št. 4 PTUJ, dne, 31. januarja 1964 .Tffrfnllc« IzhaTa porometni dav. 1,261.087, dohodek ffosip, organ, 10,574.048, prispevek iz dohodka 1,554.682, v tem: — za federacijo 1,224.291, — odstop, občini 20.447, — odstop. GO 109. 944 čisti dohodek 9,219.566. Cisti dohodek za razdelitev 9.219.566, za osebne dohodke 5,785.556, za sklade 3,455.810. Zaposlenost in delovna sterilnost število zaposlenih se je v družbenem sektorju gospodar- stva v preteklih dveh letih po- večalo za 7% ali za 548 zapo- slenih, v negospodarskih pano- gah pa za približno 172 oseb ali 9.6 «/o. Leto« bi naj število novih za- poslitev počasneje raslo kot v preteklih letih. V gospodarstvu je moč računati s povečanjem števila novih zaposlitev za pri- bližno 451 oseb ali 5,0 "/o, v ne- gospodarskih dejavnostih pa za 57 oseb ali 2,9 »/o. Dinamika zaposlovanja bo nekoliko višja v industriji, obrti, trgovini in kmetijstvu. Pričaknjenio. da bo zaradi sko- raj podvojene proizvodnje gli- nice in aluminija naraslo šte- vilo zapo»^lenih v TGA od se- danjih 1.774 na 1.958 oseb in razširitve obratov ter poveča- ne proiz-vodnje tovarne avto- apreme od 544 na 628 zaposle- »Oih. Nad povprečjem v panogi' industrije se bo povečalo šte- vilo zaposlenih še pri tovarni perila in konfekcije »Delta«, ki uvaja tretjo izmeno, in pri pod- jetju »Perutnina«, ki postopo- ma iivaja proizvodnjo na do- grajenih objektih ])€rutninar- ske farme. V trgovini se bo zaradi no- vih prodajnih mest povečalo število zaposlenih za 4.5 "/o, v obrti pa za 5,6 "/o. V negospo- darskih dejavnostih naj bi se povečalo število zaposlenih predvsem v prosvetno-zdrav- stveni dejavnosti. V dejavnosti državnih orga- nov se ne pričakuje povečanje števila zaposlenih. Produktivnost dela Poglavite;n pogoj za hiter razvoj proizvodnje in potroš- nje ter za večanje realnih osebnih dohodkov bo nadalje naraščanje produktivnosti dela. Zato tudi v letošnjem družbe- nem planu računamo -z okoli 9 "/o povečanjem produktivnosti dela v celotnem gospodarstvu. Predvideno povečanje bo mo- goče doseči 2 novimi vlaganji za zboljšanje tehnične oprem- ljenosti dela, uvajanjem meha- nizacije dela s smotrnejšim iz- koriščanjem obstoječih rezerv, boljšo organizacijo dela, s hi- trejšim usposabljanjem stro- kovnosti in specitalizacije za- poslenih, smelejšemu pristopa- nju izobraževanja na delov- nem mestu. predvs<'ni pa dvigu vodilnega kadra. Izobraževanje kadrov je še toliko bolj po- membno, ker bomo iHorali pri- četi izvajati rotacijo na voflil- nih delovnih mestih. Gospodarske organizacije bo- do morale v prih(xlnjc bolj na- črtno predvidevati potrebe po delovni sili ter proučevati kva- liteto in profil delavca, ki ga spričo modernizacije rabijo. Ker je na območju '>bčine še vedno problem pri zaposlova- nju žemske delovne sile. nodo morale gospodarske organizacii je nuditi zavodu za zaposlova- nje več možnosti za zaposlova- nje le-te na delovna mesta, za katera včasih neutemeljeno tr- dimo, da so le za moško delov- no silo. Splošna družbena potrošnja Gospodarski in družbeni raz- voj sta že dosegla tisto stop- njo, ko prevzemajo delov. org. nove povečane družbene naloge. Delovne organizacije so postale nosilci razširjene reprodukcije in s tem popolnoma odgovorne za investicijske odločitve. Te naloge narekujejo delovnim organizacijam drugačen odnos do planiranja in prognozira- nja ter narekujejo smotrno dolgoročno planiranje in pro- gramiranje vlaganj ter razvoja na sploh. V tej situaciji dobivajo vse pomembnejšo vlogo poslovne in komunalne banke. Komunalna banka se bo mo- rala aktivneje vključiti v ta proces in prevzeti iniciativo, mobilizacijo in kreditiranje sredstev za rekonstrukcijo in razširjeno reprodukcijo. V pro- cesu depolitizacije investicij in investicijskih odločitev bo po- trebno vse bolj uveljaviti na- čela ekonomike, rentabilnosti in ekonomičnosti investicijskih vlaganj. To lahko uspešno za- gotovimo s prenosom teh od- govornosti na gospodarske či- nitelje, kot so banke in gospo- darske organizacije. V družbe- nem planu za leto 1964 bo po- trebno sprejeti koncepcijo gle- de ukinitve družbenega investi- cijskega sklada in njegova sredstva vložiti pri komunalni f^aivkl, »li pa da še občinska skupščina ta jufetrmneot zadnži ▼ svoji pristojnosti. Velika raz- drobljenost sredstev zmamjšuje '»'^»sticijsiki -učinek, zato bo po- trebno smemicaim družbenega plaoa zelo močno podčrtati ko- ristnost zdiruževamja ratzpolož- Ijivih investicijskih -sredstev, da bi zagotoviili učinkovito in smo- trno investicijsko politiko. Taka akcija bo neobhodino potrebna, ker je iz osnutkov investicijskih planov podjetij razvidno, da predvidevajo go- spodarske organizacije skupno 16 milijard dinarjev investicij za leto 1964, ki niso niti do po- lovice pokrite niti dovolj pre- mišljene. Ta pokazatelj nas opozarja na nujno vskladitev imvestieijskih programov in iz- delavo dolgoročnih planov. Sredstva, s katerimi razpo- laga občinska skupščina in nje- ni organi, znašajo letno okoli 2,5 milijarde dinarjev, kar po- meni le eno petino vseh sred- stev v občini in so znatno pre- majhna, da bi mogla občinska skupščina z njimi odločilno vplivati na gospodarski in druž- beni razvoj v občini. Zaradi tega je potrebna enotna druž- beno-politična aktivnost vseh socialističnih činiteljev v ko- muni, da s skupnimi razpolož- ljivimi sredstvi zagotovimo ci- lje in smotre skladnega gospo- darskega in družbenega razvo- ja v tekočem in v prihodnjih letih. •Ptujska občina je pri doio- čitvi udeležbe na skupnih vi- rih proračunskih dohodkov uvrščena med srednje razvite občine okraja. Zaradi tega bo deležna 41 deljivih prora- čunskih dohodkov. S to ude- ležbo bo sposobni občinska skupščina zagotoviti le slabo polovico skupnih proračunskih izdatkov in bo primorana tudi v letu 1964 uveljaviti dopolnil- ne dohodke, prispevke in ob- činsko doklado z nekoliko po- višanimi s.topnTami. V letu 1964 bodo razpolagali Nadaljevanje na 4. strani Ptuj — Raičeva ulica z Ekonomsko srednjo šolo TE DNI P» SVETUJ Upori nacionalnih armad v Tanganjiki, Ugandi in Keniji, ki so jo oblasti pred kratkim razglašenih neodvisnih držav zatrle s pomočjo nekdanje kolo- nialne vojske — z britanskimi četami, polnijo te dni stolpce svetovnega tiska. Francija je slednjič tudi uradno priznala Kitajsko in s tem naredila piko na »i« najrazličnejšim domne- vam. Medtem ko je kitajski, premier Cu En Laj še vedno na obisku v afriških deželah in ne kaže več toliko bojevitosti kot v Tirani — ima pa4'svoje načrte za Afriko —, v Ženevi nadalju- jejo razorožitvene razgovore. • UPORI VOJSKE Čeprav je upor vojska v ne- katerih vzhodnoafriških deželah vzbudil mnogo zanimanja po svetu, še danes pravzaprav ni nihče odgovoril na vprašanje, kje tiče dejanski vzroki. Sami uporni vojaki trde, da žele viš- je plače. Oblasti naj tudi odstra- nijo iz vojaških vrst — britanske častnike in inštruktorje. Znano je, da prejemajo tuji častniki višjo nagrado za svoje delo. Toda kako to, da se je vojska uprla približno v istem času v Tanganjiki, Ugandi in Keniji? Ali je kakršna koli zveza med temi dogodki? Nekateri pravijo, da gre za organizirano »peto ko- lono«. Desničarski krogi iščejo že po običajni navadi vzroke v »komunističnem vdoru«, v ob- isku Cu En Laja itd. Zanimivejše pri tem je, da morajo vlade dežela, ki so po- stale šele pred kratkim politič- no neodvisne, iskati pomoč pri nekdanji kolonialni metropoli in njeni vojski, ki je domačini vse- kakor ne gledajo z velikim na- vdušenjem. Na drugi strani je sicer res, da organizacija afri- ške enotnosti, organ vseh neod- visnih afriških dežel, ne more odločno posredovati, ker so jo ustanovili šele pred kratkim in še ni dovolj globoko zaorala le- dine. Vladam je tudi bolj pre- prosto poklicati čete, ki so jih že vajeni, kot npr. posredovanje čet OZN, ali medafriških enot, ker bi o tem morala razpravljati OZN oziroma določeni or'^ani, in bi zadeva verjetno trajala pre- dolgo. Kakor pravijo prizadeti predsedniki vlad, je tteba upor zadušiti takoj in ohraniti red. • PARIZ IN PEKING O ureditvi diplomatskih odno- sov med Kitajsko in Francijo smo obširneje govorili zadnjič. Sedaj, ko so domneve postale resničnost, skušajo opazovalci v Pekingu in drugod ugotoviti, kaj vse lahko rodi ta dogodek, ki ga na splošno ocenjujejo kot povsem normalen. Posebno opo- zarjajo na najnovejše namige Pekinga o tako imenovani »enot- ni protiameriški-protiimperiali- stični fronti«, ki naj bi jo naj- prej sestavljale neodvisne in slabo razvite azijske in afriške deželp. polodvisne dežele in ko- lonije, nato pa še tudi kapit.ali-' stične dežele, med njimi Franci- ja. Jasno je, da je* »taka fronta«, ki nenadoma potiska v ozadje ideološke razlik-^, naperjena po- sredno proti SZ, deželi, ki si prizadeva, da bi prav v spora- zumih z ZDA odstranila nekate- re pereče probleme v interesu miru in varnosti. Povezava Pe- king-Pariz naj bi našla »drugo pot« za svojevrstno razdelitev sveta. • ŽENEVSKO ZASEDANJE V torek se je po petmesečni prekinitvi v Ženevi znova sesta- la razorožitvena konferenca. Predsednik ZDA Johnson je po svoji po.=;lanici predložil pet točk, o katerih bi se lahko spo- razumeli in zaustavili oborože- valno dirko. ZDA in SZ naj bi sklenili sporazum o nadziranem »zamrzovanju« proizvodnje stra- teških atomskih ofen7.ivnih ali defenzivnih prevoznih sredstev in sporazum o dejanski opusti- tvi proizvodnje vseh ilirskih surovin v ■<"^'-- n^^^-i^na Naj- prej na i bi vzporedno ukinjali reaktorje. Prepovedali naj bi širjenje atomskega oro^.ia, uve'-!