DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trat, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-38 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta St. 18. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovai računi: Trst štev. 11-7223. Gorica štev. 9-18127 Leto VIII. - Štev. 18 Trst - Gorica 30. aprila 1954 Izhaja vsak peteh Praznik dela Zanimiva je zgodovina tega mednarodnega praznika dela, ki ga bo-du jutri obhajali s-koro v vseh kulturnih deželah sveta. Proglasili so ga delavci zato, da bi na njem vsako leto v slogi in bratstvu, ponavljali svojo zahtevo po socialni pravičnosti, večji blaginji, boljših de-lovnih pogojih, svobodi in bratstvu. Prilastili pa so si ta praznik vsakovrstni totalitarizmi, ki so v najostrejšem nasprotju s pravkar naštetimi splošnimi delavskimi smotri. Tako so Prvi maj slavili hi-tlerjanci z vojaškimi paradami, jutri ga bodo obhajale komunistične diktature. Kakor ni imel pri prvih, tako nima navaden, vsakdanji delavec niti pri drugih prav nobene 'besede. Prvim je bila namreč za-gospodovalnost nemške rase, drv gim pa je svetovna revolucija. O bojim je trenutno delavska blaginja prava postranska zadeva. S kupi uničenih življenj in nenehnimi sragami potu jim plačuje delavstvo svoj krvavi tribut. Ali ni naravnost porogljivo, da se delavcem najslabše godi tam, kjer so zmagale najradikalnejše proletarske i-deje? Toda pustimo ta velika vprašanja, o katerih se bodo na jutrišnji dan itak razpisali in razkričali drugi, med katerimi bo vsak ponujal in zagovarjal svoj recept. Poglejmo raje na našo majhno, toda zato neposrednejšo in za tržaškegi slovenskega delavca važnejšo stvarnost. Trst je trgovsko in industrijsko mesto. Večina njegovih prebivil-cev si mora iskati kruha v tovarnah in gospodarskih podjetjih, javnih in zasebnih ustanovah. Več a-li manj velja to tudi za okolic-.? kjer je le malo takšnih posestnikov, ki bi vso svojo družino lahko vzdrževali samo s sadovi svoje zemlje. Slovenec, ki živi v teh področjih, je torej osebno pri' zadet, če ni za vse potrebne dovolj dela, in še bolj, če ga pri tekmi za pridobitev dela ne ocenjujejo z istimi merili kakor nje-govegti soseda druge narodnosti. Na jutrijšnji delavski praZruk moramo torej med ostalimi dvigniti svoj glas tudi proti tej krivici prot zhpostavljanju, kateremu so neredko podvrženi Slovenci, posebno še, če so zavedni Slovenci Morda se bodo zopet oglasili tisti ki trde, da ni tako. Toda pregled novih namestitev in premestitev v> javnih službah, stalni dotok tujcev, ki dobivajo v našem mestu kruh, medtem ko morajo domačini odhajati v svet, vse to potrjuje našo ugotovitev. V zvezi s tem je treba opozoriti tudi na veliko Tržačanov in njihovih potomcev, ki so se po fašističnem pregnanstvu vrnili v svoje rodno mesto, kjer, jim devet let po zaključku druge svetovne vojne na domačih tleh še vedno odrekajo politične in socialne praivce, med katerimi zavzema prav izdaja delavske knjižice in s tem vsaj formalno dajanje možnosti za zaposlitev, vazno mesto. Kakšni pa so sploh izgledi ra zaposlitev? Trgovina je zastala ker mestu nočejo priznati njegovega pravega značaja mednarodnega in vseh valutnih ter carinskih vezi prostega emporija. Z o-gromnimi in istočasno cenenimi, krediti omogoča sicer obstoječa o-blast graditev novih industrijskih podjetij, ki zaposlijo po nekaj sto delavcev. A seštejmo nova delovna mesta, ki smo jih s temi podjetji dobili, primerjajmo to z umetnim dotokom prebivalstva, pa bomo videli, da se le z muko zadržuje še nadaljnje povečanje brezposelnih, med katere se vsa ta leta prišteva okrog 18.000 - 22.000 oseb. Takšna gospodarska in socialna politika, ki veča hitreje potrebo kol- možnost zadostitve, ne vodi prav nikamor. Temu sledi lahka samo slabšanje že itak težkih življenjskih pogojev. Kaj je par tisoc novih delovnih mest proti deset-li so čem doseljencev iz Italije in desettisočev istrskih beguncev, ki so se v letih 1945-53 ustavili v našem mestu in v njegovi okolici? Res je, da so mnogi Tržačani tudi sami odšli v Italijo, s trebuhom za kruhom, a še več jih je prišlo. Mnogi istrski begunci so po daljšem ali krajšem zadrževanju v našem mestu nadaljevali svojo pot. A vse to je upoštevano. 50.000 oseb predstavlja saldo vseh teh migracijskih gibanj prebivalstva. Mislimo, da bi bilo treba na jutrišnji praznik dela budi poudariti. da naše, z brezposelnostjo že itak težko obremenjeno ozemlje nikakor ne more sprejemati na svoje (Nadaljevanje na 2. strani) \ Izgledi ženeosk konference Glede ženevske konference se nabori bistveno razlikujejo med seboj, vsi pa soglašajo v 'tem, da posel ne bo lahak. 2e po svojem sestavu ima konferenca značaj popolnega protislovja. O azijskih zadevah se ne 'bodo prerekali le a-zijski pristaši 'Sovjetske zveze, ampak tudi azijski pristaši zahodnih sil ter z ene .strani udeleženci korejske, z druge pa udeleženci indo-kitajske vojne. Povsem razumljivo je, da bo Cangkajškova formoška vlada ostala ob strani. iSaj je svoj« vlogo tako rekoč že odigrala. Ce stvar pazljivo premotrimo, lahko ugotovimo, da tudi v Aziji obstojajo pomembni krogi, ki odklanjajo nazore komunistične politike. Znano je, da je dober del Korejcev kazal veliko iilavost nasproti’ rdeči Kitajski in 'Sovjetski zvezi. Po drugi strani se pa ne zoperstavljajo le indokitajske države Kambodža, Vjetnam in Laos prizadevanjem, da bi svojo neodvisnost postavile v službo protizahodne politike. temveč kažeta enako težnio tudi Tajlandija in Indonezija. V Taj-landiji so tradicije »brata Hila-rija«, 'znanega pionirja francoske kulturne penetracije, še vedno žive. V Indoneziji se današnja vlada odločno upira, da bi se podredila komunističnemu pohlepu. Eden zadnjih proglasov junaškega branitelja Dien Bien Phuja, generala de Castriesa, ,zelo slikovito označuje novi položaj. »Mi se ne borimo za ohranitev francoskega kolonializma, ampak vsi, brez razlike, Francozi, Marokinci in Senegalci, smq prišli, da Vam pomagamo v borbi za ohranitev Vaše neodvisnosti od Sovjetov, za ohranitev azijske svobode nasproti sovjetskemu kolonializmu.« Ta nova formulacija je našla svojega izraza v tem. da so Francozi obrambo severnega bojisč-i proti Kitajski zaupali kamboške-mu kralju Norodomu. Norodom bo imel na ta način pod svojim poveljstvom tudi francoske odrede. To pa po eni strani pomeni vrnitev- Aisije* Aaijeem,--"iK>-drugi pa :U-stvaritev azijske fronte proti sovjetskemu vplivnemu področju. Ta popolna sprememba položaja je velikega pomena kot predigra ženevske konference. Iz nje so razvidni obrisi nove konstruktivne politike. Ali opazili bi lahko še druge verjetnosti, kajti borba ' za Azijo bo kot neposredno posledico imela oborožitev Ajzijcev. Za zdaj jo oborožujejo samo z evropske o-ziroma ameriške strani. Toda že danes govore v angleških krogih, da kitajski borci v korejski vojni v ničemer niso zaostajali za Nemci. Gotovo je tudi, da ljudje-kr*.i generala Giapa v borbi za Dien Bien Phu niso drugovrstni borci. Opraviti imamo torej z oborožitvijo Azije, te zibelke človeštva, katere prebivalstvo šteje preko milijardo ljudi. Od trenutka dalje, ■ko bodo Mao Tse-tungovi ljudje razpolagali s številom divizij, ki bo dvakrat tolikšno kot število, s katerim razpolaga Sovjetska zveza, tudi Moskvi ne bo več lahko obdržati premoč med zahodnimi in vzhodnimi silami, in to tem 'bolj, ker, sodeč po japonskem primeru, lahko računamo z možnostjo, da bo prej ali slej tudi atomska skrivnost padla v roke novega Džingis-kana ali Timur-lenka. Zato imajo nedvomno tudi Sovjeti interes na pozitivni rešitvi ženevske konference. 2e v Berlinu je Molotov naglasil', da mora biti Evropa enotna nasproti azijski bodočnosti. Njegov predlog, da pristopa v Atlantsko zvezo, torej n« more pomeniti drugega kot potrebo, da se Evropa pa tudi Sovjetska zveza zavarujeta nasproti Vzhodu; torej ista potreba, ki je v srednjem veku povzrbčila, da so se razne germanske skupine z Rimljani 'združile proti Atili, da so po-borniki križarske Evrope iskali pomoč in zvezo muslimanskih držav proti Džingis-kanovim Tate-rom, da so bili zahodnjakom Bn-jazid in vladarji Irana in Mirisa mnogo bližji kot krvoločni napadalci iz notranjosti vzhodne Azije. Sovjetska ponudba za trgovska pogajanja, ki je prišla do izraza za časa berlinske konference, ima veljavo tudi pred ženevsko konferenco. Petnajst dni pred 'zasedanjem te konference so trgovinski strokovnjaki petindvajsetih držav začeli svoja posvetovanja pod pokroviteljstvom tajnika gospodarskega odseka Združenih narodov za Evropo, M.vrdala. Ta poslovni sestanek zastopnikov Vzhoda in Zahoda so pripravljali že februarja v babilonski palači Združeni^ narodov v Ženevi in v ta namen so se sestali Edgar Faure za Fran- cijo, lord Heading za Veliko Britanijo in Kumikin za Sovjetsko zvezo. Vsi so soglašali v prepričanju, da je med Vzhodom in Zahodom treba vzpostaviti trgovske zveze. Ni prvič, da je Evropa postavljena pred taka vprašanja, glede katerih vladajo tako hudi ideološki in gospodarski spori. Ko je Bližnji vzhod prišel v muslimanske roke, ko je protestantizem u evropske sredine izločil Anglijo in ves anglosaksonski svet, so bile zapreke, ki jih lahko primerjamo ■7 današnjo odvratnostjo proti vzpostavitvi zv.ez s komunističnimi državami, približno enake. Toda prav italijanska mesta so v zavestnem nasprotju do križarske Evrope v svojo veliko korist zlomila versko blokado. To isto so Francozi napravili za časa Rene sanse, ko sta kralj Franc I. in kardinal Richelieu iskala in našla -nove vire francoski gospodarski delavnosti v krajih protestantske Evrope, pri čemur sta zavestno pobijala španski ekskluzivizem. Enake .predsodke bo treba odstraniti tudi v vprašanjih gospodarske zveze med Vzhodno in Zahodno Evropo. Edgar Faure je 2. marca t. 1. dejal, »da politična vprašanja na gospodarsko področje ne spadajo. Nedvomno se moramo ozirati tudi nanje, vendar smatramo za 'svojo dolžnost, da, evropskemu -gospodarstvu zavarujemo tista izhodišča, ki jih na žalost že dolgo pogreša, kar je zopet vzrck današnje gospodarske napetosti. Zato je potrebno omogočiti in začeti z izmenjavo dobrin. Pod vplivom teh novih gospodarskih zvez morajo nastati nove možnosti za zbližanje Zahodne in Vzhodne Evrope.