajši videl, če bi ostala v njegovi, ker bo zjutraj imela pred sabo ves pristan, spodaj pa je pred oknom latnik. In odnesel je svoje rjuhe dol in ji prinesel dve še nerazviti; in da je vzel takšni iz trdega platna, kakor so njemu všeč, če pa ima rajši tenke, naj pove, da jih bo zamenjal. Pa so ji všeč takšne; in ko jih je nategovala po blazinjaku v kotu, jo je kakor v kuhinji spet obšel občutek izgubljenosti, ki pa so ga zdaj prekrile knjige. Misli, da je izpostavljena, da je brez preteklosti, obenem pa vsa na razpolago prihodnosti; a čeprav noče, da bi jo bilo strah, in je tudi ni strah, si vendar želi, da bi imela mater ali sestro, da bi čutila povezanost z ženskim svetom. Trenutek zatem pa se ti možnost upre; z nikomer ne mara deliti odgovornosti. Morebiti, če bi bila njena mati takšna, kakor je Danilo opisal svojo, potem da; potem morebiti da.
(elovec
NEDELJA, 28. 4.: 7.05 Duhovni nagovor — Po vaši želji. — PONEDELJEK, 29. 4.: 13.45 Informacije — L. Detela: Nova slovenska literatura — IX
—	Skladbe za klavir. — TOREK, 30. 4.: 9.30 Domače pesmi pojo domači zbori. — 13.45 Informacije — Športni mozaik — Zvoki za mlade. — SREDA, 1. 5.: 7.05 V maju je lepo... — ČETRTEK, 2. 5.: 13.45 Informacije — Družinski magazin. — PETEK, 3. 5.: 13.45 Informacije — Melodije za razvedrilo. — SOBOTA, 4. 5.: 9.00 Rubrika za jugoslovanske delavce. — Od pesmi do pesmi
—	od srca do srca.
Avstrija
1. PROGRAM
NEDELJA, 28. aprila: 16.30 Za otroke od 6. leta dalje: Živalska zgodba — 16.30 Wickie in močni možje — 17.10 Ida in Ob — 17.40 Za družino: Jadrati bi morali znati — 17.55 Tutu, za lahko noč — 18.00 Operni vodič — 18.30 Prizma — 19.30 Čas v sliki — 19.45 Šport — 20.10 Kristjan v času — 20.15 Kraj dejanja: Osem let pozneje — 21.45 Čas v sliki — nočna izdaja In šport.
PONEDELJEK, 29. aprila: 18.00 Teletest (63) —
18.25	Tutu, za lahko noč — 18.30 Raji živali: „Dragi lipicanci" — 19.00 Avstrija v sliki — 19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki in kultura —
20.06	Šport — 20.15 Dvojica: ..Plemstvo uničeno11 — 21.05 Šola za starše — 21.50 šport —
22.15	Čas v sliki — nočna izdaja.
TOREK, 30. aprila: 18.00 Walter in Connie: Tečaj angleškega jezika — 18.25 Tutu, za lahko noč — 18.30 Rožnordeči panter — 19.00 Avstrija v sliki z Južno Tirolsko — 19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport
—	20.15 Srečanje s Pavlom Horbigerjem: K njegovi 80-letnici — 21.35 Čas v sliki — nočna izdaja — 21.40 Tvoj čas se je iztekel; film Freda Zinnemanna o zadnjem vojnem pohodu španskega revolucionarja, po romanu Emerica Pressbur-gerja.
SREDA, 1. maja: 16.30 Za otroke od 6. leta dalje: Nova igra — 17.10 Za otroke od 7. leta dalje: Imenoval jo je Ida — 17.55 Tutu, za lahko noč — 18.00 Tat časa, humor brez besede —
18.30	Poročilo plus-minus — 19.30 Čas v sliki
—	19.50 Šport — 20.10 Kristjan v času — 20.15 Poj z nami! Prenos iz tirolskega deželnega studia — 20.45 80-letnica slavnega igralca Pavla Horbigerja: Otroški zdravniki dr. Engel, film srca iz leta 1936 — 22.15 Čas v sliki — nočna izdaja — 22.20 Mednarodna nogometna tekma med Zvezno republiko Nemčijo in Švedsko, prenos iz Hamburga.