- li sistem opazovn'nostaj in ustavili jedrske poizkuse tudi pod zemljo. V Mn~''vi opozarjajo, da se morajo ZDA najprej odreči na- črtov o NATO kot večstranski jedrski sili... Za lepše življenje v krajevnih skupnostih AKTIVI KOMUNISTOV IN NJIHOVO DELO Ze III. plenum CK ZKJ je med drugim pokazal, da »z ob- stojem in delovanjem osnovne organizacije, ki ima določeno mesto in vlogo, čedalje bolj pri- dobivajo na pomenu aktivi In druge oblike združevanja in de- javnosti komunistov«. Naš hitri razvoj" na poti ustvarjanja soci- alistične družbe, zlasti razmah družbenega upravljanja, ki zaje- ma domala vsa področja družbe- ne dejavnosti, nujno terja od Zveze komunistov take organiza- cijske oblike, kot jih zahteva stopnja družbenega razvoja. O teh vprašanjih je med drugim razpravljal tudi občinski komite ZKS Ptuj na svoji zadnji seji, predhodno pa na posvetovanju poverjeništva ZK, ki povezuje vse terenske osnovne organizacije ZKS v Ptuju. Dosedanja praksa Čeprav .so se osnovne organiza- cije ZKS že v precejšnji meri za- vedale svoje osnovne vloge — usmerjanja svojih članov v druž- beno aktivnost in njihovega usposabljanja za idejno usmerja- jočo vlogo na vseh področjih družbene dejavnosti, je še vedno prihajalo do zaprtosti osnovnih organizacij v ožje okvire »svoje- ga območja« in »delitve odgovor- nosti«. Tako so se terenske orga- nizacije omejevale predvsem na obravnavo in reševanje proble- mov terena in delno krajevne skupnosti, organizacije v podjet- jih in ustanovah pa leključno na obravnavo problemov svoje de- lovne enote. Ob tem so se teren- ske organizacije pritoževale, da s strani komunistov, povezanih v delovnih organizacijah ni sode- lovanja pri reševanju skupnih problemov terena, organizacije v delovnih kolektivih pa, da te- renske organizacije ne iščejo z njimi povezave in podobno. Za nekatera pomembna področja družbene dejavnosti (kultumo- prosvetna dej'avnost, socialno in otroško varstvo, telesna vzgoja in šport) pa se ni čutila »pristoj- na« nobena ustanovna organiza- cija. Nekatere terenske organiza- cije so včasih sicer razpravljale o teh vprašanjih, vendar so bile te razprave navadno brezplodne. Podobno je bilo tudi ob obravna- vi problemov krajevne, oz. prej stanovanjske skupnosti. V okvi- ru Krajevne skupnosti Ptuj de- luje 8 terenskih organizacij ZKS. ki so skupna vprašgnja navadno obravnavale vsaka iz svojega stališča in cesto sprej-emale na- sprotujoče si zaključke . .. Prav tako se postavlja vprašanje, ali lahko rešujejo probleme v zdrav- stvenih ustanovah in šolah samo osnovne organizacije v teh usta- novah, če vemo, da imajo te svoje voljene organe upravljanja, ki niso člani kolektiva in so za delo teh ustanov neposredno za- interesirani vsi občani? Aktivi komunistov V cilju boljšega in pogloblje- nega delovanja Zveze komvmi- stov, tako na terenu, kot v neka- terih službah, organizacijah in društvih, je občinski komite ZKS pripravil ustrezne organizazcijske blike in sprefel .'?klep o formi- ranju aktivov komunistov v okvi- ru krajevne skupnosti Ptuj. Pred- videni so naslednji aktivi: 1. za vprašanja razvijanja sa- mouprave krajevne skupno- sti ; 1 2. za kulturnoprosvetno dejav- nost v Ptuju; 3. za vprašanja pedagoške in šolske dejavnosti; 4. za vprašanja socialnega var- stva in socialnega zavarova- nja; 5. za vprašanja otroškega var- stva; 6. za telesno vzgojo in športno dejavnost; 7. za vprašanja zdravstvene službe. Ti aktivi bi imeli stalno organi- zacijsko obliko in svoje vodstvo. Povezovali bodo vse člane ZK. ki nenosredno delajo v posameznih ustreznih ustanovah, organizaci- jah in društvih, komuniste, ki so člani samoupravnih organov in odborov teh ustanov. Poleg tega bodo lahko v njih sodelovali ko- munisti iz terenskih osnovnih or- ganizacij ZKS, ki poznajo proble- matiko, imajo smisel in voljo za delo in konkretno reševanje vpra- šanj v okviru posameznih akti- vov. Način dela aktivov S to organizacijsko obliko bi zagotovili, da bodo v posameznih aktivih sodelovali politično in strokovno najbolj kvalificirani ko- munisti za posamezna področja družbene dejavnosti. Njihova na- loga bo zbirati in analizirati pro- blematiko tistega področja, iska- nje in oblikovanje najnaprednej- ših stališč in rešitev, načelnih vprašanji, konkretnih problemov m zaključkov. Enotna stališča in zaključki bodo obvezovala vse člane ZK, nikakor pa ne samo- upravnih organov. Zato bo naj- odgovornejša naloga komunistov, (Nadaljevanje na 3. strani) Stran 2 »TEDNIK« — petek, 31. Januarja 1964 Stran S Ptujsbi aktualni problemi Kaj ukreniti, da bi zgradili več stanovanj v Ptuju je vsa povojna leta pereče vprašanje pomanjkanje stanovanj. Kljub temu, da je bilo zgrajenih do leta 1960 skupno 260 stanovanj, nato 1961. leta 46, 1962. leta 74 stanovanj in 8 samskih sob in 1963. leta 84 stanovanj, je še vedno v mestu samem 835 pro- silcev, ki prosijo za stanovanje. Med občani prevladuje občutek, da se posveča v Ptuju preveč po- zornosti gradnjam dragih stano- vanj v blokih in da se premalo podpira gradnja vrstnih in Indi- vidualnih hiš, kjer lahko bolj pri- de do izraza sodelovanje sredstev bodočih koristnikov stanovanj, kjer sicer gradnje najbrž ne bi bile tako kvalitetne, vendar pa uporabne, ki pa bi, kar je naj- važnejše, nudile večjemu številu občanov primerna bivališča, kot se doseže to sedaj s sicer kvali- tetno, vendar drago gradnjo. Glede na te probleme smo za- prosili predsednico Občinske skup- ščine Ptuj tov. Lojzko Stropniko- vo za prispevek v obravnavanju te zadeve, in sicer, kako bo ob- činska skupščina v bodoče usmer- jala stanovanjsko gradnjo na ob- činskem območju; direktorja Sta- novanjskega sklada pri Obč. sk. Ptuj tov. Andreja Mrška pa za pojasnilo, kako bo sklad v bodo- . ce usmerjal sredstva v te namene. Za tozadeven prispevek pa smo zaprosili tudi načelnika oddelka za gospodarstvo tov. Viktorja Ma- kovca, ker stanovanjska graditev v določeni meri tangira delokrog tega oddelka, oziroma je od uspe- hov v sektorju, ki ga oddelek obravnava, odvisen. Razen tega gre za sodelovanje gospodarskih organizacij pri reševanju stano- vanjske problematike. Danes objavljamo prispevek di- rektorja stanovanjskega sklada tov. Andreja Mrška. Stanovanjska izfrradnja se v zadnjih letih živahno razvija v Ptuju samem in v okolici. Kljub temu pa znatno zaostaja za potrebami. Močan porast in- duiS'trije, kmetijstva in trgovi- ne v Ptuju je pritegnil v me- sto mnogo mladih ljudi. Ti so se zaposlili v gospodarstvu in si ustvarili družine. Z nastaja- jočo družino pa je zvezana po- treba po stanovanju in menim, da prav v tej dobi doživljamo največjo krizo v stanovanjski problematiki, ko se je povojna nila-da generacija osamosvojila in nujno rabi stanovanja. Za- radi velikega deficita v stano- vanjskem gospodarstvu je ra- zumljivo, da je okrog tega vprašanja mnogo govora, umest- ne kritike, dobrih in slabih predlogov, negodovanja ipd. Za izboljšanje tega težkega vpra- šanja pa je le ena možnost in sicer ta, da bi o stanovanj- skem gospodarstvu in proble- matiki razpravljali vsi odgo- vorni činitelji od najmanjšega zavoda do največje tovarne in dali dehorni dinar, ki se lah- ko da za stanovanjsko izgrad- njo, bodisi za nakup novih sta- novanj ali pa kot kredit svojim delavcem, ki si individualno gradijo stanovanja. Stanovanjski siklad občine Ptuj predvideva, da bo v letu 1964 razpolagal s 470 milijoni d/iinarjev. Od teh sredstev bo šlo 222 milijonov za gradnjo 85 novih stanovanj, ki bodo v: 56-stanovanjs'kem bloku v CM drevoredu; 2 devetorčkih ali 18 stano- vanj v Trubarjevem naselju; 9 -s t a no v a n j sk e i u uč i t e 1 jskem bloku v Markovcih; 9-stanovanjskem učiteljsikem bloku v Desterniku; 7 vrstnih hišic v Trubarje- vt^m naselju im 6-stanovanjsiki blok v Kidri- čevem za potrebe vzgojiteljev t otroškem vrtcu in učiteljev. V Ptuju >Pri prelazu« med Lackovo im Tr sten Jakovo ulico gradimo stanovanjsko trgoveko zgradbo, za to bo v letu 1964 porabljeno 120 milijonov dinar- jev. V Trubarjevem naselju bo- mo začeli graditi dva stano- vainjska bloka (polstolpiča). Za z»če'tna dola imamo planiramo 46 milijonov dinarjev. V letošnjem letu predvide- ra.in •i'^kaj več sredstev za in- dividualne gradnje. Znesek 25 milijonov dinarjev bomo dali kot posojilo tistim, ki gradijo svoje hiše. Za to posojilo se lahko potegujejo tisti, ki so s svojimi srtMlstvi že zgradili hi- šo do podstrehe. Ostala sredstva bodo razpo- rejena za komunalno dejav- nost, za posojilo hišnim sve- tom, ki ImmIo izvajali večja po- l>ravila. za obnovo Skopja, kot to določajo predpisi in po- dobno. Kot vidimo, bo tudi letos vlo- žil sklad pretežni del svojih sredstev v blokovsko gradnjo stanovanj, ker vemo. da je ta sodobna in ekonomična. Tudi v bodoče predvideva urliani- stični načrt večinoma stano- vanjsko blokovsko gradnjo, če- prav daje tudi pomembno vlo- go razgibanosti z individualni- mi in vrstnimi hišami. V Ptuju do sedaj ni bilo in- tereseintov za vrstne hi«e v obliki zadružne gradnje, za to sklad ni mogel teh oblik kre- ditirali. Cim pa bo /uto pri- poročljivo gradnjo dovolj za- nimanja s strani občanov, bo stanovanjski isklad o tem rade volje razpravljal in trraditt^lje pod]irl s sredstvi v obliki kre- dita. Kot že omenjeno, bo letos na razjmlago za in družine. Zdravniški pregled v Cirkulanah Več možnosti zaposlitve Zdravstvena postaja Cirkula- ne spada med mlajše lepo in praktično urejene zdravstvene postaje v Halozah s 4-kratno or- dinacijo, z zdravnikom dr. Kar- lom Manettijem, medicinsko se- stro Frančiško Podlipnik, admi- nistratorjem Brankom Kosom, s čakalnico, previjališčem, z ordi- nacijo, rentgenom, s prostorom za zobozdravstveno službo in stanovanji za osebje. V dnevih, ko ordinira zdrav- nik, prihaja v zdravstveno po- stajo največ kmetijskih zavaro- vancev in svojci socialnih zava- rovancev, ki tožijo največ nad izčrpanostjo in revmatičnimi obolenji. Drugače povedano po- meni to marsikje ?]abe življenj- ske in stanovanjske ra/.mere, ki zapuščajo iz dneva v dan težje posledice. Nekaterim bolnikom je mogoče pomagati s predpi- som zdravil, počitka in z izbolj- šanjem hrane, kar pa ni vedno zagotovilo, da bo vse tudi mo- goče doseči in obdržati. Nekate- ri morajo v bolnišnico ali dru- gam na zdravljenje, kakor pač pokaže stanje bolezni in mož- nost zdravljenja. Vedno več po- menijo preventivni sistematski pregledi vseh šolskih otrok in posvetovanja za matere. Medicinska sestra Frančiška Podlipnik in mladi zdravnik, ki je na terenu od septembra 1963 in mu je to prvi teren, ugotav- ljata, da so ljudje s tega območ- ja po srcu zelo dobri, mnogi so dostopni za nasvete, upoštevajo napotke in priporočila zdravni- ka, mnogi pa se ne morejo izko- pati iz materialnih težav, iz sti- ske in nezaupanja do vsega, kar je okrog njih. Njim je težko po- magati samo z nasvetom. V glavnem so ljudje skromni in (Nadaljevanje na 3. strani) Pr i K O d n j e dni Deiavsica univerza in Občinsici komite ZKS Ptuj da bo v veliki dvoraol občinske sikupščine v Ptuju predavaanje iz zunanje politike z naedovom: »DRUŽBENI, GOSPODARSKI IN POLITIČNI RAZVOJ DR- ŽAV LATINSKE AMERIKE«, im sdcer: v FKMiedeljek, 3. februarja 1964, ob 19. mri za IV. teren, v torek, 4. februarja 1964, ob 19. uri za 1, II., III. in V. teren. Predaval bo Franjo REBER- NAK, sekretar občinskega od'bo- ra SZDL Ptuj. In nadalje; v sredo, 5. februarja 1964, ob 19. uri, bo predavanje iz zuna- nje politike z istim naslovom v domu SZDL na Bregu za terena Breg in Turnišče. Predaval bo Viktor KNEZ, sodnik Občinsikega sodišča v Ptuju. V petek, 7. februarja 1964, ob 19. uri, bo predavanje iz zuna- nje politike z istim naslovom tu- di v domu SZDL na Vičavi za teren Vičava-Orešije in Krčevd- na. Predaval bo Viktor KNEZ, sodnik Občinskega sodišča v Ptuju. NA PREDAVANJA OBČANE VLJUDNO VABIMO! RADIO PTUJ Radio Ptuj oddaja poizkusni spored na srednjem valu 200 met- rov s frekvenco 1540 kHz. Nedelja, 2. II. 1964 10.30—10.50 domača poročila. 