« V Ženevi so med drugimi tudi Grki stopili v zvezo z Madžari. Pojavljajo se znaki novih gospodarskih zvez med Jugoslavijo in podonavskimi državami pod sovjetskim vplivom, kar Italijani zelo redi uporabljajo za svojo protijugoslovansko propagando. Salvator de Madariaga kaj rad grmi proti takim »propagandističnim prizadevanjem«. Toda že. v sami Sovjetski zvezi se javlja potreba za izboljšanjem življenjske ravni ruskega prebivalstva. To je pa mogoče doseči samo z dovozom zahodnih dobrin v. dežele, ki so podrejene Sovjetski zvezi. »Financial Times« je v preglednem članku koncem marca ugotovil, da so se odnosi med Sovjetsko zvezo in podonavskimi državami v razdobju od 1. 1948 do 1953 ojačili od 35 na 70 odstotkov, vendar je pa ta povečani odstotek pomenil pravzaprav osiromašenje dobaviteljev, in zaradi vedno slabše kakovosti proizvodov ogrožal gospodarski napredek Sovjetske zveze. Kar počenjajo gospodarski strokovnjaki v Ženevi, je priprava dalekosežnih pogodb, ki naj bi zagotovile trajno oskrbovanje 'Sovjetske zveze. Zahodne države pa čutijo potrebo, da si zavarujejo iztržek svojih proizvodov v isti količini, kot so jo najavili že preteklega leta in do neke mere tudi dosegli. Tisti pa, ki se upira tem sovjetskim prizadevanjem, je Amerika s svojim »Battle Act-om«. Toda tudi tu je opaziti- že 'Zadovoljive znake preusmerjepja, kajti ruska trgovska agentura »Amtorg« je na zahtevo raznih ameriških, tvrdk 20 t. m. po več letih zopet pričela poslovati. Vsa ta dejstva res sicer ne morejo pomeniti ničesar odločilnega o verjetnosti pozitivpega zaključka ženevske konference. Vendar za to obstojajo resni pogoji. Državniki Zahodne Evrope bodo ne-, dvomno doprinesli svoje, da bi se položaj, ki je sicer zelo zamotan, ublažil, saj tudi tak, kakršen je, nc izključuje boljših vidikov. Tudi n; izključeno, da bodo nove iznajdbe na vojaškem področju govorile svoi prepričljiv jezik. RESOLUCIJA S D Z ŽENEVSKI KONFERENCI „Slovenska demokrarska zveza za Svobodno tržaško ozemlje kot predstavnica demokratskega gibanja med slovenskim in hrvatskim prebivalstvom tega Ozemlja, ponovno prosi zunanje ministre štirih velesil, zbrane na konferenci v Ženevi, da upoštevajo trdno voljo ogromne večine italijanskega in slovenskega prebivalstva vsega Svobodnega tržaškega ozemlja in da ohranijo nerazdeljeno STO, ker je edino taka rešitev v stanju, da prinese Trstu in Ozemlju čut varnosti, pomirjenje duhov, gospodarsko pobudo in blagostanje; da {izloči glavni vzrok spora in oviro sporazuma med Italijo in Jugoslavijo ter da d& vsej srednji Evropi najkrajši svobodni izhod na morje in v svet.“ Tržaško vprašanje na nedeljskem sestanku SDZ V nedeljo dopoldne je bil v prostorih Slovenske demokratske zveze v Trstu š,irši sestanek njenih članov in prijateljev, na katerem razpravljali o najnovejšem razvoju tržaškega vprašanja. Sestanek je otvoril podpredsednik SDZ g. Kristijan Tence, ki je takoj predal besedo poročevalcu. Ta je v enournem referatu podal zaokroženo in povezano sliko dogodkov, začenši od 8. oktobra, pa vse do dane;. Povsod je pokazal v kakšni obliki sc se vrstili jugoslovanski, italijanski, angloameriški in, seveda, naši tržaški interesi. Pri tem je poudaril, da ni bistvo spora med Jugoslavijo in Italijo v tem, ali nai Trst priključijo italijanski republiki ali ne, temveč v pogojih, pod katerimi naj bi se ta priključitev izvedla. Italija bi hotela dobiti Trst kot prvi obrok uresničenja svojih večjih zahtev, ki obsegajo po minimalnih tolmačenjih vsaj še večino cone B, po maksimalnih željah pa vso Istro in tudi Bombe in razumski svet V zadnjih tednih smo doživeli dvoje presenečenj zgodovinskega pomena. Prvo presenečenje je bila razstrelitev prve vodikove bombe, drugo: odstranitev ustvariteiju te bombe, Roberta Oppenheimerja, zaradi njegovih simpatij do komunizma. (Pred nekaj dnevi so objavili obširno pismo, ki ga je osumljeni u-čenjak poslal Komisiji za atomsko energijo. V tem pismu je raziskovalec odgovoril na obdolžitve s podrobnim popisom svojega življenja. Kot sin židovskih staršev, ki so se iz Nemčije zatekli v Združene države, se je ves posvetil znanosti, ne da bi se kakor koli zanimal za politično življenje. To je trajalo vse do trenutka, ko ga je politika sama prisilila, da se je pričel 'baviti z njo. Ameriška gospodarska kriza je v tem času na tisoče in tisoče delavcev pognala na cesto in finančni polomi so zajemali ^čedalje širši obseg. Temu se je pridružilo zverinsko preganjanje Zidov v hitlerjanski Nemčiji. Prav to so bili odločilni udarci zunanjega sveta, ki so ga vpeljali v politično življenje. Prvi koraki politično nerazgledanega učenjaka so ga zapeljali pod komunistični vpliv, kateremu so v teh časih podlegli številni razumniki po vsem svetu. Nekateri med niimi so tem-u vplivu sledili do skraine doslednosti, kot n. pr. Artur Koestler, ki je pristopil h KIP, drugi, kot Robert Oppenheimer, so komunizmu ostali v določeni razdalji z znatnimi notranjimi pridržki. Zakai so tako postopali ljudje, k' spadajo nedvomno med najmočnejše duhove naših časov? Koestler je- odgovoril na to vprašanie 3 kniigo, ki ji je dal naslov: »Božji prestol je ostal prazen«. Iz strahu ored praznino, pred ničemer, so ti lhidie odhaiali na iskanje absolutnih vrednot in trdnih, nedvoumni meril. Verjeli so, da ležijo v komunističnih naukih Marxa in Lenina, ali vsai v bližini teh naukov, obrazci življenjskega bistva. Prav tako kakor v fizikalnih vedah, tako so tudi tu slutili odkriti nedvoumne obrazce. Medtem pa, ko so fizikalne obrazce vedno nanovo preizkušali z vso ostrino svo jega razuma, so dvomljive obrazce komunizma — vsaj v začetku — sprejemali brez kritične presoje. T>o pa le v prvih začetkih. V teku let so se pokazala razočaranja: odprlo se je spoznanje, da marksistični ideal ni zemeljski paradiž, pač pa tiranija brez človeškega dostojanstva; manifestacija popolnega nihilizma. To spoznanje je nastalo najprej med razumniki dežel, ki ležijo v bližini »domovine socializma« in se je kasneje raz širilo tudi na prekomorske dežele. Notranji odklon proti komuniz mu je pričel naraščati. Pri Koesi-lerju je prišel do izraza v romanih, pri Oppenheimerju v tem, da se je poglabljal v učenost prav do samega roba človeškega razuma; pri obeh je božji prestol še vedno prazen. Gotovo je bilo tudi nekaj izjem (Klaus Fuchs, n. pr.), vendar so pri njih obstojala verjetno čisto svojski razlogi, obveznost’, podložnosti, ki se jih niso mogli iznebiti. Ce se ozremo na celoto, lahko ugotovimo, da se je v zadnjem poldrugem desetletju — to dokazuje med ostalim tudi Oppen-heimerjevo pismo — razumski svet odmaknil od komunizma. To presenečenje je morda dejansko mnogo večje, kakor pa mu svobodni svet to priznava. Drugo presenečenje. Se pred nedavnim časom so strokovnjaki menili, da sta za razstrelitev atomske vodikove bombe potrebni dve stvari: prvič navadna atomska bomba, tipe Hirošima kot vžigalo in drugič določena količina zelo težko izvedljive oblike vodika, tri-tiuma. Sedaj pa so dognali, da za to ni neobhodno potreben tritium pač pa da je uporabna tudi še neka druga oblika vodika, ki se hitrejše in cenejše izdela. Razstrelilna moč te vodikove oblike je naravnost nepojmljiva. Sto kilogramov tega vodika, ki mu pravijo •lithium 6 deuterium in ki ga vžiga navadna atomska bomb ima tako razstrelilno moč kot šest mili-;onov ton dinamita. Ob teh gorostasnih vesteh se človeštvo poskuša tolažiti mislijo: Kakor v drugi svetovni vojni niso uporabljali strupenih plinov, ker so se nasprotniki bali povračilnih akcij, tako tudi v bodoče nihče ne bo tvegal uporabe atomskega orožja. Privaditi se moramo pač na to, da živimo v časih, v katerih so vodikove bombe tu, kakor so tu najrazličnejše zavratne bolezni. Razvoja, ki je privedel znanstveni, svet do odkritja1 vodikove bombe, m mogoče ustaviti, najmanj pa še s hrupnimi propagandnimi protesti komunističnih agentov. Ti pro- testi ,bi verjetno povsem izostali, če bi bila vodikova bomba monopolistična iznajdba kremeljske zavojevalne ekipe. .Priznani mislec je nekoč dejal: »Ce bi tudi vedel, da bo jutri konec sveta, bi še danes zasadil drevesce jablane.« Človeštvu je taka vera danes morda potrebnejša ko kdaj koli. Odložite« Tržaškega vprašanja? Ob zaključku redakcije pričujoče številke se je nabralo nekaj zanimivih vesti, ki kažejo, da stopa Tržaško vprašanje tako v med.no,-rodnem kakor v krajevnem političnem pogledu v novo, zanimivo stopnjo svojega razvoja. Internacionalni razvoj potrjuje naša napovedovanja, izražena v drugih člankih. Dopisnik »Corrie-re di Trieste« je namreč sporočil iz Rima svojemu listu, da se govori q predlogu, po katerem bi An-glo-Američani bili za desetletno odložitev končne rešitve Tržaškega vprašanja, medtem pa> bi jamčili za ohranitev obstoječega stanja, z edino spremembo, ki bi obstojala v delni razširitvi italijanske civilne uprave v coni A. Ta rešitev bi vsaj začasno prekinila neprestano živčno vojno in neizvestnost, v kateri so doslej živeli Tr.ačani in ki je popolnoma omrtvila gospodarsko življenje mesta. Drug zanimiv razvoj se kaže tudi v samem Trstu, kjer je Socialistična stranka Julijske krajine (PSVG - Saragatova podružnica) protestirala pri novem italijanskem političnem svetovalcu Fraeassiju zaradi njegove udeležbe pri desničarski manifestaciji Sredi Polja, zastopnica iste stranke, gospa dr. "Benco, pa je v sredo zvečer v tržaškem mestnem svetu predlagala, da bi tržaški mestni svet poslal v Ženevo delegacijo, katero bi tvorili zastopniki vseh skupin. Delegacija naj bi nastopila proti delitvi Svobodnega tržaškega ozemlja, za zaslišanje Tržačanov, ko gre za njihovo usodo