ČETRTEK, 2. maja: 10.00 Televizija v šoli: Kaj lahko postanem? Prodajalec; od 7. šolske stopnje — 10.30 Obiščemo razstavo: Emil Nolde in ekspresionizem; od 10. šolske stopnje — 11.00 Delo je molitev; od 6. šolske stopnje — 11.30 Prva pomoč (10): rešilni prijemi; od 8. šolske stopnje — 12.00 Revolucija 1948; od 11. šolske stopnje — 18.00 Tečaj italijanskega jezika —
18.25	Tulu, lahko noč za najmlajše — 18.30 Športni mozaik — 19.00 Avstrija v sliki — 19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki in kultura —
20.06	Šport — 20.15 Riba za četverico; slika u-mora VVolfganga Kohlhaaseja in Rite Zimmer — 21.50 Aktualnosti iz filmskega sveta — 22.40 Čas v sliki — nočna izdaja.
PETEK, 3. maja: 10.00 Televizija v šoli: Deset zapovedi VII. Seksualnost in ljubezen; od 7. šolske stopnje — 10.30 Donava in Avstrija; od 5. šolske stopnje — 11.00 Program za delavce: Otroški zdravnik dr. Engel — 18.00 Zeleni svet. Novo iz kmetijstva; aktualni pregled — 18.25 Tutu, lahko noč za najmlajše — 18.30 Zaljubljen v čarovnico: Mož leta — 18.55 Oddaja zbornice za delavce in nastavljence — 19.00 Avstrija v sliki
—	19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 šport — 20.15 Onedinova linija:
Naš tCdllik jzhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. — Telefon uprave 82-6-69. — Telefon uredništva in oglasnega oddelka 84-3-58. Naročnina znaša: mesečno 10.— šil., letno 100.— šil. Za Italijo 3400.— lir, za Nemčijo 24,— DM, za Francijo 30.— ffr., za Belgijo 300.— bfr., za Švico 25.— šfr., za Anglijo 3,— f. sterl., za Jugoslavijo 100.— N. din, za USA in ostale države 7,— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Nužej Tolmajer, Verovce št. 2, 9065 Zrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.
Skrivnostni potnik — 21.10 Politična dokumentacija — 22.10 Čas v sliki — nočna izdaja — 22.15 Čas Brodwaya, film-musical.
SOBOTA, 4. maja: 16.25 Za otroke od 5. leta naprej: Hišica — 16.50 Poklic aktualno — 17.55 Mnenja sem — 18.20 Gospodarstvo od blizu —
18.25	Tutu, lahko noč za najmlajše — 18.30 Kultura — posebno — 18.55 Dober večer v soboto reče Heinz Conrads — 19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Anneliese Rothenberger se predstavi — 21.50 Šport — 22.20 Čas v sliki — nočna izdaja — 22.25 Štej do tri in moli, film iz življenja na Divjem zahodu.
2. PROGRAM
NEDELJA, 28. aprila: 18.00 Tedenski magazin — 18.30 Prerezi — 19.30 Čas v sliki — 19.45 Kultura — posebno — 20.10 Okolica — 20.15 Zadnji dnevi človeštva — 21.45 Vprašanja kristjana — 21.50 Čas v sliki.
20.00 TV dnevnik — 20.25 Propagandna reportaža — 20.30 3-2-1 20.40 Pogovor — 21.30 W. S. Reymont: Kmetje — 22.20 TV dnevnik.
SREDA, 1. 5.: 9.15 S pesmijo v praznik — 9.45 Ljubezen — 10.15 Pesem, ki bodri duha in vnema — 10.40 Risanke — 11.00 Naj živi pesem —
12.30	Poročila — 15.25 Madžarski TVD — 16.05 Mednarodna delavska pesem — 16.55 Beli kamen
—	17.25 Zabavata vas J. Tati in P. Etaix — 18.10 Poročila — 18.15 Košarka jugoslovanskega moštva : moštvu B — 19.45 Risanka — 20.00 TV dnevnik — 20.25 3-2-1 — 20.35 Ogenj — 20.50 Retrospektiva jugoslovanskega filma: Veselica —
22.25	TV dnevnik.
ČETRTEK, 2. 5.: 8.50 Braun-Fitchna: Indijanci v mali vasi — 10.15 Koncert vojaškega orkestra
—	11.00 Parada pod cirkuško kupolo — 12.20 Poročila — 15.35 Sporočilo velike puntarije — 16.20 Poročila — 16.25 Nogomet Velež : Bor —
18.15	Košarka Jugoslavija : SZ — 19.45 Risanka
—	20.00 TV dnevnik — 20.25 3-2-1 — 20.35 V.