10.50 —11.00 objave in obvestila. 11.00 —12.00 skupna oddaja radia Va- raždin in radia Ptuj »O prijatelj- skem sodelovanju med občinami Cakovec, Ormož, Ptuj in Varaž- din«. 12.00 Čestitke poslušalcev. Torek. 4. II. 1964 15.15 Šport in glasba iz disko- teke. Četrtek, 6. II. 1964 9.00 Mladinska oddaja »O Pre- šernu«. 15.15 Ponovitev dopol- danske mladinske oddaje. Radio Ptuj prenaša poleg red- nega sporeda ob ponedeljkih, sre- dah, petkih in nedeljah program RTV Ljubljane. ^Izobraževalni centri 3L januarja 1964 — Spodnji Velovlak ob 18. uri: Pomen zgodnjega otroštva na človekov nadaljnji razvoj (Franc Hriber- nik); ob 19.30 predavanje: Strah v otrokovi vzgoji (Meta Feldin) z diafilmi. Ob 18. uri v Mure- tincih: Zakonska zveza in na- stajanje družine .(Kristina Se- pec). 3. februarja 1964 — Ptuj, za IV. teren (Ljutomerska cesta) ob 19. uri v veliki dvorani Občin- ske skupščine Ptuj: Družbeni, gospodarski in F>olitični razvoj držav latinske Amerike (Franjo Rebernak). 4. februarja 1964 — Ptuj, za I., II., III. in V. teren ob 19. uri v veliki dvorani Občinske skup- ščine Ptuj: Družbeni, gospodar- ski in politični razvoj držav la- tinske Amerike (Franjo Reber- nak). 5. februarja 1964 bo Viktor Knez predaval ob 19. uri v do- mu SZDL Ptuj-Breg o družbe- nem, gospodarskem in politič- nem razvoju držav latinske Amerike. 7. februarja 1964 bo to preda- vanje ob 19. uri v domu SZDL na Vičavi. 6. februarja 1964 bo v Lovren- ci ob 18. uri vzgojno predavanje: Vzgojni smotri naše družbe (Ka- rel Sepec). 7. februarja 1964 ob 10. uri v Materinskem do-^" v Ptuju pre- davanje: Otrok kljubuje (Meta Feldin); v Muretincih oh 18. uri: Sodobna regulacija rojstev (Bi- Ijana dr. Dolenc). Večerna politična šola Ptuj 3. februarja 1964: Komu mo- rajo služiti strokovne službe? (Borut Carli). 6. februarja 1964: Statut de- lovne organizacije (Borut Carli). Predavanji bosta ob 16. uri v Delavskem klubu. Večerna politična šola Kidričevo 3. februarja 1964: Pravice ob- čanov (Stane Kanduč). 6. februarja 1964: Dolžnosti občanov (Stane Kanduč). Preda- vanji bosta ob 15. uri v sejni dvorani TGA. Sindikalna politična šola Ptuj 4. februarja 1964: Demokra- cija in socialistična demokracija (Meta Lunder). 7. februarja 1964: Ustavni si- stem v SFR.T (Meta Lunder). Predavanii bosta ob 18. uri v Delavskem klubu. U louni razpravi predlos družiienesa plana občine Ormož v soboto, 25. januarja 1964, je razpravljala Občinska skupščina Ormož o družbenem planu in proračunu občine za letošnje le- to. Namen razprave je bil sezna- niti občinske poslance s tezami družbenega plana in proračuna občine za letošnje leto. Občinski odborniki so se seznanili z vse- bino predloga družbenega plana in proračuna občine, da bodo to lahko tolmačili na zborih volil- cev, ki so v občini prav te dni. Predlog letošnjega družbenega plana občine Ormož daje pre- cejšen poudarek poleg investi- cijskih vlaganj izobraževanju strokovnih kadrov. Teh potreb je toliko več, ker se bo v Ormo- žu gradila tovarna sladkorja, razvila se bo tovarna »Jože Ke- renčič« in v kratkem bodo pri- dobljene nove družbene obdelo- valne površine in z vsem tem bodo porasle potrebe po kadrih. Letošnje investicije Predlog družbenega plana ob- čine predvideva precejšen dvig gospodarske dejavnosti v občini in določa v ta namen precejšnja vlaganja. Letos bi naj znašale investicije v občini 2.360,000.000 dinarjev. Za potrebe gospodar- skih investicij naj bi letos vlo- žili 1843 milijonov dinarjev, v negospodarske panoge pa 516 milijonov 800 tisoč dinarjev. Omeniti velja, da predvidene investicije temeljijo predvsem na zveznih, republiških in okraj- nih sredstvih, drugi del sredstev pa bo iz sredstev gospodarskih organizacij in iz skladov občine. V industrijo bo letos vloženih 34 milijonov dinarjev za nakup industrijske opreme in delovne- ga orodja. V kmetijstvu bodo le- tošnje investicije od lanskih pri- bližno za petkrat večje in bodo znašale 1.648,400.000 dinarjev. Vložene bodo v dograditev vin- sike kleti v Ormožu, v gradnjo goveje farme, za obnovo vino- gradniških in sadjarskih plan- taž, za nakup novih obdeloval- nih površin in za nakup meha- nizacije. Tudi v gozdarstvu bo- do letos šestkrat večja sredstva v-ložena od lani za plantažno go- jitev intenzivnih drevesnih vrst in za gozdno-obnovitvena dela. V gostinstvu bo vltAenih 56 mi- lijonov 500 tisoč dinarjev za pričetek gradnje sodobnega go- stišča v Ormožu. Za razširitev trgovin bo namenjeno 19 mili- jonov dinarjev, za potrebe grad- nje mizarske delavnice v Sre- dišču in z^ slaščičarno v Ormo- žu bodo namenili 12,500.000 di- narjev. Zaposlenost in produktivnost dela Z upoštevanjem maksimalne- ga izkoriščanja notranjih rezerv, izpopolnjevanjem nagrajevanja po učinku dela, z večjo uspo- sobljenostjo zaposlenih je v le- tošnjem letu računati, da bo produktivnost dela p>orasla za 13,4 odstotka, število zaposlenih v gospodarstvu naj bi se pove- čalo za 141 ljudi, v negospodar- ski dejavnosti pa za 29 ljudi. Kmetifstvo Kmetijstvo v občini Ormož se hitro razvija in predlog letoš- njega družbenega plana občine predvideva v kmetijstvu znatno večji napredek od lanskega leta. Talco se bo letos napram lani povečal fizični obseg proizvod- nje približno za 25 odstotkov, medtem ko se bo v družbenem sektorju povečal za 86 odstot- kov. Družbeni bruto proizvod v kmetijstvu na področju občine Ormož bo za letošnje leto zna- šal čez 4 milijard^ dinarjev. Da bo moč to doseči, bo treba v kmetijstvo uvesti popolno agro- tehniko in seveda druge sodob- ne kmetijske ukrepe. V družbenem sektorju temelji povečanje predvsem na poveča- nju obdelovalnih -^ovršin. Na porast fizičnega obsega zasebne kmetijske proizvodnje bo pred- vsem vplivala zamenjava vprež- ne obdelave zemlje s strojno, večja uporaba umetnih gnojil in večja strokovnost. Družbena kmetijska proizvod- nja v občini zajema približno eno petino površin in ima letos zadruga vse pogoje, da si prido- bi 900 hektarov obdelovalnih površin. Kooperacijska proiz- vodnja z zasebnimi kmetijskimi proizvajalci bo po akcijskem programu za 1964 zajela 3800 hektarov ali 28 odst. vseh obde- lovalnih površin. V poljedeljski proizvodnji imajo žita dominanten položaj in bo letos zadruga zasejala z žiti približno 63 odst. površin. V planskem letu 1964 je pred- videnih 80 hektarov površin za setev sladkorne pese, v per- spektivi pa bo treba ožiti po- vršine z žiti in večati površine s sladkorno peso, ki bo glede na tovarno sladkorja v Ormožu morala imeti prednostni položaj. Leta 1968 bo pričela tovarna sladkorja obratovati s polovično kapaciteto in bo potrebno v tem proizvodnem letu organizirati pridelovanje sladkorne pese na 1100 hektarih. Sadjarstvo je v občini še ved- no ekstenzivno. Intenzivnih na- sadov je samo 70 hektarov. Vinogradniška proizvodnja se bo letos napram lani povečala za 8,1 odstotka, fizični obseg na družbenem sektorju pa se bo povečal za 24 odst. Letos bo za- druga vložila v obnovo vinogra- dov 86 milijonov dinarjev. Zadruga se vsestransko zavze- ma za razvoj živinoreje v obči- ni. V ta namen bo letos zgradila govejo farmo v Središču za 2500 govedi. Lani je bilo v občini pri- delanih 29.740 mtc mesa, letos pa ga t>odo pridelali 4500 mtc več, odkupili bodo tudi. kot stro- kovnjaki zadruge predvidevajo, približno 65.000 perutnine. Vsekakor je za dosego predvi- devanj predloga družbenega plana v kmetijstvu potrebno kompleksno urediti družbene površine in vključiti več zaseb- nih površin v kooperacij sko proizvodnjo. Več skrbi bo tudi treba posvetiti nadzorstvu nad izvajanjem agrominimuma pri proizvajalcih, ki niso vključeni v sodelovanje z zadrugo. Industrija Fizični obseg proizvodnje ko- vinskih in izdelkov iz plastičnih mas se bo f>o predlogu letošnje- ga družbenega plana povečal za 21,9 odstotka napram lani. Pri- bližno 150.000 kuhinjskih garni- tur bo tovarna »Jože Kerenčič« izvozila, dodatno bo zaposlila 39 ljudi, produktivnost dela se bo povečala za 29,6 odstotka. Občinska doklada od kmetijstva Občinska doklada iz kmetij- stva bi se naj letos nekoliko spremenila od lanskega leta, in sicer v tem, da bodo hribovitejši kraji manj obremenjeni. Predložene so tri lestvice ob- činske doklade. Po prvi lestvici bi plačevali doklade tisti davčni zavezanci, ki imajo stalno bivališče v na- slednjih katastrskih občinah: Cvetkovci, Frankovci, Grabe, Hardek, Loperšice, Ormož z na- seljem Dobrava, Osluševci, Pa- vlovci, Pušenci, Središče, Trgo- višče in naselje Mihovci pri Ve- liki Nedelji. Po tej lestvici bodo plačevali davčni zavezanci do- klade pri davčni osnovi od 30 do 600 tisoč dinarjev v višini od 40 do 68 odst. Po drugi lestvici plačujejo ob- činsko doklado davčni zavezanci katastrskih občin: Bratonečice z naseljem Sejanci, Cerovec, Go- mila, Hermanci, Hum, Ivanj- kovci, Jastrebci, Kajžar, Kog, Koračice z naseljem Hranjigov- ci, Lačaves, Lešnica, LilDanja, Litmerk z naseljem Lešniški vrh. Mali Brebrovnik, Mihalov- ci. Miklavž. Pavlovski vrh, Pod- gorci, Savci, Senik, Senežci, So- dinci, Stanovno z naseljem Stre- zetina, Šalovci, Veliki Brebrov- nik, Velika Nedelja z naselji Hajndl in Drakšl, Veličane, Vi- čanci. Vinski vrh z naseljem Kr- čevina, Vitan, Vodranci z nase- ljem Godeninci, Vuzmetinci, Za- savci. Zgornji in Spodnji Klju- čarovci in 2erovinci z naseljem Hujbar. Po tej lestvici bodo davčni zavezanci plačevali do- klade pri davčni osnovi od 30 do 600 tisoč dinarjev v višini od 28 do 49 odst. Tretja lestvica