in za .takojšnje prenehanje neprestanih mahinacij o-krog Tr.aškega vprašanja. Zupan Bartoli, ki ni mogel takoj videti, kako naj spravi to v sklad s svojo enostransko iredentistično politiko, se je seveda znašel v vidni zadregi. O vsem tem bomo podrobneje poročali v naši prihodnji številki. dele Dalmacije. Jugoslavija pa, je pripravljena pristati na priključitev Trsta in, kakor slišimo, tudi na razmeroma širok koridor med Trstom in Italijo, toda v zameno hoče dobiti formalna jamsitva, da so tem italijansko-jugoslovanski c-zemeljski računi dokončno poravnani. Poročevalec je nato razložil, zakaj je Jugoslavija prav sedqj znova potisnila tržaško vprašanje v središče zanimanja, kakor tudi, zakaj se Italija izogiblje,- da bi zdaj pristala na kakršno koli dokončno rešitev, s katero bi se od-ekla možnosti, da že v bližnji bodočnosti zopet postavi nove zahte- 1 ve po nadaljnjih koncesijah. Ker najnovejši jugoslovanski predlogi, vsaj v kolikor se javno o njih govori, ne ponujajo Italiji bistveno prav nič več, kakor Italija že ima •to se pravi odločilno besedo v coni A — po govornikovem mnenju ni verjetno, da bi Italija Titove ponudbe sprejela. Za formalno suverenost nad skoro vso cono A bi se namreč morala formalno in dokončno odreči coni B. Zato sq zdi, -da bo stremljenje itulijamske vlade šlo ga. razširjenjem pristojnosti italijanskih funkcionarjev pri iZVU, s čemer bi razširila svojo dejansko oblast v coni A, ne da bi se zaradi tega morala odpovedati italijanskim irojakom v coni B. To bo storila, ker se zaveda, da bi italijansko javno mnenje težko razumelo in opravičilo drugačno zadržanje svojih odgovornih politikov. Poročevalec je seveda poudaril, d? so vse to zgolj domneve, ki drže samo v toliko, v kolikor bi se položaj normalno razvijal. Ne smemo- pa pozabiti, da živimo gleds tega v okoliščinah, v katerih se lahko od danes na jutri vse izpre-meni. Smo na žalost v časih, ko so mednarodni odnošaji tako napeti, da je zaman pričakovati, da bi se tudi naše tržaško vprašanje reševalo na načine, ki bi popolnoma odgovarjali normalnemu stanju. Dokler stoje stvari tako, je torej, že vsako odlašanje dejansko za nas pridobitev, kajti pričakovati smemo, da se bo tržaško vprašanje nato, v mirnejših razmerah in s hladnejšimi glavami, reševalo v smislu razumnejših pogledov, ki se, posebno v zadnjem času, uveljavljajo v vedno širših krogih. To velja tudi za iredentistično stran, na kateri začenjajo počasi razumeti, da ne morejo niti tukajšnji Italijani imeti -prav nobene koristi od likvidacije Svobodnega tržašk?-ga ozemlja. Pri tem je govornik o-pozoril tudi na vesti iz dobro obveščenih krogov, po katerih naj bi prav takšno gledanje bilo glavni razlog za odstop prvega italijan-skegp političnega svetovalca pri ZVU. Diego De Castro se namreč ni strinjal z razdelitvijo Svobodnega tržaškega ozemlja. Po. poročevalcu je povzel besedo predsednik SDZ, dr. Josip Agne-letto, ki je dopolnil izvajanja govornika z nekaterimi podrobnos*-mi, nakar je predlagal zborovalcem resolucijo, katero bi poslali v Ženevo, da bi tudi tam zbrane diplomate opozorili na voljo in želje tukajšnjega prebivalstva. Po nekaterih dodatkih, ki so jih predlagali zborovalci, je bila nato soglasno sprejela gornjo resoluci' katero je .tajništvo SDZ medtem tudi poslalo v Ženevo. ^ Po sprejemu resolucije se je podpredsednik SDZ, g. Kristijan Tence, zahvalil vsem govornikom in udeležencem ter je zaključil dobro obiskano zborovanje, ki je pokazalo, kako potrebno je, da se slovenski demokrati od časa do časa zberejo in pomenijo o raznih perečih vprašanjih. VESTI z GORIŠKEGA POLITIKA ZA VERO, NE VERA ZA POLITIKO) Ze nekaj časa opazujemo v italijanskem tisku poročila in razpravljanje v zadevi ostvaritve pravičnega socialnega reda, kot bi moral izhajati iz nauka vere. V vrstah italijanskih katoličanov se je namreč pojavilo dvojno gledanje ■na vero in politiko, ki ima za posledico tudi dvojno praktično u-d-ejstvovanje katoličana v družao-hem življenju. Eni, to je starejši katoličani, so bolj 'konservativci in .it' za socialni napredek brigajo le, v kolikor nujno velevata trenutna Strartkarska politična potreba ali pa tudi sama taktika pred silo raz-•ihes pod pritiskom levičarskih programov in ne iz krščanske ljubezni. Mladi katoličani pa vztrajajo na “-JS1 Wll' predsednik' Italijanskih mjadincev Katoliške akc-dr. ffStai,' pitfal lani po skih volitvah, in sicer, da mladi •icirto^ftt niso zadovoljni s t«fh. da jih Mo presoja očetovsko in da uporabljajo }e od potrebe -poldanski čas ne zadošča. Prav tako je oče vztrajal tudi na predlogu glede angleščine. V zadevno razpravo je tedaj z jasno besedo učinkovito posegel g. prof Rožič, ki je tudi član ravnateljskega sveta, in povedal, da profesorji dijakov ne bi smeli izpraševati v več predmetih v enem samem dnevu, kot se žal dogaja, da je kak dijak izprašan kar iz treh predmetov v enem samem jutru. Pravilo, da se več kot v dveh predmetih na jutro ne sme izpraševati, je potrdil tudi prisotni g. prof. Makuc. Sicer pa je na profesorjih, da o-pravičijo dijaka, ki se zaradi bolezni ali drugega tildi trenutnega nerazpoloženja ni mogel pripraviti za šolo. Za take vzroke naj jamčijo starši, ki se morajo zaveda ii. da se lenoba in razvada dijakov ne smeta podpirati. Kar se angleščine tiče je g. prof. Rožič dejal, da ta res ne bi spadala v našo šolo, ker je po številu predmetov odveč. Predlagal pa je. naj bi g. ravnatelj poizvedel, ali imajo Nemci na Tirolskem tudi ta predmet več kot italijanske šole. Ravnali naj bi se potem tudi mi po ustroju nemških šol, ki so manjšinske kot naše. Pojasnil je tudi zadevo latinščine na učiteljišču, kjer jo poučujejo štiri ure tedensko, medtem ko predpisuje program, ki ga italijanska učiteljišča spoštujejo, samo dve uri na teden. Pri tem ie zadevno razpravljanje ostalo še ne povsem rešeno in zaključeno. Omeniti pa moramo, da so v ponedeljek imeli sličen sestanek na italijanskem učiteljišču, kjer je bila beseda, da. bodo dijake, ki so v prvem in drugem trimesečju odnesli negativni red, ponovno izpraševali, vendar pa ne več kot v enem predmetu na dan! Gospod ravnatelj dr. Nemec je povedal tudi, da so se italijanski starši organizirali v Združenju ir imenovali odbor, ki drži nato redne stike s solo. Zato je dr. Nemec pripomnil, naj slovenski starši premislijo, ali ne bi kazalo, da bi se tudi oni tako organizirali! Ne glede na odločitev staršev, menimo, da je italijanski način stikov s šolo neumesten in neučinkovit. Starši je bolje, da se sestanejo vsi skupaj hkrati z vsemi profesorji svojih otrok, da ne bo irazdalje in da bo vladalo dobro vzdušje in obojestransko zaupanje in razumevanje! ' 1 Prihodnji sestanek bo v nedeljo 9. maja. IZPITI Tisti, ki se hočejo udeležiti izpj-tov za učiteljsko usposobljenost v poletnem roku, morajo vložiti to prošnjo in plačati vse pristojbine in takse do 15. maja. ZappstapljanjB našega jeziku Pomladni zrak je tudi mene, ki tako rad doma tičim, zagnal na izlet. Ali je temu bil vzrok predolgi zimski čas ali pa moja radovednost, bi vam ne znal -reči. No, podal sem se tja v Benečijo. Videl sem povsod cvetoče slive, . češnje in breskve in zdelo se mi je, kakor da stojim pred brezmejnim očaranim vrtom. Videl sem obdelano polje: dolge in široke njive na Sempetrski ravnici in kratke ter ozke »police« raztresene gor po Trčmunski in Dreški strmini. V hribih morajo zemljo obdelovati u-bogi ljudje z lopato in z motiko, v dolinah pa lahko prekopljejo zemljo z »drevesom«, to je s plugom. Pri um se po3iužujejo nekakšnih majhnih volov sive dlake. Vendar ne mislite, da je tamkajšnje ljudstvo ostalo pri starih časih; povem vam, da sem na moja lastna ušesa slišal ropotati po nji- vi celo najmodernejši’ traktor. Da, tudi Benečani hrepenijo po naprednosti! Ogledal sem si skoro vse zani-miv4 srednjeveške iferkviče, usfbli-čerie ha vrhu ali ha pobočju hribov, in še petero njih iz zadnje dobe, ki so napol zakrite v sredi dolin, izjemši stolnico v Šempetru Slove nov. Obiskal šem današnje gosposke gostilne in stare preproste krčme In pripetilo se mi je, da sem stopil čelo v kako hišo. Benečani so zelo gostoljubni, in lčo te spoznajo za prijatelja, moraš z njimi. Bilo je tik po veliki noči in o-stalo jim je bilo še obilo »žegnane-ga« kruha, tako sem moral pokušati »objejan kruh, gubanco, štruklje« in ne vem kaj še.... Ali nismo samo jedli in piM, pač pa tudi govorili. Ce vas to zanima, 'berite le dalje, a potem zamolčite, da ne padem v kako hudo zamero. Mesec dni je minil, od kadar ,>o imeli italijanski kominformisti svoj javni Shod v Šempetru, in še smrdi po njem.... Zdi še, da sO se »com-pagni« tam globoko ukoreninili, ker so vsi »italianissimi« stopili v njihovo stranko. Nekdanji sopotniki takih »patriotov« se zdaj srčh-s kesajo, da so jih podpirali proti domačim duhovnikom; a, žalibog, je prepozno. Gor v Ofjanu in v Cernem varhu pa je godi čisto drugače. Tam doli najdeš mestno mlačnost ali celo mrzloto, tu gori. bi rekel, gospoduje verska toplota a' celo pretenko vestnost. Našel Seja pokrajinskega sveta V soboto 24. t. m. se je vršila seja goriškega pokrajinskega sveta, katere se je udeležil tudi aiaš svetovalec g. Rudi Bratuž. Na seji so odobrili obračun za leto 1952, ki znaša 93.299.452 lir primanjkljaja. Le če bi se realizirali ostanki aktive prejšnjih let in izenačili s pasivami, bi uprava dosegla 23 milijonov 564.552 lir preostanka v dobro. V poročilu k obračunu je rečeno, da neugodno vplivajo na pokrajinsko upravo in tozadevne račune razne okoliščine, ki jih zlepa ni moči odpraviti. Tudi ministrstvo zavlačuje precej z odobritvijo obračunov iz prejšnjih let, in nameravana preuredba zakona o finančnih zadevah krajevnih ustanov (občin in pokrajin) zadržuje Upravitelje in jih mati pri zasnovamja načrtnih operacij in investicij. Razpravljali so še o manj važnih zadevah upravnega značaja in i-menovali zastopnike pokrajine v razne odbore in