Zupan: Vest in pločevina — kazenski zakonik — 21.10 Naši heroji — 21.40 Likovni nokturno: Janko Dolenc — 21.55 TV dnevnik.
PETEK, 3. 5.: 8.10 TV v šoli — 10.50 Angleščina — 14.10 TV v šoli — ponovitev — 15.45 Angleščina — ponovitev — 16.45 Madžarski TVD — 17.40 Veseli tobogan — 18.05 Obzornik — 18.20 Na srebrnih smučinah — 18.50 Mozaik — 18.55 Naš vsakdanji kruh — 19.25 TV kažipot — 19.45 Risanka — 20.00 TV dnevnik — 20.25 Tedenski gospodarski komentar — 20.30 3-2-1 — 20.40 Štirje jezdeci apokalipse — 23.10 TV dnevnik.
SOBOTA, 4. 5.: 9.30, 10.35 in 12.00 TV v šoli —
14.45	London: Nogomet Liverpool : Nevvcastle United — 17.30 Narodna glasba — 17.55 Obzornik — 18.10 Simfonija gozda — 19.10 Mozaik —
19.15	Gledališče v hiši — 19.45 Risanka — 20.00 TV dnevnik — 20.20 Tedenski notranjepolitični komentar — 20.25 3-2-1 — 20.30 Beograjska pomlad — 21.40 Barvna propagandna oddaja —
21.45	TV dnevnik — 22.00 Cannon.
PONEDELJEK, 29. aprila: 18.30 Iz šolske televizije: Telovadni pouk na univerzi — 19.00 Prva pomoč: Srčni infarkt: Kaj je storiti? — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.00 Poklic — aktualno: Zidar — 20.06 Znanstvena poročila — 20.09 Okolica — 20.15 Bojevito življenje. Ruth Mayenburg. Iz vrste „Priče našega časa“ — 21.15 Enaindvajset; kviz za vse, ki mnogo znajo — 22.00 Avstrija v sliki — 22.20 Orientacija — 22.45 Čas v sliki in kultura.
TOREK, 30. aprila: 18.30 Iz šolske televizije: Donava v Avstriji — 18.50 H. A. Traberjevi filmi: Rastline, ki žro meso — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.00 ORF danes — 20.06 Znanstvena poročila — 20.09 Okolica — 20.15 Revija Rein-harda Meya: Festival nove pesmi — 21.35 Pogovor. Dr. Gunther Nenning govori s Friedrichom DUrrenmattom — 22.25 Avstrija v sliki z Južno Tirolsko — 22.45 Čas v sliki in kultura.
SREDA, 1. maja: 17.40 Južno od reke Pan-gani; pustolovski film o čudežnem zdravniku in tihotapcev diamantov v Afriki — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Izdajalsko srce — 20.15 Evropska dediščina: Praznik ali odkritje svobode (doprinos ORTF Pariz) — 20.45 Scene iz originalnih tekstov Heinricha Heineja — 21.55 Čas v sliki.
ČETRTEK, 2. maja: 18.30 Iz šolske televizije: Deset zapovedi VI.: Spoštovanje življenja — 19.00 Stik — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.00 ORF danes — 20.06 Znanstvena poročila — 20.09 Okolica — 20.15 Nenavadna življenjska zgodba barona von Trencka: „Kralj in kadet" — 21.40 Avstrija v sliki — 22.00 Čas v sliki in kultura —
22.30	Šport.