obsega davčne zavezance iz katastrskih občin: Bresnica z naseljem Predava, Lahonci, Mala vas z naseljem Gradišče, Pršetinci, Rakovci, Rucmanci, Runeč z naseljem Dobravščak, Sterjanci z nase- ljem Ritmerk, Sardinje z nase- lji Strmec in Lunovec, Tomaž z naseljem Zagorje, Trnovci z na- seljem Senčak, Mezgovci in Zvab. Pri teh pa je glede na hri- bovita področja obdavčitev mi- nimalna in znaša od davčne osnove od 30 do 600 tisoč dinar- jev le 20 do 30 odst. katastrske- ga dohodka. Precejšnja sredstva za družbeni standard Letošnji družbeni plan občine bo predvidel precejšnjo izbolj- šavo in razvijanje dejavnosti družbenega standarda. Investici- je za razvoj družbenega stan- darda bodo po predvidevanjih znašale 517 milijonov dinarjev ali za 76,1 odstotka več kot lani. S sredstvi kreditnega stano- vanjskega sklada za zidanje sta- novanjskih hiš se bo v okviru urbanističnega programa začelo graditi poslovno-stanovanjsko zgradbo v Ormožu in stanovanj- ski blok pri Tomažu. Hitro na- raščanje potreb prebivalstva na- rekuje pospešeno gradnjo komu- nalnih naprav. Glede na to bo potrebno v tekoče leto vložiti v komunalno dejavnost 388 mili- jonov dinarjev. Nadaljevati je treba začeta dela pri rekon- strukciji cest Zerovinci—Ormož in Ormož—Središče. Asfaltiran bo odsek ceste v dolžini 4200 me- trov Zerovinci—Ivanjkovci in trov Središče—Ormož. Za ta de- la bo potrebnih 341 milijonov dinarjev. Tudi v zdravstvu so letos po- trebna precejšnja sredstva, saj bo treba kupiti ustrezno opremo za zdravstveni paviljon v Ormo- žu in zagotoviti nadaljnje šti- pendiranje v vseh gospodarskih in negospodarskih dejavnostih, predvsem pa v zdravstvu; pro- učiti možnosti za specializacijo nekaterih zdravstvenih ambu- lant v Ormožu in urediti je tre- ba zdravstveno sl"«M ^ Tv^-^i. kovcih in pri Tomažu. D. R. KINO ORMO^ predvaja 1. in 2. februaria i ameriški film »POT V SREDI- ŠČE ZEMLJE«, 5. in 6. februar- ja 1.1. francoski kinemaskopski film »PREHOD PREK RENA«. KINO ZAVRC predvaja 2. februarja 1.1. jugo- sJovanski film »TRČENJE NA VZPOREDNICAH«. Posnetki v tej številki: Jože Vrabl Stran 3 ^TFDNTK« — p^tek. M. jaunarja i9U rirkulane — pogled na nje z ju žne strani Ptuj — Prpšrrnova ulica v šolsk ih počitnicah Rotacija na lanskem karnevalu v Ptuju Kooperaciie v perutninarstvu Graditev >4 objektov perut- ninske farme na Bregu pri Ptuju z večniilljonsko kapaci- teto piščanrev-pohancev in s primerno kapaciteto kokoši mesnic z namenom preskrbe domačega in tujega trga z me- som in jajci, vzbuja med kme- tovalci v občini Ptuj posebno zanimanje glede na vprašanje, kako bo vplivala farma na raz- svoj perutninarstva na območ- ju občine. Odgovor na to vprašanje sta nam dala Ivan Tomanič, direk- tor »Penitnine<< Ptuj, in Janko Marčič, direktor kmetijske za- druge »Jože Lacko« Ptuj. Direktor »Perutnine« Ptuj Ivan Tomažič meni, da pridobi perutninarstvo na območju prtujsike občine in okoliških ob- čim z zgraditvijo perutninske farme znatno pomoč in spodbu- do za razvoj te paiK>f?e gospo- datrstva, ki s.ta potrebni, če že- limo, da bi iizpolnili ta naš pre- del pričakovanja od investicij, ki so vložene v ta namen. Ze potreiba po hitrejšem pri- doibivanju mesa in po ogromnih knliičimah jaijc na farmi zahte- vaita tudi pospešiiter in pravil- no TTsmeriitev vzreje perutnine tudi pri kn^etovalcih potom primerne kooiperacije. Za njo ne zadošča samo pojrodba far- me s kmetovalci. Potrebna je predvsem zagotovitev zadost- neg^a šteTila valilnih jajc odgo- varjajoče pasme kokoši za raz- množitev in vzrejo piščamcev ter za rzrejo kokoši neismic. S kooperacijo si mora farma za- gotoviti vzrejo najboljše pasme kokoši neisinic, in sicer z doba- vo takejra zaroda piščancev, ki odgovairja zahtevam in name- nom vzreje in pofTojem vzreje na kmečkih dvoriščih. Koope- rantom bo farma dobavljala kvalitetna krmila za osnovno vzrejo, pošiljala pa bo tudi k njim veterinarja, ki bo bdel nad zdravstvenimi poproji pi- ščancev in nesnic. Cim bo ime- la farma za kooperacijo na raz- polago \!Z svojih inkubatorjev dovolj piščaincev. bodo nasto- pili pog'o.ji za takojšen začetek kooperacija z vsemi zadrugami in kmetovajci. ki so za takšno sodelovanje iin bodo tudi skle- nili tozadevne pogodbe. Farma si prizadeva dobiti takšno pasmo kokoši, s katero je mogoče doseči do 150 jajc v nesni dobi. Nekaj pogodb za kooperacijo že iniajo sklenje- nih. S tako organizirano vzrejo piščaticev in kokoši nesnic bo- sta lahko farma in kooperanti vplivala na večjo potrošnjo mesa in jajc tudi v družinah zlasti ob milijonih jajc na ob- činskem območju. S sedanjimi ">4. objekti z^a vzrejo pohancev. za kokoši neenic in za valilnico, še far- ma ni končana. Vzporedno s temi objekti bo še zgrajena klavnica za —5 milijonov pe- rutnine in hladilnica s primer- no kapaciteto. Tudi trgovina se bo morala prilagoditi tem no- vostiin, ker bo imela na razpo- lago zaklano perutnino in jaj- ca za potrošnike v vseh letnih časih ob enakih cenah in bo onemogočila sedanje poviševa- nje cen v zimskem času, ko je sedaj sicer manjša nesnost ko- koši. Po perutnini in po jajcih vedno bolj segajo potrošniki, ker je cenejša od ostalega mesa. Občina Ptuj bo s' svojo do- bro organizirano perutninsko vzrejo in z milijonskimi količi- nami jajc znatno vplivala na domači in tuji trg. ki je nave- zan na stalne, renomirane in količinsko močne dobavitelje. Med največjimi bo prav gotovo Perutninska farma Ptuj, ki je tudi za to zgrajena. Janko Marčič, direktor KZ »Jože Lacko« Ptuj, je dejal, da misli tudi ta zadruga na potre- be po večjih . količinali perut- ninskega mesa in jajc za do- mači in tuji trg. na vpliv Perut- ninsike farme Ptuj in kmetij- skih zadrug v ptujski občini na vzirejo kokoši nesnic z večjo nosnostjo, kot jo imajo neka- tere obisitoječe pasme kokoši. KZ >Jože Lacko« Ptuj je že sprejela v službo veterinarja in organizira veterinarsko služ- bo na svojem posilovnem območ- jii, ki bo razširjena tudi na I vzrejo perutnine. Zbira že tudi jajca za osnovno čredo nestidc. V Podgorcih bo imela KZ >Jože Lacko« Ptuj sedež za vzrejo kokoši nesnic. Prav verjetno se bo odločila za štajerko gle- de na njeno prilagodljivost kmečkemu dvorišču, na skrom- nost v prehrani, ker si sama pomaga s pašo, na dobro nes- nost in na velik rumenjak. Po- godbe že sklepajo za vzrejo osnovne črede, za proizvodnjo pa bodo začeli sklepati pogod- be, ko bodo imeli na razpolago dovolj jajc in enodnevnih pi- ščancev. Največ kooperantov pričaku- jejo z območja Slovenskih go- ric, kjer so ugodni pogoji za vzrejo perutnine. Po doseženih uspehih bodo založili prodajal- ne z jajci in klano perutnino. Vsaka družina bo lahko v kooperaciji z zadrugo. Enako kot KZ Ptuj bodo verjetno or- ganizirale vzrejo perutnine v kooperaciji tudi druge zadruge v občini, ki bodo dobavile ko- operantom enoflncvne piščan- ce določene pasme, krmila in pomoč z veterinarsko službo. Zadruga Ptuj si tudi prizade- va, da bi dobili kooperanti pi- ščanec po 70 din. ne pa po 120 din ali dražje: smatra, da bo tako ugodno vplivala na skle- panje pogodb za kooperarijo. Odprto ostane samo vpraša- nje, ali bo res kooperacija dvo-. tirna, da lui sama Perutninska farma Ptuj sklepala pogodbe z zadrugami ali pa naravnost s kmetovalci aH pa bo sklenila tozadevne pogodbe z zadrugami in bodo potem same zadruge sklepale pogodbe z kooperanti. Vsekakor ho sklepanje toza- devnih pogodb odvisno pred- vsem od tega. kako si zamiš- ljata doseči Perutninska farma Ptuj in kmetijske zadruge čim boljši uspeh in kako se jima bo posrečilo za to zainteresi- rati kmetovalce. Skrb za vzrejo perutnine bo vsekakor osnovna gibalna skrb, ki jo bo spremljalo ugotavlja- nje kooperantov, kdo bo dal cenejše in boljše piščance, kdo bo bolj skrbel za prehrano in kdo bo najboljše vrednotil do- sežene uspehe ter zalagal trg in bo otstal pri zmernih cenah perutnine in jajc za kooperan- te in za potrošnika v vseh let- nih časih. VJ. Ormož Kooperacija v perutninarstvu Kooperacija v perutninarstvu se na področju občine Ormož zadnji čas hitro uveljavlja. Za sodelovanje z zadrugo so se pričeli zanimati predvsem ob- čani iz - hribovitejših krajev, ker je njihova kmetij*ika pro- izvodnja še ekstenzivna, kot na primer pri Tomažu, pri Miklav- žu, v Šardinju in na Krčevinah. 73 gospodarstev s teh področij se je odločilo za kooperacijsko rejo kokoši nesnic pasme Whi- te Ročk in Gormisch. Reja teh pasem je zelo perspektivna, saj se ne konča sodelovanje pri kmetijski zadrugi, temveč v farmi brojlerjev. V sodelovanje bo zadruga vložila približno 2.500.000 dinarjev. Ekonomski račun kaže, da bo naložba vi- soko rentabilna, saj bo proiz- vodnja valilnih jajc v letu 1965 znašala približno 43.200.000 di- narjev, po današnji ceni na tr- gu. Vsekakor pa je treba še upoštevati vrednost prirastka perutnine za 7.200.000 dinarjev in tako bo vložen dinar rodil dvajset novih. Prihodnje leto "bo sodelova- nje v perutninarstvu zadrugi dalo precejšen izkupiček, pred- vsem pa kmetu kooperantu. Zadruga bo letos po pogodbi dobavila valilnici 216.000 valil- nih jajc — 108 kosov na nesni- co in to samo v valilni sezoni, ki traja od februarja do sep- tembra. Tako sodelovanje je za slehernega kmeta sprejemljivo, saj zahteva malo fizičnega dela in je primerna zaposlitev tudi za starejše ljudi. Zadruga bo kreditirala kmetom nakup eno- dnevnih piščancev za obdobje sedem mesecev ter nakup moč- nih krmil. Eksplozija v naftni cisterni ubila delavca v sredo, 29. januarja 1963, okrog 13. ure se je zgodila v J2 podjetju za popravilo voz v Ptu- .ju težka nesreča, ki je zahtevala življenje strojnega ključavni- čarja Franca Voglarja iz Ciril- Metodovega drevoreda iz Ptuja in poškodovala stro.ina ključav- ničarja Janka Magdiča in .Tanka Vuka, ki sta morala na zdrav- ljenje v ptujsko bolnišnico. Na cisterni surove nafte 802155 sta odstranjevala Franc Voglar in Janko Magdič vijake pokrova na čelni strani cisterne. Ker ni- sta mogla odstraniti enega vija- ka, sta si hotela pomagati z va- rilnim aparatom. To je bilo za- nju usodno. Nastala je močna eksplozija. Odtrgan pokrov je udaril Franca Voglarja po glavi, da mu je močno poškodoval lo- banjo, goreči plin pa mu je za- žgal obleko ter vsega opekel. Od sunka vsled eksplozije je padel Voglar na tla in obležal mrtev. V bližini se nahajajoči delav- ci so se po eksploziji zavedli ne- sreče. Pobrali so poškodovanega Janka Magdiča, ki je tudi moč- no opečen in ga spravili v bol- nišnico. Nekaj delavcev se je lo- tilo gašenja požara v cisterni. V hipu so odstranili iz bližine po- žara dve kisikovi steklenici, ki sta bili v nevarno.sti, da bi eksplodirali, ker je že gorela cev. Eden izmed delavcev se je znašel in hitro zaprl ventil. Po- škodovan je bil tudi daleč stran nahajajoči se strojni klju- čavničar Janko Vuk. Njega je po.