ustanove. Izglasovali so pa tudi poziv na vlado, da priskoči na pomoč za rešitev krize v tržiških ladjedelnicah, in sprejeli kot priporočilo predlog dveh svetovalcev za rešitev vprašanja zdravljenja zobov. SOVODNJE Kroži vest, da je tudi za sovo-denjsko občino imenovan tajnik z notranjosti države, ki ne pozna slovenskega jezika. Upamo, da se občinski odbor in svet bosta glede te zadeve poslužila možnosti, ki jim jo zakon nudi. Ne manjka tajnikov veščih slovenščine! Zakaj nam pošiljajo samo take, ki našega jezika ne obvladajo in ga pogostokrat tudi zaničujejo? ŠTEVERJAN V nedeljo, 25. t. m. so sejali občinski možje pod predsedstvom žu pena g, Ivana Cigliča. V glavnem so razpravljali o šolskih poslopjih. Id so zasebna last, tako na Valeri-šču. Občina mora seveda plačevati določeno najemnino, zato so občinski svetovalci razpravljali o .tem. ali ne bi kazalo prositi državo za posojilo, s katerim bi stavbo od- kupili ali nanovo zidali. Sklenili so, da se bodo za zadevo intenzivnejše pozanimali, da jo čimprej spravijo v tek. * * * POROKA. Poročila sta se v soboto 24. t. m. v Steverjanu g. Slavko Klanjšček in gdč. Vida Grav-narjeva. -— Novoporočencema obilo sreče! * * * SMRT. V soboto 24. t. m. je po dolgi bolezni umrl v Steverjan i g. Stanko Ciglič, komaj osemindvajset let star. — Družini n»še iskreno sožalje. r RUPA Dekleta, obiskovalke večerne šole v Rupi, priredijo v nedeljo 2. maja ob 7.30 uri zvečer igro v treti dejanjih »VARVABA«. Vabljeni vsi! V slučaju slabega vremena se igra vrši naslednjo nedeljo ob isti uri. Mepjasec u Peumi Pretekli teden so domačini z O-slaVja in Pevme opazili kre,tanje velikega, kakih 200 kg teikega merjasca. Sodijo, da je pribežal iz Jugoslavije. Žival je sedaj izginila in ni tožbe o kaki škadi, ki naj bi jo napravila. Zdravniška oskrba upokojencem V okviru sprememb socialnega skrbstva je izšel tudi osnutek zakona. ki*'predvideva popolno zdravniško oskrbo vsem upokojencem. Ce ne bo kakih zapletljajev, bo o-snutek kmalu postal zakon in tak > bo upokojencem znatno olajšana skrb -za dnevno preživljanje. Cepljenje psov Da bi se rešili vseh težkih posledic pasje stekline, naj se lastniki psov potrudijo in dajo cepiti svoje pse proti tej nevarni bolezni. Cepljenje ni sicer obvezno, a je zelo koristno, ker prihrani mnogo skrbi in stroškov lastnikom psov v slučaju, da njihov pes koga vkolje. sem ljudi, ki trepečejo pred prihajajočo »štrafingo« božjo, kakor da bi bili kaj groznega storili. Pa zakaj? Ker so zbirali podpise in jih nesli v Kurijo za premestitev sedanjih dušnopastirjev in stvar je prišla na ušesa prizadetima laškima duhovnikoma. Kakor vse kaže, je vpliv italijanskih duhovnikov mogočen nad vsem slovenskim ljudstvom.... V Marsinu se ljudje sprašujejo med seboj, kaj pomeni ta črni latinski izrek, ki ga rabi gospod kaplan, ko mu očitajo, da ne razume slovenski niti pri sppvedi: »suppiet ecclesia«. Tudi meni so postavili to-Je vprašanje. Ali, kaj naj bi jaz odgovoril, ki ne poznani latinščine? Rekel sem jim: »Pojdite dol h gospodu dekanu!« Iz Gornjega Barnasa prihaja glas, da ljudje niso zfidovoljni S svojim župnikom potem, ko jim je prepovedat, da ne smejo več moliti v cerkvi po sloventkb'. Glas pra vi, ■ da je gosptid župnik molčal, dokter ihu neka imenitna ošeba d: podarila pisalnega stroja. ih , mg obljdbila še »motoškuter«. Koj p* prvem darilu1 se je obrnil proti slovenščini! V Kozfci se zdi, da Srt bolj previdni in modri. Tu čaJtajO pobožne žene, da konča maša,'in pb maši, ko gospod kurat odide, si one tiho zmolijo po domače svoj rožnivenec. Popotnik ' SOCIBLIlfl Obrtnice za trgovino Po vsej državi je Vprašanje i> brtnic za trgovine, gostilne, kavarne in sploh za trgovanje precej napeto i» zaostreno. Obr.tnic je že toliko, da je ne le v mestih, ampak tudi že na vaseh skoro vsaka druga hiša s svojo' o1 brtnico. ' Premajhno število obrtnic škoduje trgovini in konkurenci, ki je ni. Cene pa take, kot jih- trgovci po svoji volji postavljajo. Proti prevelikemu števili! obrtnic pa se pritožujejo trgovci, gostilničarji, kavarnarji in drugi z izgovorom, da ne zaslužijo niti za režijo, kaj še, da bi družino vzdrževali in davke plačevali. ■Srednja pot bi bila. ta, da se o-brtnice dovoljujejo v taki meri, da ne delajo škode nobenemu, niii kupcem, niti trgovcem. Pa tudi ne občinam in državi, ki imajo od o-brtnic svoj del dohodka od trošarine in od davkov iraznih vrst. Zato pa bi morali zakon glede dovoljevanja obrtnic sestaviti po številu prebivalstva, njegovih potreb in po kupni zmožnosti. Ce ;:e tako urejeno na primer za lekarne, zakaj ne bi zadevo uredili tudi za vse druge vrste trgovin in trgovanja na splošno? Praznik dela (Nadaljevanje s 1. strani) rame skrb za desettisoče novih ust kajti, če se bo nadaljevalo dosedanjo doseljevalno politiko, potem bomo kmalu dočakali dan, ko ne bo v Trstu več nobenega domačina. Na vseh mestih ga bodo namreč izpodrinili uvoženi prišleki tako, kakor so doslej že sistematično zasedli večino vodilnih mest v naši javni upravi, kakor da bi tukajšnji ljudje za kaj takega ne bili sposobni, tega pa Tržačani ne moremo odobravati. Ukinitev tisith skritih omejitev, ki danes postavljajo Slovenca pri podeljevanju služb marsikdaj v drugo vrsto, če ga že sploh ne izključujejo; Priznanje prvenstvene pravice na zaposlitev vsem tu rojenim domačinom in njihovim potomcem, ki so tu stalno naseljeni; Onemogočanje nadaljnjega večanja prebivalstva z umetnim doseljevanjem tujega življa, vse dokler je razširjena na področju brezposelnost! To so tri popolnoma domače zahteve, ki jih slovensko delavstvo tega področja na svoj praznik u-vršča med ostale točke svojega splošnega političnega, socialnega in gospodarskega programa. DROGERIJA flHTOH P00E0RH1H Prodaja na debelo in na drobno GORICA Trg De Amlcis, 12 na Komu Telefon št. 3009 Komunistične besede in partijska dejanja Politični razgovori s komunist;, pa naj bodo že iz boljševiškega ali titovskega tabora, so čisto svojevrstna: zadeva. Ob takih razgovorih si ne stojita nasproti dva svobodna človeka, ki poskušata po svojih močeh in- razsodnostih ra-'-vozljati življenjska vprašanja človeške družbe, pač pa .stoji svobodnemu človeku nasproti sobesednik, katerega modrost obsega nekaj sto vprašanj in' odgovorov iz katekizma Marxa, Lenina, Stalina (Ma-lenkova!); ali pa Marxa, Lenina, Tita. Kakor hitro postavi svoboden človek komunistu vprašanj? izven naguljene modrostne malhe, _ali vprašanje razčleni in poglobi, ostane rdeči gorečnež zaprtih ust in rdečih lic, ali pa se obregne s histerično psovko. Včasih se morda pa le zgodi, da najdeš nekje komunista, ki mu je ostala še trohica lastne preudarnosti poleg napa met priučenega do-•gjnatičnega gradiva, o katerem seveda ni razlage in ne debate. Ta Ste ti bo tak komunist verjetno le priznal, da je z zgolj političnega stališča demokracija boljša od »"prehodne« diktature. Seveda pa bo foftro pristavil, da gospodarska nuj-sbst, ki je odložilna za uveljavljenj® komunistične družbe, zahteva ■vkrajahje na -političnih nevšečnostih, ker vodi ta gospodarska mij-tiost h končni odstranitvi izkoiri-P?anja‘ človeka, Iri odpravka gospo-fei-sko negotovost. Verjetno danes na svetu ni več kmeta, ki ne bi .bil prepričan gopoinem polomu komunistične kolektivizacije. O uspehih te kolektivizacije govorijo ljudje, ki z zemljo nikdar niso imeli nobenega o-pr&vka. Delavstvu ha oni strani iselezne zavese pa je v neizbrisnem spominu, kaj pomenijo delovne norme in socialistična tekmovanja. Vsem ostalini prebivalcem komunističnih področij — 'Z izjemo vodilne plasti komunistične gospode — pa na vsakem koraku kličejo preteklost v Spomin prazne državne trgovine, astronomske cene na črnih borzah in podobne medvojne »prijetnosti«. Vsega tega seveda komunisti ir; njihovi so]50tn£ki v Zahodni Evropi ne poznajo in zato hlastajo za pokvarjeno duhovno hrano poklicnih komunističnih agentov, posebno v tistih deželah, kjer živijo lahkoverni ljudje. Dobro in koristno ■bi- bilo za vsakega komunističnega urilepljenca, da si to hrano pdbl-i-že ogleda in jo oceni za tako, kakršna v resnici je. V komunističnih deželah ni delodajalcev To je ena izmed priljubljenih potegavščin plačanih komunističnih priganjačev. Oglejmo ji jetra in kosti! DelodajaleE je v komunističnem svetu država, ki vzporeja, vodi in nadzira vse gospodarstvo. Država razdeljuje delovno silo, predpisuje proizvodnjo, največkrat brez strokovnjaškega znanja zapo-vedovalcev, nadzira razdeljevanje dobrin, izplačuje mezde, ureja delovne pogoje in prepoveduje stavke. V »ljudskih republikah« je delodajalec država, vrhovni gospodar pa Sovjetska zveza. »Ljudske demokracije« odvajajo skoro ves svoj izvoz po smešno nizkih cenah v Sovjetijo in uvažajo od tam vse, kar smatrajo v Kremlju za umestno, in to po znatno višjih cenah kot so na svetovnih tržiščih. Na ta način gospodarijo priprežniške držav;« s stalno izgubo; trgovinske bilance redno izkazujejo primanjkljaje; prebivalstvo pa je iz leti v leto ubožnejše. Delavci in kmetje stalno več garajo in prejemajo vedno manj plačila. Korislti vleče Sovjeti ja. Sovjet- ska vlada je v. mnogih priprežni-ških državah edina zasebna lastnica delnic podržavljenih industrij (n. pr. v mešanih madžarsko-sov-jetskih in romunsko-sovjetskih delniških družbah). Največji kapitalistični delodajalec V, »ljudskih demokracijah« je nedvomno prav Sovjetija. V komunističnih državah ni brezposelnosti Druga potegavščina komunističnih agentov je brezposelnost. Ker je edini delodajalec v komunističnih deželah država, zato seveda ni brezposelnosti brez državnega dovoljenja. Brezposelnosti ni, ke> smatrajo tiste, katerim ne dajo dela, enostavno za »socialne sovražnike« in jih pridno pošiljajo v taborišča za prisilno delo. V Združenih državah n. pr. je sedaj okrog dva milijona nezaposlenih, nobenega delavca pa ni na prisilnem delu. V Sovjetiji je dvanajst milijonov delavcev v taboriščih za prisilno delo in zato