PETEK, 3. maja: 18.30 O vzrokih mladinske kriminalnosti — 19.15 Učne tehnike za odrasle — npr. upravna organizacija — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.00 Spotoma ob konec tedna —
20.06	Znanstvena poročila — 20.09 Okolica —
20.15	„Puške"; film iz Brazilije — 22.05 Avstrija v sliki — 22.25 Čas v sliki in kultura.
Ljubljana
SAK - Guftaring 2:1 (2:0)
V	5. kolu spomladanskega prvenstva 2. D razreda je bil nasprotnik Slovenskega atletskega kluba moštvo iz Guttaringa. Ker nasprotnik ni slab, smo pričakovali lep nogomet.
Po začetni nervozi je prevzel SAK režijo na igrišču. Sledil je napad za napadom na nasprotnkiova vrata. Krasnih potez in dobrih strelov ni primanjkovalo. Lahko rečemo, da je Slovenski atletski klub igral izvrsten nogomet. Samo v realizaciji šans napadalci niso imeli prave sreče. Po 20 minutah si je dal nasprotnik avtogol. Nekaj trenutkov pozneje je Polti VValdhauser drugič premagal nasprotnikovega vratarja. To pa je bil hkrati rezultat prvega polčasa.
V	drugem polčasu pa se je videla stara bolezen SAK. Moštvo je začelo podcenjevati nasprotnika in tako je sledila napaka za napako. Majhna nepazljivost naše obrambe in že je premagal Guttaring vratarja SAK. Tik pred koncem pa je Ferra zastrelil še enajstmetrovko. Tako se je končala igra.
Igrali so: Hočevar; Lipusch, Hribar, Lam-
pichler, Wošic; Peter VValdhauser, Nežmah, Janez Pandel; Hanzi VVieser, Ferra, Folti VValdhauser.
Prihodnja tekma pa bo v nedeljo, 28. 4., ob 16. uri v Launsdorfu. Zopet računajo igralci SAK na močno podporo pristašev v tej zelo važni tekmi.
V Launsdorf bo peljal avtobus. Zbirališče je v Dijaškem domu 2 uri pred tekmo.
1	VVoIfnitz	18	15	3	0	53:13	33
2	SAK	18	14	4	0	75:18	32
3	Lausdorf	18	11	4	3	53:24	26
4	Glanegg	18	10	1	7	51:31	21
5	Horzendorf	18	9	2	7	41:38	20
6	Steuerberg	18	8	3	7	38:33	19
7	Guttaring	18	9	1	8	34:39	19
8	Maria Saal	18	9	0	9	42:40	18
9	VVeitensfeld	18	8	2	8	37:40	18
10	Zvveikirchen	18	8	1	9	30:35	17
11	Zvveinitz	18	3	4	11	15:39	10
12	Sorg	18	4	2	12	26:28	10
13	Kraig	18	1	5	12	15:47	7
14	HSV	18	1	2	15	7:69	6
Interni nogometni turnir v Selah
Čim bolj se bliža začetek novega prvenstva v jeseni, tem bolj aktivni postajajo sel-ski nogometaši. Pričeli so trenirati kar dvakrat tedensko — to pod vodstvom Gunther-ja Jasbinschka, ki je bil dolga leta vratar v Borovljah. Njegov trening je zgrajen na prijateljski podlagi in je kljub temu zelo zahteven.
V razmeroma dobri kondiciji so se na velikonočni ponedeljek pomerili Selani kar v štirih moštvih med seboj. Nadali so si izmišljena imena, ki so trenutno v nogometu
aktualna in so se borili z veliko vnemo vsak proti vsakemu.
Končni rezultat je izgledal takole:
Zmagalo je moštvo „INTER-Sosedje“ (Už-nikovi in Jugovi fantje) pred moštvi „ATLE-TICO-Šajda“, „AJAX-Cerkev“ ter „TORPE-DO-Freibach“.
Ta turnir je očividno nakazal visoko zmogljivost in številčnost Selanov. Brez skrbi lahko gledamo v bodočnost. Brez nadaljne-ga lahko prijavimo v jeseni dve moštvi (prvo in rezervno) k prvenstvu.	F. M.