%odoval gornji pokrov cister- ne, ki ga je ob eksploziji vrglo daleč vstran. Eksplozija je po- škodovala steno cisterne na več mestih. V. J. Pisma uredništvu DIMNIKAR!!, njihovo delo m plačilo (Odgovor na pismo) Pod tem naslovom je bil objav- ljen članek v »Tedniku«, št. 2, z dne 17. januarja 1964. Dimnikar- ska služba v ptujski občini je s 1. jan. 1962 organizirana po Dim- nikarskem podjetju Ptuj. Občin- ska skupščina Ptuj je poleg sveta za komunalne in stanovanjske zadeve večkrat obravnavala pro- blematiko dimnikarske službe v občini, po kritičnih pripombah državljanov. V ta namen je iz- dala že dva odloka o najvišji ta- rifi za dimnikarske storitve v ob- čini. Prvi odlok je bil izdan in objavljen v Uradnem vestniku okraja Maribor, v štev. 22-228/59. Tarifna določila v tem odloku so bila vsled nevsklajenih cen sto- ritev za dimnikarsko podjetje ne- stimulativna, saj so bile tarife za večino storitev najnižje v okraju. Gospodarska zbornica Maribor je vsled takšnega .stanja po stro- kovni komisiji na podlagi eko- nomskih analiz izdelala predlog novih tarifnih postavk za dimni- karske storitve, ki so ga osvojile vse občine v okraju. Tako je tudi skupščina občine Ptuj sprejela novi odlok o najvišji tarifi za dimnikarske storitve dne 25. sep- tembra 1963, ki je objavljen v Uradnem vestniku okraja Maribor v štev. 29, z dne 25. oktobra 1963, s katerim dnevom je stopil tudi v veljavo. Odlok vsebuje poleg tarif za posamezne .storitve še ob- vezna določila, tako za podjetje, ki opravlja dimnikarske usluge, kot tudi za stranke. Na vpra.šanje pisca članka, kakšno tarifno po- stavko ima podjetje za opravljena in za neopravljena dela. kakšno za glavni dimnik in za vsako na- pravo za kurjenje posebej, če se uporablja ali ne, pojasnjujemo, da tarifa za dimnikarske storitve, vsebuje drugi člen odloka, k na- vedenim tarifam pa se priračuna po 3. členu tudi pribitek za od- daljenost od sedeža obrata (Ptuj, Ormož), in sicer od 2 — 10 km 20 Vo, nad 10 km pa 30 «/« pribitka. V 4. členu so določila za posebno nevarna dela ali, ki se opravljajo po posebnem naročilu strank, s 30 Vo pribitkom na osnovno tarifo, po 2. ČL, kakor tudi za dela ob nedeljah in praznikih, na zahtevo strank, s .50 "o pribitkom. V 5. čl. so določila, da se morajo vse ku- rilne naprave in dimni odvodi, ki so v uporabi, ometati vsak mesec, pa tudi posebna določila za določeno vrsto kurilnih na- prav, ki se morajo čistiti 14- ali celo 8-dnevno. V 6. čl. so določila za dimnike zasebnih gospodinj- stev, ki se v letnem času ne upo- rabljajo, podjetje zaračunava le za čas od 1. septembra do .30. apri- la. Tu .«;o mišljena gospodinj.';tva. ki imajo električne štedilnike m dejansko ne uporabljajo drugih kurilnih naprav. Prav tako ta člen vsebuje do- ločilo o obveznih kontrolnih pre- gledih v času od 1. mai(!! do 31. avgusta. Ti pregledi so nujni, da podjetje ugotovi, ali se kurilne naprave dejansko ne uporabljajo ter nedostatke na kurilnih in d^- movodnih napravah. Za te kon- trolne preglede .sme podjetje za- računati do .50 "/o določen« tarife za pregledano kurilno rtapravo. V 7. členu so določila za tiste vr.ste, kurilnih naprav, ki niso zajeta v 2. členu odloka, katera dela pa izvrši podjetje pogodbeno s stran- ko (tovarniški dimniki, parni ko- tli, veliki kanali, lončene peči ter izžiganje dimnikov). Po 8. členu je podjetje dolžno za vse storitve izstaviti račun z navedbo oprav- ljenega dela in tarife za vsako opravljeno delo. V 9. členu je do- ločilo, po katerem je stranka ob- vezna plačati predpisano tarifo tudi v slučaju, če sama zakrivi, da dimnikar ne more opraviti ob- veznega čiščenja kurilne naprave, to je tudi v primeru, da si stran- ka sama očisti kurilno napravo ali drugače onemogoči dimnikarju izvršitev dela. V 10. členu pa so določila, kadar dimnikar po last- ni krivdi ni opravil dela, podjetje ne sme zaračunati neizvršene sto- ritve. V takšnih primerih je vse- kakor nujna prijava Dimnikar- skemu podjetju Ptuj. Podjetje je pričelo uporabljati določila novega odloka po objavi v Uradnem vestniku okraja Ma- ribor, to je s 25. oktobrom 1963. Po starem odloku bi podjetje lah- ko zaračunavalo strankam v me- stih Ptuj in Ormož ter v Kidri- čevem v poletnih mesecih .50 •/• od predpisane tarife za vse kurilne naprave, ki se sploh niso uporab- ljale, ne glede na letni čas, ven- dar podjetje tega ni izvajalo. Pod- jetje je sicer zaračunavalo me- sečno oziroma četrtletno celotno tarifo v enakih zneskih v prid strankam. Podjetje se je večkrat pritoževalo nad posameznimi strankami iz Slovenskih goific in iz Haloz, ki se redno upirajo iz- vrševanju obvezne dimnikarske službe in ki odklanjajo plačilo za neizvršene storitve, katerih dim- nikar vsled odpora posameznih strank ni mogel izvršiti Nekateri odklanjajo tudi podpis kontrolne knjige, četudi je dimnikar opra- vil svoje delo. Kontrolna knjiga je za podjetje in za oblastne or- gane dokaz, da je dimnikar redno obiskoval stranko, pa naj je opra- vil delo ali ne. Dimnikarsko podjetje se trudi, da bi v posameznih krajih na podeželju opravljajo svoje delo mesečno v istem času, kar bi bilo boljše za stranke pa tudi za pod- jetie. Vsekakor se pri dimnikar- skih storitvah apelira na zavest strank; dimnikar mora svoje delo opraviti po oredpisih, da zaščiti objekt pred požari, ki prav vsled malomarnosti in trme strank po- vzročajo letno milijonsko škodo našemu gospodarstvu. Na drugi strani pa se podjetje trudi, da iz svojih vrst izloči tiste sodelavce, ki svojega dela ne opravljajo po predpisih V Ptuju, dne 22 januarja 1964. Za nddefpk za i^ospodarstvo sknpšrtnp občine Ptn.i OT-^VTr Cnp^U ^ofo.,.-« Kopaiiii uuzt^u v Orešku privablja '-oleti mnnso kopalcev, s;pHpi v zimski sezoni pa pogum- ne drsalce. Naib'"- pogumne so Vfsnp Darka in Bojka; te so mu najbolj zveste. Ker je bazen precej globok, res kažejo svoj pogiim. Vprašanje je le, če bo- do pravoča.sno mislili vsi drsal- ci na nevarnost, ko bo začelo odpuščati. Ce pride do nesreče, kdo vas bo rešil '^nad ledu? A. K., Orešje , Občina Ormož v medobčinskem sodelovanju Predsednika Občinskega sin- dikalnega sveta Ormož Alojza Balažiča smo povprašali o po- menu in važnosti medobčinske- ga sodelovanja. Njegov odgo- vor se glasi: V Občinskem sindikalnem svetu v Ormožu čutimo glede na hiter gospodarski razvoj iz dneva v dan večjo potrebo po sodelovanju s so.sednjimi obči- Alojz Balažič nami. Takšne vezi so potrebne pri reševanju skupnih gospo- darskih, političnih in kulturn*'^ prosvetnili problemov, izmenja- va izkušenj pa bo po našem mnenju pripomogla k hitrej- šemu vsestranskemu razvoju vseh prijateljskih občin. Občinski sindikalni svet v Ormožu se v bratsko sodelova- nje vključuje tudi zato, ker je občina že po svoji naravi teri- torij ajno neposredno povezana z ostalimi tremi občinami, ki imajo v prijateljskem sodelo- vanju že tradicijo in razprav- ljajo v mnogih gospodarskih iu negospodarskih problemih, ki jih je možno skupno reševati. To sodelovanje, ki se je pri- čelo prek sindikalnih organi- zacij, bi se naj vsestransko razširilo in poglobilo na pod- ročje gospodarstva. kulture, prosvete in športa. Vsakoletni tedni bratstva in prijatelj, so po našem mnenju še potrebna oblika, da se delovni kolektivi, družbeno-politične organizacije, društva in občani spoznajo z življenjem sosednjih komun, z njihovim razvojem, z njihovimi izkušnjami in težavami. Pri raznravlianjih in irmenjava- njih izkušenj morajo najti osrednjo mesto vprašanje na- dalnje širitve družbenega in delovnega samoupravljanja, tre- ba bo govoriti o statutih de- lovnih organizacij, o uvajanju skrajšanega delovnega tednika, o sistemu nagrajevanja po učinku dela. o odpravi kate- srorij najnižjih osebnih dohod- kov, o problemih v kmetijstvu in podružabl jan ju zemlje, o kooperaciji in davčni polit'ki ter o razvoju industrije. Na mnogih področjih bo izmenja- vanje medsebojnih izkušenj in prijateljsko sodelovanje med komunami pomagalo olajšati številne težave. Občina Ormož fn Občinsfki sindikalni <:vpf Or- mož to pozitivno sodelovanje nozdravljata in od njeira priča- kujeta bogate rezultate. 7ff Iflnčft živl^enie v krnievnih skuDnostih (Nadalie''anje s 1. strani") da na demokratičen način, z ustvarjalnim, prepričljivim in ar- gumentiranim delom pridobivajo ljudi v samoupravnih organih za najnaprednejša stališča in naj- boljše rešitve. Dolžnost članov aktivov bo tu- di, da v svoji osnovni organiza- ciji, kjer so povezani, poročajo o delu in zaključkih aktivov. Tako bo s problematiko seznanjen širši krog ljudi, osnovne organizacije bodo obravnavale probleme enot- no in sprejemale enotna stališča za usmerjanje aktivnosti svojih članov. Ker bodo v aktivih sodelovali komunisti iz vseh osnovnih orga- nizacij ZKS, bodo na ta način po- vezovali delo organizacij in od- pravljali dosedanjo zaprtost in miselnost o delitvi odgovornosti. Napak bi bilo predpostavljati, da bo s formiranjem teh aktivov možno v razmeroma kratkem ča- su preorientirati delo organizacij ZK in ga kvalificirati v duhu no- vih pogojev dela Zveze komuni- stov. To je le ena izmed organi- zacijskih oblik, za katero smatra občinski komite, da je v danih pogojih najprimernejša. Toda sa- ma organizacijska oblika ne za- gotavlja nove vsebine dela. tem- več je predvsem odvisno od vsa- kega posameznega komunista, da s svojo samostojnostjo, svojo stro- kovno in politično kvalifikacijo t;ripomore h kvaliteti dela Zveze komunistov. F. Fideršek Več možnosti zaposlitve (Nadaljevanje z 2 strani) dobri, vendar pridejo nekateri premalo v stik s svetom. Veliko bi jim pomagala patronažna služba z razgovorom na domo- vih, z nasveti, kako in kaj bi s«« dalo pomagati, da bi se izognili vsaj večini tistih težav, na ka- tere zunanji svet ne more toliko vplivati kot oni sami. Sčasoma bodo že imeli več stika s svetom, kot ga imajo marsikje