nobenega brezposelnega. Romunski delavec mora n. pr. dobiti »priznanje« pristojnega sindikata, predno dobi delo. Da pride Komunistično ne pozna Gospodarske krize komunističn i gospodarstvo seveda n'e pozna že zato, ker je proizvodnja potrošnih predmetov v ičh deželah namerno tako nizka, da' stalno primanjkuje najpotrebnejših stvari. »Naš ne more zadovoljiti sedanja količina proizvodnje blaga. Niso redki primeri, da mora kupec, ki išče to ali ono blago, v drugo mesto« — je deja’1 Mal en kov 9. avgusta 1953. £e pomislimo, da je stanje v Sovjetiji nedvomno boljše kakor v priprežniških državah, potem si ni težko predstavljati, kakšno je dejansko stanje šele na Poljskem, Češkem, Madžarskem, v Bolgariji itd. Komunistični provi-zijski Tomarji seveda pripovedujejo vse nekaj drugega, kakor pa to javno ugotavlja njihov najvišji gospodar. Vsi nemiri in protesti delavcev, ki jih komunistični oblastniki zatirajo z vsemi sredstvi, izhajajo v prvi vrsti zaradi pomanjkanja potrošnega blaga, živil in o-blačil. Lanski junijski izgredi na Češkoslovaškem in v Vzhod. Nemčiji, kakor tudi akcija darilnih paketov, to najboljše potrjujejo. Naši komunisti tako radi pripovedujejo o gospodarskih krizah v svobodnih državah, ki jih seveda nqbeden uvidevni človek ne more zanikati, pač pa samo obžalovati, molčijo pa trdovratno o stalnih krizah potrošnje v komunističnih deželah. Tu njihov socialni čut v najboljšem slučaju spi spanje pravičnega, navadno pa ga tolažijo s pripovedkami in pravljicami izbranih romarjev iz komunističnega raja. Ljudje v komunističnih deželah ne morejo z tznojem pridobljenega zaslužka potrošiti, ker nimajo česa kupiti. Ko pa se komunistična vladavina znajde na višku potrošne krize, tedaj nastopi čudodelno mazilo denarne reforme. Iz obtoka potegnejo presežek denarja in tako oropajo komunističnega podložnika zadnjih grošev, da znižajo kupno moč. To se je zgodilo leta 1950 na Poljskem, leta 1952 v Bolgariji in Romuniji, lansko leto meseca junija pa na Češkoslovaškem. Prav ta goljufija je lansko leto povzročila na Češkem .upor delovnega ljudstva. Največji cinizem komunističnih priganjačev je trditev, da v kn- v posest takega priznanja, mora predložiti potrdilo politične policije, da niso niti on niti njegovi starši »socialni sovražniki«. Nai-tolj enostavno to dokaže z izkaznico Komunistične partije ali vsaj z izkazilom, da je član komunističnega sindikata, drugače so zanj na razpolago samo »začasna mesta«, kadar teh ni, pa taborišče za prisilno deLo. To pomeni, da je delavec v komunističnih deželah stalno v skrbeh ne samo koliko časa bo .zaposlen, pač pa tudi koliko časa bo užival stanovanje, prejemal živilske in oblačilne nakaznice in osebno izkaznico. Brez osebne izkaznice, ki mu jo policija lahki vsak trenutek odvzame, ne more potovati iz kraja v kraj. Vsaka »pravica« do žaljenja je v komunističnih deželah neločljivo povezana z osebno izkaznico, ki nosi pečat tajne policije. Kdor nima te izkaznice, velja uradno za »berača« in »postopača«. Te »berače« in »postopače«, to je na desettisoče delavcev, ki jim komunistične o-blasti odrekajo pravico do dela. policija lahko vsak trenutek zapre in odvaja taboriščem za prisilno delo. Obstoja teh taborišč niti sovjetski državniki ne zanikajo. gospodarstvo in ne stavk munističnih deželah ni stavk. Res je žalostno in obenem skrajno proti družbe no ravnanje komunističnih oblastnikov, da se delavci v teh deželah, kljub vsej svoji nesreči, ne morejo odkrito upreti svojim delodajalcem brez nevarnosti, da jih pokončajo proletarski tanki le svinec »domovine socializma*. E-dinO, kar delavcu v komunističnih deželah še preostaja je, da izostane od dela. Izčrpani po sistemu delovnih norm, v zavesti si, da s svojim zaslužkom itak ničesar ne morejo ku pi t ri aa svoje razvedrilo, z izkušnjami »denarnih reform«, še pogostokrat zatečejo k edinemu ventilu, da namreč delo zapustijo in enostavno izginejo. Uradno imenujejo komunistični oblastniki take pobege delavstva »selitev delavcev«. Komunistične oblasti smatrajo te »selitve« za največjo sabotažo načrtne državne proizvodnje. Dokler so taki slučaji še sporadični, kaznujejo prestopnika z vso težo komunistične maščevalnosti, ko pa bolezen postaja vsakdanji množični pojav, stisnejo oblastniki pesti in zobe ter molčijo. Kazen bi jih vsaj prehodno o-ropala delovne sile in škoda bi bila večja. Tu smo nanizali samo nekaj potegavščin komunističnih agentov, s katerimi begajo in mamijo lahkoverne ljudi na Zahodu. Ko demokratični tisk te zvijače ih zavijanja razkriva, tedaj zacvilijo, kakor če stopiš mački na. rep. Pozabljajo vsi po vrsti, da živimo na 'Zahodu še vedno v okviru človečanskih' pravic, kjer je svoboda tiska, zborovanja in združevanja' sa-rfid ob Sebi razumljiva zadeVa in ki prav komunističnim zaslužkarjem jamči njihov otistoj. Demokrati smo srečni, da je všaj ta pravica načeloma neokrnjena, ker Smo prepričani, da zdrave zamisli ne ■potrebujejo policijskega varstva. I-deje’, ki jih poborniki nosijo na ko-nidah bajonetov, so vedno propadle, ker so bile zmotne. Propadel je fašizem, propadel je nacizem, propadlo je vse, kar .je bilo utemeljenega ria nasifju. pravica in dolžnost dčfnokratičnega človeka j®5 ds s^ boH 'piredvšeA proti nasfilju. pa naj ga v kakršnem1 koli imenu prinaša kdor koli. Komunizma brez nasilja na žalost še' ne poznamo, kadar pa se nam bo predstavil kot demokratična zamisel ne samo—v besedah, pač pa tudi v dejanjih, bo naša borba proti nasilju komunizma prenehala. To naj si zapomnijo rdeči avan-gardisti, pa si bodo lahko prihranili vsa obrekovanja ih natolcevanja proti doslednim' borcem za svobodo in demokracijo. J. H. Oldenbruka, Generalnega tajnika mednarodne delavske konfederacije Svobodnih sindikatov Delavci v državah za železno zaveso in v državah pod komunistično diktaturo! Ze šestdeset let proslavljajo delavska gibanja po vsem svetu Pi- vi maj kot praznik mednarodne vzajemnosti. Na ta dan zahtevamo boljše delovne pogoje, višjo življenjsko raven, socialno pravičnost, mir in svobodo. Narodi Srednje in Vzhodne Evrope; so oropani svojih človečanskih pravic, tako tudi pravice na svobodno sindikalno organiziranja. Glavna skrb vsake diktature je, da ostane na oblasti. Komunistične diktature pa se odlikujejo še s posebno malomarnostjo za blaginjo delovnih ljudi. Tako jim je celo Prvi maj povod, da zahtevajo od delavca še večjih naporov, še višjo proizvodnjo.... Prvega maja morate paradirati pred lastnimi tlačitelji, ki se vas boje, ter se zaradi tega obdajajo s kordoni tajne policije.... Vaš odpor proti komunističnim režimom, ki se je iasno pokazal lani, in to ne samo nepozabnega 17. junija v Nemčiji, temveč tudi na Češkoslovaškem, na Poljskem, na Madžarskem in v ostalih državah pod sovjetsko zasedbo jasno kaže, da je vaš borbeni duh še vedno živ, vkljub težkim žrtvam, ki ste jih pretrpeli v borbi za svobodo, demokracijo in socialno pravičnost.... Mi vemo, da služijo delavski sindikati v komunističnih državah diktaturi, ki je proti vam. Ni njihova naloga braniti vaše pravice, temveč držati vas pod nadzorstvom in pomagati, da vas lahko izkorišča do skrajne meje.... Svobodni demokratični sindikati iz svobodnega sveta vam na Prvi maj pošiljajo svoje bratske pozdrave ter vam ponovno zagotavljajo svojo solidarnost v 'borbi za svobodo, mir in socialno pravičnost. Delavci na obeh straneh železne zavese se bore za iste, skupne ideale. Prepričani smo, da ni daleč dan, ko bodo- delavci vsega sveta, vseh narodov, vseh ras in obeh spolov v miru sodelovali za blaginjo vsega človeškega rodu. 2ivel Prvi maj — dan solidarnosti delavcev vseh držav! Za prvi mai Proglas jugoslovanskih svobodnih sindikatov Razstava a. s. Spacala Akademski slikar SPACAL je; odprl svoo umetniško razstavo v galeriji CASANUOVA v ulici S. Francesco 22-1. Razstava je odprta od 27.4. do 13.5. dnevno od 11.30 do 12.30 in od 17. do 20. ure. Nosilci diktatorskih režimov, fašisti in komunisti, so vam poskušali ter vam še vedno skušajo vzeti iFrvi maj. Vse, kar vam je bilo nedotakljivega, so potvorili in c-skrunili, tako tudi Prvi maj. Se več, pravijo celo, da ste jih prav Vi pripeljali na oblast in da vladajo v vašem imenu in za vašo srečo. Vi veste, da je to laž. Bili ste žive priče dogodkov, ki so se razvijali v naši državi koncem vojne. Videli ste, da sta dve vojski, ena domača, partizanske^, druga tuja, ruska-, zasedli Jugoslavijo ter sta v njej, ne da bi vprašali narod, postavili diktaturo komunistične stranke. Vsi vedo, da je ta paritja, vse dokler je Jugoslavija imela notranji demokratski režim, bila najsla-botnejše politično gibanje v državi, ker je štela samo nekaj tisoč pristašev. Vsiljena oblast domače in tuje soldateske nad 17 milijoni Jugoslovanov pa je proglasila samo sebe za narodno in delavsko revolucijo ih čfiktaiuro proletariata. V svoji gosjpodarski in Socialni politiki je posnemala ruske boljševike. Vse, kar je delala, 'je nasprotovalo življenjskim potrebam ogromne večine naroda, katerega sestavljajo delavci in Kmetjč'. .Komunistični diktaturi je bil glavhi cilj, da ustvari svoje lastni civilni in vojaški dTŽavni a para' ter ga oboroži. ffato proglas oriše gospodarski razvoj Titove Jugoilhvije, izpremem.be, do katerih ’je prišlo, ter prehaja na današnje, problematiko: iZaradi pomanjkanja političnih svoboščin, osebne varnosti, policijske samopašnosti in samovolje ko munističnih vsemogočnežev so bili ti uspehi neizogibni. Gospodarska demokracija je laž, ker ni možna brez svobode kritike in svobode akcije, brez obstoja politične demokracije.... Delavčev položaj fn zaslužek Gospodarski načrt za leto 1954 je prinesel znatno poslabšanje delavčeve življenjske ravni. Odpravljena je pravica delavskih svetov v podjetjih, da bi z lastnim pravilnikom svobodno določali mezde In plače zaposlenih oseb. Nov gospodarski načrt je predpisal osnovne mezde in plače, medtem ko dopolnilne dodatke lahko dobi delavec