Problemi vodne poti med Jadranom in Donavo
NEDELJA, 28. 4.: 9.30 L. N. Tolstoj: Vojna In mir — 10.15 Kmetijska oddaja — 11.00 Mozaik
—	11.05 Otroška matineja — 12.30 Poročila — Nedeljsko popoldne — 18.05 Poročila — 18.10 Živeti svobodno — 19.45 Risanka — 20.00 TV dnevnik — 20.20 Tedenski zunanje-politični komentar — 20.25 3-2-1 — 20.35 25 let veselga večera — 22.05 športni pregled — 22.40 TV dnevnik.
PONEDELJEK, 29. 4.: 8.10 TV v šoli — 9.00 Angleščina — 9.15 Nemščina — 9.30 TV v šoli
—	14.10 TV v šoli — ponovitev — 15.40 Angleščina — 15.15 Nemščina — 15.30 TV v šoli — ponovitev — 16.45 Madžarski TVD — 17.45 Koko, Moko in vrabček Skoko — 18.05 Risanka —
18.15	Obzornik —18.30 Na Daljnem severu: Preplah med trstjem — 18.55 Mozaik — 19.00 Mladi za mlade — 19.30 Kaj hočemo — 19.45 Risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.25 Kam in kako na oddih — 20.40 Sofokles: Antigona — 21.50 Kulturne diagonale — 22.20 TV dnevnik.
TOREK, 30. 4.: 8.10, 9.35 in 10.05 TV v šoli — 14.10 in 15.35 TV v šoli — ponovitev — 16.25 Kapljica vode — 16.55 Risanke — 17.10 Obzornik — 17.25 Košarka Jugoslavija : Argentina —
TRST. — Nedavno je bilo v Ljubljani mednarodno posvetovanje v vprašanjih vodne poti med Jadranom in Donavo. Udeležili so se ga tehniki in izvedenci, gospodarstveniki, predstavniki javne uprave Furlanije-Julijske krajine in Veneta, slovenske republike Slovenije in Trevisa (Tržiča).
V	Ljubljani so razpravljali zlasti o nekaterih optimalnih rešitvah, v prvi vrsti o vodni poti, ki bi se začela pri Tržiču in bi preko Soče in Save dosegla Donavo. Beneška vodna pot pa bi ta sistem povezovala s Padom. Te nove cestne zveze bi potemtakem zajele ne samo našo deželo, temveč tudi ves severnoitalijanski vodno-prometni sistem.
Prisotnost številnih italijanskih Izvedencev priča, da vprašanje omenjene vodne poti začenja zavzemati tehnično-gospodarski obseg neovrgljive teže. Severni Jadran in padska nižina morata pač začeti misliti na revolucijo vodnih prometnih poti, ki je zajela severno in srednjo Evropo in ki bo v letih 1980—82 že lahko računala na nekaj velikih sistemov, kot na primer na Ren-Mein-Donava in Odra-Donava.
V	Ljubljani so vsi poudarili, da se mora tudi
Jadran soočiti s tem vprašanjem, se pravi z rečno potjo, ki bi povezovala področje od Reke do Benetk s sistemom Mein-Donava. Evropa, ki se naslanja na padsko nižino in na severni Jadran se ne sme izločiti iz alpskega sistema in mora težiti za tem, da odpravi gorske pregrade in se poveže preko Donave s Črnim morjem in preko Rena s Severnim morjem.
Vprašanje te vodne zveze je treba seveda motriti pod raznimi vidiki. Jugoslovanski predstavniki so namreč opozorili tudi na drugo varianto, ki se nikakor ne bije s prvo. Gre za sistem prekopov in rek med Reko-Kolpo-Savo in Donavo. Jasno pa je, da je sistem Tržič-Soča-Sava-Dona-va za Italijo idealna rešitev, ker bi predstavljal logično povezavo sistema Pad-beneška obalna pot — Tržič.
Pihalnike (Heugeblase) od S 3.300.—
in druge
poljedelske stroje
vam dostavlja na dom
Jožef Perne
KLANCE 39
9132 Galicija — Gallizien
RUTAR-CENTER
$ ugodno dobavi @ in hitro na dom dostavi RUTAR CENTER, A-9141 Dobrla vas — Eberndorf, telefon 0 42 36 - 381