sedaj, zlasti če bo več storjeno za turizem, ko bo pri- hajalo v te predole več domačih in tujih turistov občudovat na- ravne lepote in domovališča iz nekdanjih časov, ki jih je še nekaj po haloških vrhovih in ki še predstavljajo viden del nek- danje zgodovine Haloz in tam- kajšnjih socialnih razmer. Sedaj še Haloze turistu ne morejo nu- diti, kar bi ga pritegnilo, zato ie tudi turizem ljudem v Halozah ne more zagotoviti, kar ljudem turizem v drugih krajih daje. Sama zdravstvena služba lah- ko le delno vpliva na izboljša- nje zdravstvenih razmer. Večji vipliv bo imela na te predele za- poslitev večjega števila ljudi in štipendiranje mladine, ki se ob razmerah družin in skromnih sredstvih krajevne .skupnosti ne more podati v šole in na študije, če ni za to širšega razumevanja. Okoliške tovarne zbirajo v svo- iil vrstah delavce, ljudi iz bliž- njih vasi in iz krajev, ki so bliže -prometnim žilam. Mladini iz od- daljenih krajev bi morale zato ••avno te tovarne pomagati v uk in šolanje, sicer še kmalu ne bo mogoče govoriti o večjem šte- vilu kvalificiranih delavcev iz ♦^eh predelov in o njihovem bolj- šem osebnem dohodku. Na dan obiska je bila čakalni- ca v zdravstveni postaji v Cir- kulanah polna. Pri zdravniku je bila ravno mala Milena Gole. Ni se dolgo zadrževala, ker je prišla le na sistematičen pregled. Hi- tro za njo so prišli na vrsto sta- rejši, ki so imeli večje težave in s katerimi so se vsi službujoči lepo pomenili v upanju, da bo pomagalo, zlasti če imajo doma možnosti za vse. kar so jim pri- poročili in napisali. V. J____ stran 4 ZKS IN SKRB Zli LJUDI V KIDRIČEVEM V soboto, 2^, jannarja 1964, so v Kidričevem, v dvorani re- stavracije zbrani člani organizacij ZKS iz Tovarne glinice in aluminija >Boris Kidrič Kridičevo na letni konferenci odo- brili pregledno poročilo tovarniškega komiteja, sprejeli vrsto pobud za bodoče delo in izvolili nov tovarniški komite ZKS. Glavni in uvodni povdarek je bil v poročilu na pregledu me- tod dela osn. organizacij in to- varniškega komiteja. Temu vprašanju je posvetil komite vsaj tretino vsega časa v man- datni dobi in v poročilu vsaj tretino prostora in vsebine, ki je v celoti obsegala na 11 stra- nek okrog 10.000 besedami. Po vsem se je videlo, da je bil najboljši namen naj H pra- vo pat za delo samega tovar- niškega komiteja in osnovnih organizacij ZKS in da so se pri tem srečevali in spopadali s te- žavami. V marsičem je uspelo doseči uspeh, v ostalem pa so ostali pri izpolnjevanju tekočih nalog. Na drugem mestu je bilo v poročilu prikazano stališče komiteja in osnovnih organiza- cij do kadrovske politike v pod- jetju, na tretjem pa do dellfve čistega dohodka in osebnih do- hodkov. V zadnje delu pa je bila ocena dela organov uprav- ljanje in organizacij ter dru- štev v podjetju in njihove pri- zadevnosti v izvajanju sklepov in priporočil komiteja in osnov- nih organizacij ZKS. Glede na vsebino poročila, na njegove ugodne ocene uspe- hov iin kritiko, kaj vse bo še potrebno storiti, da bodo dose- ženi pričakovani uspehi. \e bila prav živahna disku-sija. Značil- no je bilo, da so odprli disku- tanti na široko vrata iz ozke, izključno tovarniške problema- tike v širšo skupnoist. k pro- blemom v občini, okraju in v republiki, kjer pričakujejo od kolektiva v Kidričevem s tolikš- nimi milijardami družbenih sredstev kot so'v upravljanju tega kolektiva, s tolikšnimi do- hodki in izkušnjami ter mož- nostmi za napredek v vseh ozi- rih, mnogo več kot od drugih manjših podjetij. Tine Zorič, član Okrajnega komiteja ZKS iz Maribora, se je največ zadržal pri problemu kadrov in je potegnil črto med kadri v podjetjih, ki so ostali pri znanju iz šol do prejema spričeval in diplom ter med ka- dri, ki so se poleg šolske izo- brazbe v podjetju naučili marsi- česar novega m praktičnega, uspešnega sodelovanja v kolek- tivu in organiziranja dela, ki pomagajo izobraževalnim cen- trom, da se izobražuje celotni kader za naloge v podjetju. Stik podjetja s študenti-štipen- disti mora že prej obstajati, ne šele takrat, ko so pred diplomo ali šele, ko pridejo v službo. Za študente bi morala tovarna bolj !=krbeti, ker nima obvez- nosti za vzgojo kadrov samo za potrebe kolektiva, ampak 7a širšo skupnost, ki to tudi od nje pričakuje. Članstvu kolek- tiva, ki si je v podjetju prido- bilo praktično znanje in izkuš- nje, bi moralo biti 'omogočeno, da se tudi teoretično izpopolni in tako izpolni pogoje za na- predo\-anjp znotraj kolektiva. S samo šolsko izobrazbo ni mn;j:o- če pričakovati enakih uspehov ko't cd ljudi, ki sta jih usposab- ljala za delo šola in podjetje, zato tudi ni nrav. Hudi orenie- vati samo po šolski izobrazbi, ko pa se kažejo v podjetju uisipehi predvsem po vsestran- skih izikušnjah. Pri štipendira- nju ne bi smeli razmetavati sredstev za štipendiranje že itak zdoma socialno presikrbljo- nim študentov, ko pa je na dru- gi strani toliko mladine, ki bi rada študirala, ki bi se rada učila ra^rnih strok, pa nima možnosti za to glede na pre- s/kromne dohodke doma. Mno- go krajev je v občini, od koder ne morejo ljudje v tovarno v Kidričevem na (lelo glede na oddaljenost, slabe zvezo itd. Iz teh krajev bi moralo podjetje štipendirati mlade ljudi. Z nji- mi si bo pridobilo, dobre in zveste delavce in jih bo po šo- lanju tudi lahko imelo v svoji bližini, v svojih stanovanjih, v svojih naseljih. Ljudji ne šo- lamo samo za vodilna mesta kot to ponekod mislijo, ampak predvsem za boljšo proizvodnjo, za pomoč kadrom v proizvod- nji, za boljšo organizacijo dola itd. Za vse to morajo biti lju- dje poleg šole nisposobljeni v podjetju, kjer se najboljše vi- di, kaj iVse je za uspešno delo podjetja potrebno. Leopold Krese, član CK ZKS iz Ljubljane se je zadržal pri razliki med administrativnim in delavskim upravljanjem. Na- še upravljanje ni komanda nad ljudmi, ampak predvsem skiip^- no reševanje problemov in raz- mišljanje ljudi v podjetju o vsem, kar bi se še dalo storiti, da bi izlK>ljša1i delo in tudi živ- ljenje ljudi. Napačno je ome- jevati osebne dohodke ljudem, ki mnogo delajo in to uspešno delajo in imajo tudi nadpo- vprečne uspehe. Takšni ljudje imajo vso pravico na višje do- hodke. Mej pri tem ne .sme bi- ti, fiicer spravljamo ljudi v ma- lodušje, v nezaupanje. To vse odpade, če življenjsko uprav- ljamo podjetje, ne pa admini- strativno, kjer ne odrejamo do- hodkov po spričevalih, po polo- žajih in po raznih drugih krite- rijih, ampak po zavzetosti za delo in po njegovih uspehih. De- mokratično metode upravljanja bi morale že zdavnaj izpodriniti administrativmc. Kolektiv bi mo- rali materialno vzpodbujati brez omejitev v vseh katpg<>rijah de- lavcev. T.judem mora postajati vedno bolj.'^c. pa ne s čakanjem, temveč s pravilnim stimulira- njem zA pridno, boljše in uspeš- nejšo delo. Ljudem, ki o mnogo- čem razmišljajo, zlasti pa o tem, kako bi izboljšali delo in uspehe v podjetju, bi morali dati več- krat priložnost, da bi spregovo- rili o teh s\<>jih razmišljanjih, ki koristijo skupnosti. Ljudje bodo videli, da je koristno in potrebno mnogo razmišljati in tudi možno pcn-edati, kako mi- slijo, da bi izboljšali to ali dru- go. Samo z običajnimi, nepri- jiravljenimi sestanki ne bomo dosegli tega, kar si želimo. Tudi diskutanti iz osnovnih organizacij ZKS so povedali več zanimivega, predvsem pa so po- kazali voljo in željo, da bi bilo njihovo delo koristno skupnosti in da bi občutil kolektiv, da je organizacija ZKS res tribuna ko- munistov, ne pa tribuna za ko- muniste, s katere lahko slišijo marsikaj koristnega in vzpod- budnega in sp po teh sugestijah tudi radi ravnajo. Na to ne bi smeli pozabljati kljub vsako- dnevnim skrbem in nalogam. V celoti je zapustila konfcrn- ca na vse navzoče ugoden vtis. Bila jp dobro pripravljena, z le- po udeležbo in z zagotovili, da bo pridobil tovarniški komite v Kidričevem, tiste smernice in vzpodbude, ki jih bo tudi ko- lektiv rad sprejel za svoje delo. Tudi gostje iz Ptuja, pred- sednica občinske skupščine Lojzka Stropnikova, organiza- cijski sekretar obč. komiteja ZKS Ptuj in ljudski poslanec Tone ?-agar. član Obč. komiteja Jože Fridl. predstavniki iz Slo- venske Bistrice iz tovarne Tm-1 pol ter iz tovarne dušika iz Ruš in drugi so bili z vsem. kar so slišali na konferenci v Kidriče- vem, očividno zadovoljni. Volilni rezultati niso bili ob- javljeni na dan konference, pač pa šele pozneje v tovarni, ker do konca konference niso bili prešteti glasovi. V J. Občinski odbor SZDL in občinski komite ZK Ormož o planu in proračunu 24. januarja 1964 je bila v Or- možu skupna seja SZDL in ob- činskega komiteja ZK. na kateri so razpravljali o letošnjem druž- benem planu in proračunu ob- čine Ormož. Predsednik občin- skega odbora SZDL VLADO 02- BOLT je poudaril pomen in važ- nost družbenega plana občine Or- mož za leto 1964. Vztrajal je na tem, da so dolžni člani SZDL za izvedbo postavljenega plana vlo- žiti vse sile, prav tako važna pa je njiliova naloga, da prispevajo k pravilnemu tolmaf-enju in ne- nehnemu pojasnjevanju nalog ffla- na, da bi ga čimprej realizirali in presegli. Načelnik za družbeni plan in finance občinske skupščine Ormož Franjo Križmančič je v razlagi družbenega plana in proračuna občine Ormož temeljito obdelal stanje in per.spektivni razvoj po- sameznih gospodarskih panog v občini. Perspektivni razvoj obči- ne nalaga občanom velike naloge. Velika investicijska vlaganja v kmetijstvo, industrijo, v stano- vanjsko izgradnjo, gradbeništvo trgovino, v zdravstvo, .