samo na osnovi sklepa okrajnega sveta proizvajalcev. Močno je zmanjšano upanje, d« bi delavci povečali svoje dohodke s sodelovanjem pri razdeljevanju dobička pri podjetjih. Ogromne državne in samoupravne dajatve so podjetjem zmanjšale možnost za dosego dobičkov, od katerih bi pa delavci itak dobili samo neznaten del. Toda tudi če bi do tega prišlo, bi morali delavci polovico svojega deleža na dobičku žrtvovati za prisilno notranje posojilo. Kjer koli se že pojavljajo do-. bički, jih terjajo za vse mogoče potrebe. Tako nimajo delavci dejansko nobene možnosti, da bi zvišali svoj mizerni zaslu,ek. Komunistična diktatura v Jugoslaviji ne samo, da ne popušča delavskim zahtevam, temveč celo zavedno slabša delavčev položaj. N a trgu se svobodno formirajo cene za blago državne ali zasebne proizvodnje. Delavci pa 5 -majo istočasno zvezane roke in ne morejo vplivati na višino svojih dohodkov. Zato je razumljivo, da so prav delavci postali najogorče-nejši nasprotniki komunistične diktature,,.. Strah pred svobodo Tudi po odcepu od Moskve, katerega je izvršila jugoslovanske komunistična diktatura proti svoji volji, ni bistvenih izprememb v režimu.... Nasprotno, ukinili so ce- lo relativno svobodo misli, ki so jo uživali člani komunistične partije. To je jasno pokazal slučaj Milovana Djilasa. Nosilci diktature opravičujejo svoj enostrankarski politični sistem z javnim priznanjem, da bi se v svobodi velika večina delavcev, kmetov, obrtnikov in izobražencev izrekla proti diktaturi in proti takšni »socialni stvarnosti«, kakršno je diktatura ustvarila. Nato proglas našteva, kaj vse dokazujejo dosedanje izkušnje, izreka se za skupno državo, za koalicijsko vlado, za svobodne volitve, za ohranitev vseh tistih novih reform, ki so se izkazale za dobre, itd. ter ugotavljm: Na današnji Pirvi maj bodo nosilci diktature poskrbeli, da vari pokažejo svojo silo s tanki, topovi in oboroženimi bataljoni, ki jih bodo razvrščali po ulicah. Toda s tem bodo samo izmaličili proslavo Prvega maja, ki je bila večino manifestacija za mednarodni mir. Vi ne* smete svobodno govoriti. zato ■bomo pa mi, namesto vas danes, postavili vaše neposredne zahteve: pravico ustvarjanja svobodnih sindikalnih organizacij, neodvišnpi od države, od podjetij in Komunistične partije; pravico na' stavko m kolektivne delovne pogodbe v vseli podjetjih; splošno politično amnestijo, razpust vseh taborišč ža prisilno delo in ukinitev prisilne#«# dela; tajne volitve, brez predhodnega postavljanja kandidatov, za delavske svete v vseK podjetjih; .neovirana pravica delavskih svetov gospodarskih podjetij, da postavljajo in odpuščajo vse svoje osebje, vključno direktorji, 'ter jim odrejajo pilaČo; zmanjšanje izdatkov za javni upravni in vojaški aparat; dvig življenjske ravni; svobodno šolstvo, prosto političnih vplivov Itd. Proglas zaključuje poziv m strnjenost, vero o zmago in zagotavlja podporo vsega svobodnega delavskega gibanja v svetu. Poleg raznih vidnih Sr boo in Hrvatov, med njimi dr. Živka TojMloviča, sta za sloven ske socialiste podpisala progVm dr. Celestin Jelenc in dr. Joie Germ. Jugoslovanski socialisti so namreč qhranili svojo nekdanjo strankarske enotnost tudi v emigrantskem delovanju. IZ AMERIKE Predsednik Ameriške federacije dela (AFL) je tudi pozdravil proslave, ki jih na 1. maj prirejajo zastopniki delavstva iz komunističnih držav. Dve taki največji proslavi sta v Parizu in New Yorku. Proglas newyorškega središča kon čuje z značilno obvezo: »Ječe ne morejo zapreti idej. 'Streli ne morejo pobiti pravice!« Nič nam ne more preprečiti, da ne bi uresničili teh naslednjih zahtev SVOBODNI DELAVCI, A NE DELAVCI-SU2NJI/ BLAGINJA V SVOBODI, A NE BEDA V KOMUNIZMU/ SOCIALNA PRAVIČNOST ZA VSE, A NE PRIVILEGIJI ZA KOMUNISTE/ NARODNA NEODVISNOST, A NE SOVJETSKA KOLONIZACIJA/ SVOBODNO DELO V ZDRU2E-NI EVROPI/ i HiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiDiiiniiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiHiiiiRmiiitiimmtniiiiiiniii mmmkmmmr XI. Težko je verjeti, da bi se ibili ti »potujoči narodi« .upali prodirati v tuje in sovražne dežele v munj-ših skuipinah. Pri 10.000 ljudi, je komaj še kakih 2000 za boj sposobnih mož. Ko smo tako spravili na pot ni5 narod, si oglejmo še na kratko njegovo potovanje. Narod torej potuje. Pred vozom par volov, na vozu žene, starci in otroci, par Žakljev moke in suhih jabolk, malo soli in česna, za vozom par krav ia drobnica. Pes la-je in teka ob vozu. Možje na konjih in na straži, fantje vriskajo, dekleta jim mečejo poglede, žene klepetajo, otroci se derejo, starci preklinjajo cesto, živina muka. 1-dila. Vse gre lepo in v redu naprej do — meje. Tam pa, hop, carina, pregled živinskih in potnih listov in dovoljenj za nošenje orožja. Kje neki! Prebivalce sosednje države so (naši zgodovinarji ?e zdavnaj spravili na .pot in 7.a njimi ni ostalo drugih živih bitij kot tri podivjane mačke, en star pes in nekaj izgubljenih kokoši. Torej kar naprej in do prihodnje meje! Tam se narod ni izselil. Cemu, so si rekli, blagor doma, kdor ga ima, in so ostali. Ali pa niso o KDO JE PRVI POSELIL PRIMORSKO preseljevanju ničesar slišali. In sprejeli so naš narod z godbo in slavoloki, z županom na čelu, z belo oblečenimi dekleti, ki so naše ljudi obmetavala s cvetjem. U-čitelj je držal daljši govor o mednarodnem sporazumevanju, staro tetke so delile topli čaj, cigarete in čokolado. Ali je bilo tako? Jaz raje mislim, da je obmejni Stražnik, Čim je zapazil prednje straže tega naroda, zagnal krik, obmejna posadka se je spopadla z najbližnjimi tujci in poslala po pomoč. Cez dan ali dva je bila tudi že glavna vojska te države na meji in napadla z 'boko. Kdor je bil vojak, bo prav dobro razumel, kaj se pravi braniti tžko dolgo in neokretno kolono. Kmalu bi bilo našega narodiča konec, domačini bi si prisvojili živino, poklali žene In starce, mlada dekleta pa bi si pridržali v plačilo za svoj trud in napor. Popustimo še malo, da se ne bi zamerili zgodovinarjem. Naš narod premaga novega soseda, ga oropa do golega na račun vojnih reparacij in krene naprej. Pri tem je ji-cer izgubil nekaj tisočev vojnoob- veznih mož, pa kaj zato, ko ga čaka, 1500 km daleč, obljubljena dežela. Toda 1500 km je dolga pot. Voli hirajo in ginejo od naporov, živina od žeje in gladu. Ljudje tarnaj^ in umirajo od griže in izmučenosti. Za prvo mejo je druga, potem tretja in tako naprej in vsakikrat je nekaj stotin ali pa tisočev borcev manj in vsaj toliko ranjencev več. Našega narodiča to ne uplaši in dere naprej, kakor procesija mravelj čez cesto in pod parni valjar. In narod pride, na dan in leto, ki mu je predpisal zgodovinar, v svojo novo domovino in ni ga več kot nekaj desettisočev. Sedaj pa strmite! Nekaj desettisočev izstradanih in do smrti izmučenih ljudi vam zavzame celq kraljestvo, dobro airejeno, katero brani množica spočitih in dobro rejenih vojakov, premaga to vojsko in pobije tamkajšnje prebivalce do poslednjega moža, da po njih niti ime ne ostane. Osvojeno ob-jubljeno deželo, ki je tako velika, da hi mogla prehraniti deset takih narodičev, poseli do najbolj skritega gorskega kotička, poimenuje- jo po svoje čez noč vse vasi, zaselke, potoke, reke, jezera, hribe, planine, gore in pokrajine, postavi si kneza ali kralja — in že krene zopet v boj proti rnovim sosedom. Tako vsaj si morajo zamišljati te selitve učenjaki. Takšno pot naj bi bili napravili tudi Slovenci. Iz svoje nerodovitne ih močvirne »pradomovine«, 1500 km dalei čez n a j r o d o v i t n e j š e ruske in ogrske nižine -za par pedi revne zemlje med kra-škim kamenjem? Potem pa čez noč pozabiti to selitev, ki bi dala pesnikom več sno- vi nego je mogel dati Odisej Homerju? Saj je še za aprilsko šalo prehudo, da bi v njo verjeli! 8) ČLOVEK, KI JE IZUMIL PRESELJEVANJE NARODOV Značilno za trditev o preseljevanju narodov je dejstvo, da sodobniki tega »baleta« narodov na evropskem prizorišču o njem prav tako ne vedo ničesar poročati, kakor mi sami. Številni arabski zgodovinarji, ki so zapisali veliko manj pomembne dogodke Evrope med III. in VII. stoletjem po Kr., niso o tem preseljevanj« črhnili niti besedice. Mislim, da ni potrebno poudarjati da bi taka revolucionarna dogajanja prav gotovo ne zamolčali, če bi bili o njih kaj slišali. Ce bi se to preseljevanje resnično dogodilo, bi bil mofal njegov odmev prej i- li slej priti do njih. Tudi ni preseljevanje množice narodov tako malenkostna zadeva, da bi se o njeni ne govorilo. Tudi, iz kronik sodobnih evropejskih letopiscev niso mogli ničesar posneti, kajti le-ti niso mogli vedeti za nekaj, kar se ti i pripetilo. Prve nauke o preseljevanju narodov najdemo šele dobrih tisoč let po »njem«, največ pa okrog leta 1700 in pozneje; vrhunec dosežejo v Nemčiji za rojstva nemškega nacionalizma in imperializma. Kakor že poudarjeno, je bil Nemcem tu nauk dobrodošla prilika, da prikažejo svoje dežele od Labe in Saale z Berlinom vred kot čiste pragermanske pokrajine, katere je Slovan onečastil s tem, da je v njih prebival in jih obdeloval. Zato je bilo bogu dopadljivo delo Slovane iztrebiti ali pa vsaj po^ nemčiti, zabrisati za njimi vsako sled ter jim, kakor tudi ostalemu svetu, tzabiti v glavo, da so priseljenci, vsiljenci, tlačani in preneumni, da bi mogli živeti sami. Zato da bi bilo najboljše, da bi se vrnili, od koder so prišli, ali oj. da spoznajo, da je edino zveličav ni evangelij brezpogojen sprejem nemškega jezika in miselnosti. Kakor se z lažmi in izmišljenimi vestmi često pripeti, se je končalo tako, da so Slovani ta nauk sprejeli, Nemci sami pa začeli v svoje ■lastne laži verjeti. Gorostasnost vse te mahinacije, ki so ,jo Nemci izvedli s prav nem ško natančnostjo in laži-znanostjo, se izraža najlepše v dejstvu, da so slovanski slavisti, v kolikor so prišli tej potvorbi na sled in jo razkrinkali, naleteli ravno doma, da o nemškem znanstvenem svetu sploh ne govorim, na največji posmeh. Ostali slovanski