LISTEK. ^ako je bilo pred 50 leti. (Dalje.) Ker ie bila idrijska šola že prej na lobrem slasu, zaslužila je zda.i še bol.i to )bro ime. Zato so prišli v idrijsko šolo »čenci iz Vipave. s Krasa. s Tolminskeita itd. Glede jezika ni bila šola nemška: |ila ie kljubu »c. kr.« slovenska; toda pemščina ie bila lc učni p r e d m e t. toM ne učnj jezik. Ker smo bili učitel.ii Idločni Slovenci. srao dclali tudi zunai fole za narodni nanredek. Prxlpirali smo v prvi vrsti čitalnico. Jtanovlieno malo časa prej. Citalnica je lela dokai časopisov v svojih prosto^.h ter je orire.iala zabavne in poučne rireditve. pri katerih je sevcda učiteli|tvo sodelovalo v prvih vrstah. Citalnica širila med rudarje knjige in časopise; ito so bili idrijski rudarjv že takrat zelo Jobraženi. pozneie pa vedno boli in zrezlasti v političnem pogledu. Jaz sem leta 1870.'71. ustanovil v Idriii driH *|vo »Slovenska bukvarna«, iz katere so s' osobiti? mladi ljudje pridno izposo.ic- vali knjige. Zato knjižnico sem bil nakupil iz kn.iiuarne »Giontini« v Ljubljani skoro vse knjige. kolikor iih ie bilo takrat dobiti. V družbi s svojiitii tovariši in nekaterimi domoliubi (n. pr. sodnijski adjunkt Žerjav, očc ministra dr. Žerjava) seni bil ustanovil društvo »Šola« v podporo ¦ nabave šolskih potrcbščin revnih učencev na Slovenskem, društvo, ki se ie bilo pod novim naslovom »Narodna šola« Rozneie oreselilo v Ljubljano. I)a smo bili zavedni učitelii tudi zavedni Slovenci v tisti dobi 1870./71.. to ni bilo nič posebnetra: kajti takrat je v omen.ieni kratki, prekratkj dobi vladalo na Dunaiu slovanjsko ministrstvo (trrof Hohenwart kranjsko-slovenski poslanec. kot 'in.mistrski prcdsednik in Čch Jireček kot naučni min.). 0 Hohenwartu piše dr. Lončar. da je bil vodja slov. poslanccv v državnem zharu. kjer smo si oo n.iei.ovi zasilij-i bili priborilj SLovenci nekaj pravic. Še več pravic ,je hotel Hohenwart nakloniti Čehom, pa se je nemški cesar vtikal v notranie zadeve Avstri.ie, 'in. oadlo ie njeffovo tninistrstvo. kateremu ie zfi dobo fi.J.et sledilo zelo netn.ško. Auerspergsvo ininistrstvo. Predno ie bila nastopila ta liemška reakciia. torej se pod Ho- henwartoviin ininistnstvom. sino v Idriji v deželni zbor volili rudniškega^nadsvetnika Marka Lipolda, Slovenca, doma iz Mozirja, kjer ie ta rodbina uživala velik utrled tu in drutrod. K izvoUtvi teg^i poslanca so idriiski učitelji veliko pripomogli in veselilo jih ie, da se ie bil Lioold v deželnem zboru pridružil Bleiweisu. V teh ugodnih političnih razmerah je bilo tudi meni mogoče, da sem se intenzivno zanimal za slovensko ljudsko solstvo na Kranjsketn. Dokaz temu je mala brošnrica. ki sem jo bil dal na svetlo pri Milicu v Liubl.iani lcta 1871. nod naslovom »K r a n i s k o 1 j u d s k o š o 1 s t v o« in io posvetil noveinu. koma.i ustanovljenemu c. kr. deželnemu šolskemu svetu za Kranjsko v Ljubljani. . V predeovoru te knjižice, v kateri razlagam nove zakone in šolstvo tudi druirod po Avstriji. oravim: »Večkrat sein slišal tožiti. kako ie naše domače ljudsko šolstvo zanemarjeno. Po večem scm verjel takim glasovom, ki so navadno dohajali od učiteliev: ka.iti le te šola naiboji zaniina. Vendar se nisem popolnojria zanesel na posamezne ^ovorice; rad bi bil imel deianske vesti o stanju kranjskega ljudskega šolstva. V ta na- nien sern razposlal koncem lanskega leta našim učiteliem vprašanja v tej zadevi. Ti so rni na ta vuirašanja radovolino odgovorMi ter mi prav odkritosrčno poročali o stanju svoiih šol. V teh odsovorih mojili tovariše.v i_e bilo toliko zanimivega bla.ira,. da sern sklenil. v celoto ga .sestaviti ter priobčiti.« O številu šol in učiteljev sein poročal: »Na Kraniskem i(. bilo v šolskem letu 1S69./70.: 247 ljudskih šol (med temi 43 za silo). in sicer 168 slovenskih. 21 nemških. 58 pa slovensko-nemškili. Na 197 šolah se je podučevalo tudi ob nedeljah, to ie. bilo ie 197 nedeljskih šol. Vseli šolskih mož (učiteljcv. podučiteliev. katehetov) ie bilo. 528. učitcljic pa 52 (seveda z 44 nunarni vred). Učiteljev ]'e bilo 241, podučiteliev 38. Za šolo srodnih otrok ie bilo 48.259. v vsakdanjo šolo jih ie hodilo le 26.950, v nedeljsko šolo le 4285 otrok. Brez vsakdanie šole, t. i. brez pravega. izdatnega šolskega poduka ic bilo tedaj 21.309. in čisto brez oodvika 17.024 za šolo irodnih otrok. (Dalje prihodnjič.) I. Lapajne.