šolstvo, gostinsktvo in komunalno izgrad- njo spreminjajo način proizvod- nje in postavljajo proizvajalce na odgovornejše mesto. Pomanjkanje višje in visolco šolanega icadm - največji problem Hkrati z gospodarskim razvo- jem, ki ga predvidevajo teze le- tošnjega družbenega plana in pro- računa občine Ormož, je treba misliti na štipendiranje strokov- nih kadrov, ki jih v občini zelo primanjkuje. Glavna razprava je bila na skupni seji usmerjena v enq samo vprašanje, kako letos in v perspektivi rešiti problem kadrov in kako hitreje in smotr- neje pridobiti šolane kadre, za katere so že mesta odprta ah pa se bodo v perspektivi odprla z zgraditvijo novih obratov, tov.am in podobno. Prav sedaj ob začetku novega gospodarskega leta je poleg vpra- šanj investicij potrebno postaviti kadrovsko vprašanje v gospodar- skih organizacijah v ospredje. Go- spodarske organizacije vse doslej niso imele povsem načrtno izde- lanih perspektivnih programov proizvodnje in s tem tudi ne po- treb po kadrih. To jim povzroča sedaj največje težave. Investicije, ki so jih podjetja vlagala v grad- njo ali ureditev tega ali drugega objekta, so bile planirane na pre- malo število strokovnjakov ali c6- lo brc?: njih. Izmed šestih naj- pomembnejših gospodarskih orga- nizacij v občini, kot so: Kmetij- ska zadruga, tovarna »Jože Keren- čič«. gradbeno podjetje »Ograd«, trgovsko podjetje »Zarja«. Gostin- sko podjetje in Obrtno podjetje »Pekarna« nima nobena strokov- njaka, ki bi se v podjetju ukvar- jal s kadrovsko problematiko. Glede na vse te težave ie nujno, da podjetja ob pričetku leta iz- delajo svoj perspektivni program, s tem da se Štipendiranju daje večji poudarek. štipendirati je treba več kandidatov Vrsta problemov, ki se pojav- ljajo predvsem v nekaterih go- spodarskih organizacijah v občini bo z novimi strokovnjaki odpadla. V vseh omenjenih gospodarskih organizacijah je zaposlenih 1252 ljudi. Od zaposleinh je 11 stro- kovnjakov z višjo in visoko šolo in 71 ljudi s srednjo šolo. Glede na potrebe kadra v teh gospodar- skih organizacijah primanjkuie 68 strokovnjakov z višjo in visoko šolo. Glede na to je treba v podjetjih urediti kadrovsko službo, ki bi naj skrbela, da bodo delovna me- sta zasedena s primerno razgle- danimi in sposobnimi strokov- njaki. Proučiti perspektivne po- trebe po strokovnem kadru in šti- pendirati je treba predvsem ljudi iz prakse, ki so že s svojim delom pokazali uspehe. Poleg rednega študija je treba pospešiti izreden študij in organizirati razne tečaje za pridobivanje kvalifikacij. Vse- kakor je važno, da ima nagraje- vanje odločujoči vpliv na izobra- ževanje. Za štipendije je treba za- gotoviti dovolj sredstev in pod- pirati tudi izreden študij. Zbori volivcev od 26. jan. do 3. febr. 1964 Na področju občine Ormož so sklicani zbori volilcev, na kate- rih bodo ti razpravljali o letoš- njem družbenem planu in prora- čunu občine. Ob tej priložnosti bodo na zborih ustanovili osem krajevnih skupnosti v občini, kot so: Kog, Miklavž. Ivanjkovci, Podgorci, Središče, Tomaž. Velika Nedelja in Ormož Istočasno bodo izvolili svete krajevnih skupno- sti, ki jih bo sestavljalo 10 do 23 članov, izvolili pa bodo tudi se- demčlanske poravnalne svete in potrošniške svete, ki bodo imeli od sedem do 14 članov. D. R. Upoštevane vse možnosti in najnujnejše potrebe (Nadaljevanje s 1. strani) občinska skupščina in njeni or- gani predvidoma s povečanimi sredstvi za 10 "/o. Povečanje je pričakovati predvsem iz tistih virov, ki temelje na nivoju in obsegu osebnih dohodkov, to je proračunski prispevek iz oseb- nih dohodkov. Pri kmečkih davkih računamo na rahlo po- večanje s tem, da bi se nada- ljeval proces preval jevanja obremenitve z občinsko dokla- do na območja z večjo zem- ljiško rento. Okvirne, stopnje občinskih doklad od kmetijstva za posa- mezne okoliše bi naj znašale: v I. okolišu 50 do 80 Vn; v TI. okolišu 26 do 52«/o; v ITI. oko- lišu 12 do 31 "/o; v IV. okolišu ■5 do 16 "/o kat. dohodka. RAZVOJ PO VRSTAH DEJAVNOST! Industrija Računa se. da bo možno v letu 1964 povečati fizični obseg industrijske proizvodnje za 252 Vo. Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič« v Kidričevem je konec lanskega leta končala z drugo fazo rekonstrukcije, ki zagotavlja podvojeno proizvod- njo glinice in aluminija. V le- tošnjem letu je moč računati, da bo podjetje proizvedlo 90.000 ton glinice in 54.000 ton aluminija, število zaposlenih se bo povečalo za 9.2 "/0. Proizvodnja v kovinski indu- striji, to je v podjetju »TAP«, industriji avtomobilskih delov v Ptuju, se bo povečala za okoli 31 "/0. Število zaposlenih se bo povečalo za 15,4''/o. Tovarna avtoopreme bo v letošnjem letu že preselila del strojnega par- ka v novo 4.200 kv. metrov ve- liko proizvodno halo in nada- ljevala z že začeto rekonstruk- cijo. Podjetje za popravilo voz .JŽ, ki je lani končalo z grad- njo barvarnicp, skladišča pol- izdelkov in sanitarij, povečuje remont železniških prometnih sredstev in storitve drugim podjetjem za okoli 4''/o. V Opekarni Žabjak naj bi proizvodnja žganih opečnih iz- delkov ostala na nivoju lanske- ga leta. ko je bila povečana v primerjavi z letom 1962 za 15,9''/o. V strukturi proizvod- nje se bo podjetje moraio vse bolj preusmerjati od proizvod- nje polnih zidakov na izdelavo .specialnih tankostenskih izdel- kov, po katerih je v gradbeni- štvu vse večje povpraševanje. »Delta«, tovarna perila in konfekcije v Ptuju, Tovarna volnenih izdelkov Majšperk in Tekstilna tovarna v Ptuju bi naj povečale proizvodnjo, prva za 16 "/o, druga za 50/0 in tretja za 10 "/0. V živilski industriji, kjer so zastopane organizacije »Peto- via«, »Mlekarna« obrata KK Ptuj in »Perutnina«, bo pove- čan obseg proizvodnje za okoli 55 «/0 m to največ, in sicer za 51^/0, pri podjetju > Perutnina«. , 3>Petovia« le neznatno pove- čuje fizični obseg proizvodnje, ker jo je prizadel pravilnik o obveznem stekleničen ju brez- in alkoholnih proizvodov. Kmetijstvo Proizvodnja v kmetijstvu bo v primerjavi z dosežki 1963.1. porasla za 8 "/n. Višja proizvod- nja je predvidena pri vseh poljščinah. Proizvodnja v živi- noreji in v sadjarstvu predvi- deva dosežke lanskega leta, v vinogradništvu in predelavi pa je izkazan lahen pad'ec proiz- vodnje. Spričo lanske razmero- ma slabe letine je ob predvide- vanju ugodnih vremenskih raz- mer v letu 1964 realno priča- kovati nakazane rezultate. ' V družbenem sektorju pred- videvamo porast proizvodnje za 22,5 "/n. Znatno povečanje je predvideno pri žitih. Pri industrijskih rastlinah je prav tako predvideno poveča- nje za prek 60 "/0. K temu na- vajajo tudi novi hmeljevi na- sadi. Porast proizvodnje v družbe- nem sektorju kmetijstva je predviden še pri krmnih rast- linah za lO^/n, močnejši padec pa je predviden v sadjarski in v vinogradniški proizvodnji. Povečani obseg kmetijske pro- izvodnje se razširja z višjimi hektarskimi pridelki in z vklju- čevanjem novih zemljiških po- vršin. Kmetijske zadruge in kmetijski kombinat predvide- vajo v tem letu odkupiti novih 1.500 ha zemljišč. Družbeni sektor kmetijstva računa v letu 1964 s precejš- njimi investicijskimi vlaganji. Skupne potrebe znašajo prek 6 milijard dinarjev. 1.772 mili- jonov dinarjev je že odobrenih, za 956 milijonov dinarjev pred- stavlja vrednost že vložen'ih zahtevkov, razliko pa predstav- ljajo zahtevki, ki jih kmetijske gospodarske organizacije pred- videvajo vložiti v tem letu. Najobsežnejše investicijske vso- te predstavlja gradnja perut- ninariske farme in farme bac- conov pri kmetijskem kombi- natu. Važno postavko predstav- lja tudi zahtovpk za začetna dela pri regulaciji Pesnico, ob- jekt klavnice in hladilnice pri perutninarski farmi. nakup zemljišč, obnova nasadov in drugi ekonomsko-gradbeni ob- jekti. Gozdarstvo Stanje gozdov na območju občine Ptuj narekuje, da zara- di izkoriščanja gozdov v pre- teklosti ne dovoljuje globljega poseganja v gozdne fonde. V letu 1964 predvidevamo skupno sečnjo 50.853 kubičnih metrov lesa. Gradbeništvo Da bi gradbeništvo v Ptuju doseglo raven, ki jo zahteva tempo gospodarskega razvoja, so v teku razprave o primerno- sti združitve gradbenih podje- tij in opekarne. V letu 1964 gradbeništvo kot celota na področju naše občine ne predvideva povečanja pro- meta, temveč bo skupna vred- nost gradbenih del celo za 5,9 "/o nižja od lanske. Promet »Agrotransport«. kot ediino podjetje, ki ga imamo v pro- metu, predvideva, da bo celotni dohodek podjetja v letu 1964 znašal 550 milijonrvv dinarjev, kar predstavlja povečanje za 17''/n. Pri tem se bo močneje povečal fizični obseg v enoti agrousluge. medtem ko bo eno- ta transport dosegla večji fi- nančni rezultat. Podjetje bo tudi v tem letu okrepilo sToj delovni park z novimi prevoz- nimi in delovnimi sredstvi za zemeljska dela. Pošta Ptuj, enota Podjetja za PTT promet ' Maribor, predvi- deva za leto 1964 v povprečju za 2.6 "/o povečati fizični obseg PTT storitev. Leto« bo zgrajeno novo pošt- no poslopje z avtomatsko tele- fonsko centralo 600 priključ- ki, kar pomeni velik napredek v lokalni telefoniji. Trgovina Na podlagi predvidenega po- večanja proizvodnje in kupne moči prebivalstva je mogoče računati, da se bo blajrovni pro- met v letu 1964 zvečal za okoli 12 "'n. Pri tem bi trgovina na drobno narasla za okni i 15.9 "/o. nromet trsTovine na debelo pa bi se povečal le za okrog 5.0 "/n. Gostinstvo in turizem Skladno s povečanjem celot- nega dohodka v drugih gospo- darskih panogah, ki se bo odra- zilo tudi v večjih sredstvih za osebno potrošnjo, predvideva gostinstvo v povprf-čju za 12.8''/n večji promet kot lani. Pri tem računamo tudi na več- ji obisk domačih in tujih turi- stov. Največji porast prometa iz- kazujeta podjetja >TTaloški bi- ser« in >Grad BorU. Prvo je v lanskem letu doseglo lep uspeh glpde prometa kakor glede or- ganizacije poslovanja. V letoš- njem letu si bo prizadevalo nu- diti gostom še kvalitetnejše in po izbiri pestrejše usluge v pri- merno urejenih prostorih ne le y mestu, temveč tudi na pode- želju. V načrtu ima otvoritev lokalov v Trnovski vasi, Hajdi- ni in Dornavi. Letovišče »Grad Bori« je lam znatno preseglo predviden pro- met in pričakuje v letošnjem letu še več domačih in tujih go- stov. Obe podjetji sta predvi- deli okrog 55 milijonov dinar- jev za vlaganja v osnovna sred- stva, pretežno v opremo in adaptacije z namenom, da svo- je zmogljivosti prilagodita so- dobnim zahtevam. Obrt Po predvidevanjih za leto 1964 bo ta panoga dosegla v povprečju za 19,7 "/n več celot- nega dohodka kot lani. Najmočnejši porast prometa predvidevajo večje obrtne de- lavnice, ki ustvarjajo pretežni del dohodka v proizvodnji in le manjši del s servisnimi uslu- gami. Stanovanjska in komunalna defavnost v letu 1964 predvidevamo, da bodo poleg sredstev občinske- ga stanovanjskega sklada v vi- šini 470 milijonov dinarjev vlo- žila v stanovanjsko graditev tudi podjetja in zavi>di okrog 100 milijonov dinarjev in indi- vidualni graditelji nadaljnjih 200 milijonov dinarjev. Tako bo predvidoma skupaj vloženo v stanovanjsko gradnjo okrog 770 milijonov dinarjev. S tem bi na podlagi razpoložljivih sredstev in predvidenega raz- širjenega kreditiranja stano- vanj^-ke graditve še iz bančnih sredstev v letu 1964 dogradili okrojT 200 stanovanj. Nekatera podjetja bodo mo- rala bistveno spremeniti odnos do nakupa stanovanj svojim zaposlenim, oziroma posnemati kmetijski kombinat. Perutnino ali Flektrokovinarja. ki že or- (Nadaljevanje na 5. strani) Letos bo proslavljal delovni kolektiv Tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič«, Kidriče- vo, 10-letnico pogona in premaganih težav s prvotno izgradnjo, s končano rekonstrukcijo tovarne glinice in z razširitvijo elektrolize B. Stran 5 »TEDNI Kustrezno odgovorit;i<. Pri tem je značilno, da ^sta tako Grčija kakor Turčija čla- nici Atlantskega pakta. Zdra- ha zaradi Cipra, ki je pravno neodvisna dežela z omejitvami, utegne še bolj zrahljati že tako rahle vezi med atlantskimi za- vezniki ... Približno 80 odstotkov cipr- skega prebivalstva so Grki, ka- kih 18 odstotkov so Turki. Če bi torej razpisali referendum, bi brez dvoma zahteve oziro- ma načrti grške nacionalne skupnosti zmagali. Kakor je de- jal sedanji predsednik ciprske vlade, Grk Makarios, bi ciprski Grki kot večinski narod v pri- meru, da bi Ciper zares postal povsem neodvisna dežela, torej brez omejitev, ki jih vsebuje po tu rško-grško-britcuskem spo- razumu sedanja ustava, zajam- čila manjšini vse potrebne manjšinske pravice.