znanstveniki pa se še dalje trkajo na .prsi, in premlevajo isto pesem; Mi smo pritepenci, prišli smo iz močvirij in nismo vredni in sposobni, da bi živeli v lastni svobodni državi. (Se nadaljuje) VESTI s TR2AŠKEG Likvidacija vojne škode 15. aprila je potekel zadnji rok za prijavo vojne škode in do 14. julija se morajo oškodovanci, od nosno drugi upravičenci odločiti, ali zahtevajo izplačilo odškodnine ali pa prispevek za postavitev porušenih stavb in naprav v prejšnje stanje. Z predmete domačega gospodinjstva (pohištvo m obleko), za raznovrstno blago, zaloge .izdelkov in surovin namreč predvideva zakon samo odškodnino, ki naj oškodovancu nadomesti vsaj del utrpele premoženjske izgube. Za vse ostale vrste voj. škode (na nepremičninah in premičninah, ki sc služile izvrševanju samostojnih pridobitnih poklicev obrti, industriji in za gradbe sploh) pa nudi zakon oškodovancu možnost, da izbira med odškodnino in prispevkom za postavitev zgradb in naprav v prejšnje stanje. Vsi, ki se morajo zdaj odločiti, morajo seveda vedeti, kaj nudi zakon v prvem in kaj v drugem primeru. ODŠKODNINA Odškodnino prejme oškodovanec, odnosno drugi upravičenec, popo'-noma brezobvezno. Uporabi jo pač kakor najbolje zna. Mora pa vefte-•t! da znaša ta odškodnina, za pohištvo in obleko, največ 1 milijon lir da mu ne pritiče nobena odškodnina za izgubo draguljev, gotovine, vozil, ki so služila razvedrilu, zgradb, za katere smatra zakon, da so razkošje (gradovi, vile) itd. Vojno škodo za izplačilo odškodnine izračunamo na osnovi vrednosti na dan 30. junija 1943. leta. Seveda so za njeno .ugotovitev me-* .rodajne taikrat veljavne vezane n rodne cene, ne pa proste cene. Pri vseh škodah, nastalih na nekdanjem italijanskem ozemlju v Julijski krajini in Dalmaciji ter na Svobodnem tržaškem ozemlju, se nato to vrednost pomnoži s količnikom 15; pri škodah, nastalih na ozemlju današnje Italijanske Republike in v tujini pa s 5. Od tako dobljene skupne vrednosti vse .utrpele vojne škode se nato odpiše še do 25 odstotkov kot amortizacijo zaradi staranja in izrabe. Znesek, Jci preostane, tvori nato osnovo Zi< izračunavanje odškodnine. Kakor že rečeno, odškodnina za obleko in pohištvo ne sme presegati 1 milijon lir, za vsako ostal., vojno škodo pa bo oškodovancu izplačanih prvih 5 milijonov v ceio-ti, drugih pet milijonov samo 30-odstotno, pri tretjih petih milijonih ena tretjina in končno pri četrtih petih milijonih ena četrtina. Z» vse, kar peesega vrednost 20 milijonov, ne dobi ničesar. Največ ji, možna odškodnina znaša torej; za prvih 5 milij. 5.000.000 lir za drugih 5 milij. 2.500.000 » za tretjih 5 milij. 1.666.666 » za četrtih 5 milij. 1.250.000 » de, katero se zopet likvidira na podoben način kakor odškodnino, h: da so osnove zdaj desetkrat večje. Prvih 50 milijonov je namreč upoštevanih v celoti, od drugih 50 milijonov samo polovica, od tretjih ena tretjina, od četrtih pa ena četrtina. Ce presega na malo prej opisani način izračunana vrednos* vojne škode 200 milijonov lir, potem ne dobi oškodovanec za vse. kar, je nad tem zneskom, nobenega prispevka za postavitev objektov ali naprav v prejšnje .stanje. Najvišji prispevek znaša torej: za prvih 50 milij. za drugih 50 milij. za tretjih 50 milij. za četrtih 50 milij. 50.000.000 liv 25.000.000 » 16.666.666 » 12.500.000 >) za 200 milijonov in sploh največ . . . 104.166.666 li- od česar pa odobri drživa samo 50 odstotkov, torej 52.083,333 lir. KAJ JE BOLJŠE? To so torej osnove, po katerih se pri vojni škodi izračunava in iz plačuje odškodnino oziroma prispevek za postavitev v prejšnje sta- nje. Kjer je posamezniku dana možnost izbire, bo pač pri svoji odločitvi moral upoštevati predvsem svoj premoženjski položaj, kajti, če ne more dpbiti sredstev za vzpostavitev objektov in naprav v prejšnje stanje, pri čemer mora, kakor smo videli, sam dodati najmanj 50 odstotkov, potem pač ne bo mogel izbrati prispevka temveč se bo moral zadovoljiti z odškodnino. V splošnem pa je pri večjih škodah, posebno pri nepremičninah, primernejša izbira prispevka, kajti ocena je v tem primeru ugodnejša in tudi meja, dc katere sega odškodnina, je viš-'ja. Omeniti moramo še, da imajo pravico na eno ali drugo obliko vojne škode tudi oškodovančevi nasledniki in vsi, ki na njegovo premoženje lahko uveljavljajo kakšno pravno priznano zahtevo On, pr. upniki). Za slednje je priznan še poseben rok, v katerem lahko prijavijo svojo zahtevo. Ce namreč oškodovanec sam ni prijavil svoie vojne škode v zakonitem roku, ki je zapadel 15. aprila letos, potem j-o smejo upniki ali drugi pravni upravičenci prijaviti še do 12. oktobra 1954. Seja občinskega speta p Nabrežini za 20 milijonov in sploh največ . . 10.416.666 lir PRISPEVEK ZA POSTAVITEV V PREJŠNJE STANJE Pri prispevku za postavitev poškodovanih ali uničenih stavb in naprav pa je postopek drugačen Oškodovanec, ki se odloči za ta način, sprejme s tem tudi obvezo, da dejansko postavi zadevne predmete v prejšnje stanje. Za izračunavanje so merodajne cene, ki so veljale maja 1940, ne pa 30. junija 1943. Od ugotovljene vrednosti leta 1940 se nato najprej odšteje 25 odstotkov kot odpis. Znesek, ki preostane, pa se pomnoži s količnikom, ki ga ministrstvo določi v svrho izravnanja razlike med cenami leta 1940 in cenami v času, ko se poškodovani ali uničeni predmet vrača v prejšnje stanje. Tako se dobi nekakšno današnjo uradno ugotovljeno vrednost utrpele ške- Občinski svet v Nabrežini se je 27. t. m. bavil z obširnim dnevnim redom. Uvodoma je župan g. Terčon prečital interpelacijo svetovalca A. Škrka, ki se je tikala nekin pisem z občinskim žigom, ki da naj bi bila odpremljena brez vednosti tajnika in župana ter resolucijo glede razlaščanja slovenska zemlje, ki jo je predložil svetovalec I. Milič. Obe zadevi sta bili odloženi na konec seje. K prvi točki je odbornik za fi-naftee, Floridan, poročal o ohraču-nih za leto 1951 in 1952, ki so jih potrdil' izvoljeni /računski pregledniki. K zadevi sta se oglasila svetnika Colja in Milič. Prvi je končno predlagal, naj se za leto 1953 predloži zapisnik, ki naj ga polj pišejo pregledniki računov. Obračuna za leto 1951 in 1952 sta bila odobrena in sta javnosti na vpogled 30 dni. Nadalje je odbornik Floridan predlagal, naj občinski svet potrdi predlog upravnega odbora, po katerem si občina lahko najame 4 milijone lir posojila za nemoteno finansiranje tekočih stroškov. O predlogu je nastala daljša diskusija. Svetnik Milič se je protivil posojilu, ker bi denar služil za. SE-LAD, ki ni občinska ustanova, občina bi morala pa plačevati 7.5 od stotne obresti. V diskusijo je posegel župan in izjavil, da je to sicer res, vendar je treba upoštevati, da bi v nasprotnem slučaju marsikdaj morali odpuščati delavce, ker b: ne bilo denarja za izplačilo mezd. Temu je krivo birokratsko poslovanje nadrejenih oblasti. Občinski svet je 'uvidel umestnost predloga in ga zato odobril. Za tem sta o javnih delih, ki so v teku ali ki se bodo v kratkem začela, poročala župan Terčon in odbornik Slavec. Zaradi obširnosti obravnavale snovi in zanimive diskusije, ki je sledila, bomo o zadevi poročali prihodnjič. Občinski svet je nato sprejel re- solucijo, s katero obsoja razlašče-vanje slovenske zemlje pri Dom ju in Riemanjih, ki stremi za spreminjanjem etnične črte našega področja in zahteva, da se s takim početjem preneha. Resolucijo od pošljejo ZVU in v vednost Kmečki zvezi ter Zvezi malih posestnikov. H koncu je župan obrazložil se interpelacijo svetnika Škrka, tod’i zadevo so obravnavaii na tajni sej;. SLOV. PROSVETNA MATICA priredi Večer narodnih pesmi v.petek, dne 7. maja 1954, ob 20.30 v društveni dvorani v ulici Machiavelli 22, II. nad. s sodelovanjem priznanega pevskega terceta »METULJČEK* ob spremljavi mojstra Marij-a Sancina Vabila za vstop na razpolagi na sedežu društva v ulici Machiavelli 22-11. Predavanje SFM Slovenska prosvetna matica priredi v četrtek, dne 6. maja t. 1., ob 20.30 uri v prostorih SPM v ulici Machiavelli 22-11 predavanje prpf. K. Sancina o temi: »Naš odnos do glasbene umetnosti in nje vzgoje«. Poljudno predavanje bo zanimalo glasbenega izobraženca, kakofše pošebno starše in glasb, mladifio. TRŽAŠKI PREPIHI 0 gospodarjih in Jernejih Pri »Delu« bi nam radi dopovedali, da so iztaknili novega, morda celo nepoklicnega dialektika. Tovariš Jernej si je za to priložnost izbral poklic Cankarjevega Jerneji« — in ni pogrešil. *?od novim i-menom se skriva le stara firma! Jernej z masko na obrazu se namreč bridko pritožuje, da demokratični svet njegovega gospodarja ocenjuje tako, kakor je Cankar ocenjeval Jernejevega gospodarja. Cankar ni hranil s papirjem pri popisovanju tega gospodarja, poslovil je nesmrtno delo, ki so ga prav komunisti poskušali zaman potvarjati. O gospodarjih in Jernejih bodo pisali ljudje vse dokler bodo gospodarji samo ukazovali, Jerneji pa samo poslušali. Tudi Jernej pri »Delu« ve, da prav komunizem načela o ukazovalnosti gospodarja in poslušnosti Jernejev izvaja z železno doslednostjo. Cankarjev Jernej je svojo pravico vsaj iskal, četudi. je ni našel, Vidalijev Jernej pa ne išče pravice in resnice, pač pa krivico in laž spreminja v gospodarjeve čednosti. Se več, kdor koli krivice in laži Jernejevega gospodarja razkriva, dela — po njegovem — to ne zato, ke.r bi hotel resnici in pravici pripomoči do veljave, pač pa iz istih pobud, ki so poklicnega Jerneja priklenile na svojega gospodarja. Tudi v tem se moti Jernej. Svobodni ljudje nimajo idejnih gospodarjev, lahko imajo vzornike. Zgodovina slovenskega političnega gibanja ni poznala poklicnih političnih agitatorjev. Politika je b;!a našim prednikom prav tako zasebna in častna zadeva posameznika kot vera. Sele KP je postavila nove poklice, to je ljudi, ki jim je strankarska' politika življenjski poklic, vodilno načelo pa pregovor: Čigar kruh uživam, temu slavo sviram! Tako se ustvarjajo poklicni strankarski Jerneji in njihova ,usoda ni boljša od Cankarjevega Jerneja, v kolikor ni še mnogo slabša. Na nasprotni strani teh Jernejev ni, ker tudi ni gospodarjev. To si zapomnite, tov. Jernej, pri »Delu«! Morda bo le res, kar šušljajo po mestu, da namreč stara ljubezen ne zarjavi in so se sprti bratci; skrivno zopet pobotali. Na »dolarski liniji« in »pustnem plesu« so se vsekakor znašli na istem tiru. O vsem tem pa smo že itak postregli dojilji, zato ni treba, da dojenčkom to ponavljamo. Za Bogomolčeve injekcije pa se iskreno zahvaljujemo; izumitelja in njegovega prvega pacienta Stalina sc spravile na drugi svet, mi pa bi radi poklicnim KP Jernejčkom še pred smrtjo dopovedali, da služijo prav takemu gospodarju, kakršnemu je služil Cankarjev Jernej. Ta gospodar se je izkazal pri Slanske-mu, Rajku, Kostovu, Gomuljki in sedaj tudi še pri Romunih, da ne bo nevoščljivosti med priprežnica-mi. Nobenih vzrokov ni, da se ne bi izkazal tudi pri tržaških poklicnih Cankarjevih Jernejih. Seveda smo pripravljeni na veliko potrpežljivost in zato želimo sebi in tudi njim še mnogo let življenja — pod svobodnim soncem! Pozabljeni Stalin »Komsomolskaja Pravda«, glasilo sovjetske komunistične mladine, poroča, da so predrugačili prisego komunistične mladine in iz nje pognali Stalina. CK Sovjetske komunistične mladine je namreč zaukazal naslednje novo besedilo prisege: »Prisegam, da bom ostal zvest, naukom Lenina in odločen braniti KP za zmago komunizma«. Star., besedilo prisege je v svojem drugem delu vsebovalo povsem drugačno zapoved: «... in odločen leninistično - stalinistično idejo braniti za zmago komunizma«. Pred poldrugim letom bi taka sprememba prisege spravila r,i morišče vse njene urejevalce, rtj-nes bi tvegali glavo tisti, ki ,bi so »očiščevanju« prisege upirali. Zaslužena usoda pač vseh Jernejev.... ODPRTO PISMO Matiček se ženi Dijaki klasičnega liceja so pod vodstvom prof. Peterlina že trikrat uspešno uprizorili Linhartovo veseloigro »Veseli dan ali Matiček se ženi«. Ze samo dejstvo, da vendar spot vidimo našo mladino na delu, je zelo razveseljivo; ali vredni niso samo pohvale, ampak tudi pravega priznanja. Vsi po vrsti so se dobro izkazali, posebej pa sta še izstopila MSatiček in Nežika, kar se tiče samega igranja pa baron. Matička ie zelo lepo podal Grego-Pertot iz Nabrežine. Izkazal se it' tako glede jasne izgovorjave kok gibčnosti na. odru, kate.re pri takih mladih igralcih običajno nismo vajeni. Prav tako je živo zaigrala Nežiko Breda Bekar. Bila je nav> hana, modra, nežna .in odločna. Posebnost je bilo tudi domače narečje, v katerem so govorili Nežika, Matiček in drugi fantje in dekleta. Morda je tudi v tem vzrok med mnogo jasnejšo izgovorjavo Nežike in Matička V primeri z o-no Jurija Slame, ki je igralsko prav imenitno podal barona. Predstava v Avditoriju jepriva-bila mnogo naših ljudi, in kar je glavno: dijaki so si občinstvo o-'Svojili, pritegnila jih je domača govorica, naša vesela mladina. Takih predstav bi si želeli še več! Prejeli smo v objavo: Velečastitemu odboru za proslavo Marijinega leta TRST in v odobritev Prevzvišenemu gospodu škofu Mons. ANTONU SANTIN TRST Živimo v hudih časih in še huj ši so morda pTed nami. H komu naj se obrnemo za pomoč? Kie na5 iščemo zavetja? Odgovor ni težak. Kadar otroku preti nevarnost, išče svojo mater in modrc ravna. Kakor otrok, tako tudi odrasli človek potrebuje matere. Vsa preteklost nas uči, da so se naši predniki, kakor tudi mi, zatekali k nebeški Materi Mariji. Najbolj priljubljena Marijina božja pot je bila za naše primorske vernike Sv. gora pri Gorici. Kdo izmed nas še ni poromal na Sv. goro? Živo so nam v spominu pretekla leta, ko smo lahko neovirano romali k Mariji na Sv. goro, kjer smo pred njeno milostno podob') našli vselej mnogo milosti in tolažbe. Ko praznujemo letos Marijino leto, se naše misli zopet dvigajo k ■ljubljeni svetogorski Kraljici. Toda nove razmere, v katerih živimo, nam ovirajo prosto romanj1' na Sv. goro. Zato je naša srčna želja, da bi v tem svetem Marijinem letu imeli vsaj njeno podobo med nami. Goriški verniki so že pred leti to storili. V goriški stolnici i-majo krasen posnetek podobe sve-togorske Kraljice. Pred to podobo se vsak dan daruje sv. maša iu Goričani se zaupno k njej zatekajo. Zakai ne bi tudi mi tržaški verniki storili enako? Tudi mi lahko nekaj storimo. Najbolj primerno b bilo, da bi si oskrbeli kopijo s ve togorske Matere božje, katero bi postavili na primeren oltar cerkve Sv. Jakoba v Trstu. Zato se obračamo 7 gorečo prošnjo do našega prevzvišenega gospoda škofa, da bi nam milostno dovolil, da bi se naše srčne želje izpolnile. Ker gre tukaj za dušni blagor vseh vernikov, pričakujemo z velikim zaupanjem, da bo prevzvišeni storil vse. da se to uresniči. Zaradi tega naprošamo Odbor za proslavo Marijinega leta, da vzame zadevo čimprej v pretres, da s tem ugodi srčnim željam naših vernikov in na i» način najlepše zaključi proslavo Marijinega leta Slovenski verniki smo pripravljeni vse storiti, da se ta naša srčna želja izpolni. Predlagamo tudi da bi med nami nabrali potrebni'! zlatanin, iz katerih bi se izdelali kroni Mariji in Jezusu. Naj'gre ta glas med vse častilca svetogorske Kraljice, kakor se glasi v svetogorski himni: »»Z vrha Skalnice glas nov odmeva, — ki oznanja ga Uršika deva —. iz Grgarja ponižne vasice, blizu slavne in sončne Gorice. — Cez ravni gre ta- glas do morja. Ze na nogah dežela je vsa.«« Trst, 25. aprila 1954. SLOVENSKI VERNIKI Kdor išče, ta najde »Primorski dnevnik« je za svojo nedeljsko številko prihranil »o-cvirk«, v katerem nam zopet očita, da smo po 8. oktobru »napadaii Jugoslavijo in njene voditelje, ki so... — edini preprečili, da bersa-Ijerjev in karabinjerjev še danes ni v Trstu.« Točno. Pisarček »Primorskega dnevnika« je s svojimi besedami potrdil samo to, kar smo mi že nekajkrat izjavili, namreč, da so jugoslovanski narodi demonstrirali in hiteli na mejo prežeti z voljo, da karabinjerjev sploh nikdatr ne bi bilo v Trst, medtem ko se jugoslovanski komunistični voditelji in vsi tisti, ki jih podpirajo, lahko postavljajo .kvečjemu s tem, da karabinjerjev še danes, oziroma pravilnejše danes še ni v Trstu. To ni majhna razlika. Ce bi namreč Italija sprejela titovske pogo- je, potem bi se karabinjerji že zdavnaj lahko sprehajali po Trstu. Ker »Primorski« na tihem upa, da jih bo koncem koncev vendarle sprejela, mu je podzavestno, mimogrede, a iskreno ušel previdni »še danes«. Kaj jutri, Bog ve.... Vsekakor, hvala, za iskrenost! Glede napadov na Amerikance Britance in Italijane, ki so- ba.je še veliko bolj odgovorni .za sedanj; položaj, naj nam pa zanesljivo prav nič sentimentalni »Primorski dnevnik« oprosti, če. smo tako stvarni in realni, da. ne zahtevamo od tujca takega upoštevanja svojih koristi, kakor jih imamo menda pravico zahtevati od matične. domovine in njenih, pa čeprav politično še tako nasprotnih predstavnikov.. Tudi to je pomembna razlika. Vkljub temu mu. pa priporočamo, naj pazljivo prebere številke »Demokracije«, na katere se sklicuje, pa bo spoznal, da smo vsakemu povedali svoje. Seveda, ne v istem stavku, ker je to nemogoče. Ce pa ima tudi na očeh takšne-škarje, da mu kar sproti iz listov izrezujejo vse, kar ne bi bilo v prilog njegovim trditvam, potem mu pa seveda tudi sv. Duh —<■:. v katerega poleg vsega še ne veruje in se z njim stalno krega — ..ne more pomagati. Odgovorni urednik: Dr. Prof. ANTON DABINOVIC Tiska: tisk. Adria, d. d., v Trstu ZDRAVNIK Dr. FRANJO DELAK v TRSTU sprejema na Reški cesti - Strada di Fiume, številka 20-III. - 2. nadstopje vsak dan od 15. do 17. ure. ZOBOZDRAVNIK Dr. STANISLAV PAVLICA se je preselil v ul. Rittmeyer, 13 in sprejema od 9. do 13. ter od 17. do 19. ure Stev. telef. 31-813 Frvomajslii izleta Rezijo Tajništvo SDD sporoča izletnikom - prijavljencem, da je odhod iz Trsta z avtopulma-nom iz ulice Carducci 12 1. maja 1954 točno ob 6,30 zj. Seja širšega odbora SDZ V nedeljo 25. ,t. m. je bila seja širšega odbora SDZ. Polnoštevilni odborniki so razpravljali o tekočih , organizacijskih zadevah in o delih za letošnji občni zbor SDZ. Poziv slovenskim učiteljem! Slovensko dobrodelno duštvo o-pozarja naše učiteljstvo, da potrebuje za nadziranje otrok letošnjega mladinskega letovanja v Devinu nadzornice za meseca julij in avgust. Kdor se želi udeležiti obmorske kolonije, naj vloži prošnjo pri SDD v Machiavellijevi ulici 22-11 iz. navedbo izmene, katere se misli udeležiti. Prednost imajo učiteljice, ki so že prejšnja leta sodelovale v kolonijah. ♦ * * Dve nezaposleni absolventinji SU'-venskenskega učiteljišča bi verjetno našli takoj zaposlitev. Reflektantke naj se zglasijo v dopoldanskih urah v tajništvu SDD, ulica Machiavelli 22-11. Mizarji | kmetovalci f podjetnih! • Deske smrekove, macesnove in trdih lesov, trame in paritete nudi najugodneje TEL. 90441 CALEA TRST Vlal* Sonnlno, 2 4 Vsakovrstno pohiitvo: SPALNICE - JEDILNICE -KUHINJE ITD. — PO NAROČILU IZVRŠI VSAKO DELO — POROŠTVO ZA DOBER NAKUP — TOVARNIŠKE CENE — DELO SOLIDNO — DOMAČA TVRDKA Tovarna pohištva Tel. 32 Cormons - prov. Gorizia OBVESTILO Tvrdka KERŽE PIAZZA SAN GIOVANNI 1 - TEL. 35-019 ki obstoja in deluje nepretrgoma že 88 let v solidnem in neumornem delu, je na željo svojih cenjenih odjemalcev ustanovila oddelek za izvoz darilnih paketov z raznovrstnim blagom za Jugoslavijo in ostale države, ki že deluje v polnem obsegu. Vsi, ki niste bili do danes obveščeni o našem novem poslovanju in želite svojim sorodnikom in prijateljem pokloniti kakršno koli darilo, kakor: živila, tekstilno blago, radiospre-jemnike, glasbila, pisalne, šivalne ali pralne stroje, električne sesalce za prah, električne hladilnike - Frigideires, štedilnike na drva, plin ali elektriko, nerjaveč namizni pribor, porcelan, bicikle, Motoscooters itd. itd., vas vljudno vabimo, da se zglasite osebno ali pismeno pri nas na zgornjem naslovu. POSTREŽENI BOSTE TOČNO, PO KONKURENČNIH CENAH IN S KVALITETNIM BLAGOM/