- Ne more pa se strinjati s tem. da bi imela turška manjšina že v du- hu sedanjih ustavnih določb kar 50 odstotkov mest v držav- ni upravi samo zato. ker so to terjali ob nedavnih pogajanjih Turki kot pogoj, da privolijo v ciprsko neodvisnost... Turška manjšina sedaj zahte- va, naj bi otok razdelili na dva dela. turškega in .crrškega. in oba dela razglasili za neodvis- ni deželi. Taka »rešitev« bi se- veda terjala razseljevanje pre- bivalstva. Znano je. da so Grki nastanjeni predvsem v mestih, Furki pa na vasi. V Ankari to nemogočo zahtevo sorejemajo, čeprav je očitno, da so jo ci- prski Turki postavili samo za- to, da bi zadevo še bolj zmotali. V vsakem primeru pa imajo v svoj zagovor vedno pripravlje- ne obtožbe, češ da je hotela se- danja vlada, v kateri je pod- predsednik Turek, s pravico >veta« to je odklonitve vsakrš- nega sklepa vlade, če je ta na- perjen >proti« interesom tur- ške manjšine, turško manjšino — pogrčiti. Britanci, ki imajo^ na Cipru STOJa oporišča, skušajo najti nekakšno srednjo pot, seveda z namenom, da bi oporišča ohranili tudi za naprej. Kaže, da to ni všeč Turkom, zato ti bolj koketirajo z Američani. Tako naj bi po nekem predlo- gu ameriške čete zamenjale se- danje britanske. Drugi spet so- dijo, naj bi organizacija Atlant- skega pakta poslala sem svoje mešane enote, posebno še, ker so vse ožje prizadete države njene članice. Najbolj logično bi bilo, da bi nadzorstvo nad otokom v teh vročih dneh pre- vzele enote OZN, toda tega ne žele niti Američani, niti Tur- ki. Do zasedanja Generalne skupščine, ki naj bi obravna- vala na željo predsednika Ma- kariosa ciprski probl^^m, če ga ne bodo rešili v Londonu, pa je še daleč. Ciprska zadeva torej ni sa- mo lokalen problem, niti ne problem treh držav, temveč se- ga že mnogo dlje. In prav zato je zelo nevarno, če bi se kdo pri tem le preveč igral z og- njem ... Državni udar v Sajgonu SAJGON, 30 januarja. — Po nepotrjenih in nasprotujočih si vesteh tujih agencij je general Ngjuen Kan, poveljnik prvega korpusa južnovietnamske arma- de strmoglavil dosedanji režim. Po Sajgonu krožijo oborožene pa- trulje in tanki. V udaru je sode- loval tudi dosedanji notranji mi- nister. Po nekaterih vesteh sodeč, naj bi takoj za prvim udarom sledil nov državni udar, vendar ni uspel. Gre za prevrat brez žrtev. Tudi »nova skupina« je »protikomuni- stično usmerjena«, vendar na- sprotuje francoskim nazorom o »nevtraliziranjn Vietnama«, ki naj bi mu bili naklonjeni ljudje do- sedanjega dežima, posebno pre- mier Ngijen Ngok. »Novi ljudje« so privrženi ameriškim načrtom, zato je povsem umesten zaklju- ček, da so imeli pri najnovejših dogodkih v Sajgonu prste vmes — ameriški vojaški krogi. OB 80-LETNICI IVANA REGENTA Ivan Regent, član CK ZK Ju- goslavije m znani javni delavec iz Ljubljane je pred nekaj dnevi. 23. januarja t. L, slavil osemde- setletnico svojega življenja. Ob tej priložnosti se je sestal CK ZK Slovenije ter jubilantu iskreno čestital. Javnost v Slovenij. in v celi državi se je priključila tem iskrenim čestitkam ter zaželela Ivanu Regentu še mnogo srečnih let. Naj ob tej priložnosti še zapiše- mo to, kar je Ivanu Regentu za- pisal v zadnjih dneh svojega živ- ljenja dr. Jože Potrč, ko je pi.sal razpravo »Jubilejni zapis (ob 80- letnici Ivana Regenta)« za knjigo »Progresivna Slovenija, Trst in Koroška«, ki bo kmalu izšla: »Ob 80-letniei prisrčno čestita- mo Ivanu Regent'1 tudi k sreči, da lahko vidi danes tako lepe plodove svojega lastnega dela in dela svoje generacije, in da se veseli perspektiv še veličastnejših zmag delovnih ljudi vsega sveta, ko se bodo podirale vse pregrade, ki delijo narode, ko bodo vedno bolj odprte meje in bo zraslo ne- sluteno prijateljstvo med narodi in ljudmi, ko bodo vsi ljudje ži- veli človeka dostojno življenje in uživali kulturo, ki so jo gradili človeški rodovi skozi veke in jo današnji človek dviga le na ved- no višjo stopnjo. Takrat bo šele človek zares sposoben sprštovati človekovo osebnost in dostojan- stvo, posebno še, ko mu ho jasno, koliko žrtev, naporov in triida je zahteval družbeni napredek. Za tako bodoonost, za socializem in komunizem se borijo rodovi zad- njih sto let že popolnoma zavest- no.« ZRAČNI INCIDENT NAD OZEMLJEM NDR .AMERIŠKO LETALO »T-39« NI UPOŠTEVALO OPOZORIL, NAJ PRISTANE, ZATO JE SOVJETSKI LOVEC UKREPAL V DUHU NAVODIL ZA OliRAMBO PRED ZRAČNIM NAPADOM • OSTER PROTEST SOVJETSKE VLADE IN VLADE NDR \VASHINGTON, 30. jan. (Reu- ter-AP-TanjuR). — Ameriško zu- nanje ministrstvo ,je včeraj ostro protestiralo zaradi sestrelitve ameriškega letala »T-39« nad ozemljem Nemške demokratične republike Odpravnik poslov sov- jetskega veleposlaništva, ki ga je pomočnik državnega sekretarja za evropske probleme v State De- partmentu VVilliam Kyler povabil, da bi mu predal ameriško noto, ni hotel sprejeti protesta. Po sestanku s predstavnikom State Departmenta je sovjetski odpravnik poslov Kornijenkov iz- javil, da m sprejel ameriškega protesta zato, ker sovjetska vlada iz številnih razlogov ne more ver- jeti, da je ameriško letalo kršilo zračni prostor NDR zgolj po na- ključju ali zaradi napake. Sovjet- ski predstavnik tudi ni hote! pre- cizirati, ali so letalo »T-39« se- strelili ali samo prisilili k pri- stanku. Poveljnik ameriških sil v Ev- ropi general Freeman .^e v posla- nici poveljniku sovjetskih oboro- ženih sil v NDR generalu Jaku- bovskemu zahteval raziskavo o incidentu. Dejal je. da ie ameri- ško letalo preletelo mejo zaradi tega. ker je izgubilo orientacijo in ker je sleherni poskus, da bi dobili zvezo z njim, ostal zaradi okvare na radijskih zvezah brez- uspešen. Sovjetski zunanji minister An- drej Gromiko je izročil včeraj protestno noto veleposlaniku ZDA v Moskvi Foyu Kohlerju, hkrati pa je zaradi kršitve zračnega pro- stora pri vladi ZDA ostro prote- stiralo tudi zunanje ministrstvo NDR. Letalo, ki je kršilo zračni pro- stor NDR, je letelo proti vzhodu v višini 8000 metrov in s hitrostjo 800 km na uro. Kljub temu da ga je neko letalo sovjetskih oboro-r ženih sil v NRD prestreglo in mu dalo signale, naj se spusti, je pi- lot tujega letala nadaljeval polet proti vzhodu nad ozemljem NDR. Letalo nI reagiralo niti na opo- zorilni ogenj z zemlje blizu Wei- marja. Ker posadka tujega letala ni hotela upoštevati vseh teh opo- zoril je sovjetsko vojaško letalo ukrepalo v duhu navodil za obrambo pred zračnim napadom, ki so ameriškemu poveljstvu do- bro znana Rezultat tega je bil, da se Je tuje letalo zrušilo blizu mesta Vogelsverg. Preiskovalna komisija, ki je prispela na kraj dogodkov, je ugotovila, da je sestreljeno letalo bilo reaktivni lovec tipa »T-39« in da Je pripadalo am.eriškemu letalstvu. Na kraju, kjer se je letalo zruSilo, lo našU trupla treh vojaških of«b.____ _ _ _ m najnujnejše potrebe^' (Nadaljevanje s 4. strani) ganizirajo v okviru svojih pod- jetij stanovanjske zadruge ter tako rešujejo stanovanjske pro- bleme svojih delavcev. Šolstvo v osnovnem šolstvu naj bi z gradnjo novih šol povečali ka- paciteto predvsem v Ptuju in Kidričevem ter drugili večjih središčih. Zato moramo letos predvsem končati osnovni šoli Kidričevo in Ptuj. Preštudirati plan razvoja po- polnih osemletk v skladu z ur- bani.stičnim načrtom in šele nato dokončati vso dokumenta- cijo za Maj.šperk in eventualno Gorišnico; V letošnjem letu je potrebno zasigurati nekaj sredstev za najnujnejša popravila šol Vi- dem, Podlehnik, Zavrč in Na- raplje. Odločneje pn>topiti k zdru- ževanju sredstev, ki ostajajo pri gospodarskih organizacijah neizkoriščena za kadre. Nabaviti opremo za nadalj- njih deset učilnic. Začeti z gradnjo dveh blokov za učitelje. Urediti plačevanje osnovne dejavnosti s pogodba- mi (kombinirani način — kate- gorizacija -1- pogodba). Za osnovno dejavnost .šol bo potrebno zagotoviti znatno več- ja sredstva od lanskega leta in to predv&em za oe^ne dohod- ke prosvetnih delavcev. Zdravstvena služba Da bo šel razvoj zdravstvene službe in zdravstvenega var- stva prebivalstva skladno z go- spodarskim in družbenim raz- vojem, bi morali v zdravstvu zagotoviti povečanje zmoglji- vosti v zdravstvenem domu, predvsem pa na področju bol- nišnične službe, s čimer bi od- pravili vrste čakajočih ter vse nevšečnosti, ki so s tem v zve- zi. Te službe so doslej zaradi neenakomernega razvoja za- ostajale za potrebami. Zato bo potrebno: — letos izdelati program gradnje bolnišnice in zdrav- stvenega doma; — zdravstvene postaje, dis- panzerji, obratne ambulante in drugi zavodi za osnovna zdrav- stveno varstvo morajo še na- dalje razvijati preventivne zdravstvene dejavnosti, pred- vsem na področju zdravstvene- ga varstva žena, otrok, šolske mladine in preprečevanja ne- sreč pri delu; — v cdravstveni investicijski sklad je potrebno zajeti do 50*/t amortizacije zdravstvenih zavodov v skladu z republi- škim predpisom. Na področju socialnega var- stva bo v letošnjem letu po- trebno reševati zlasti naslednje naloge: — dograditi in pripraviti za uporabo otroški vrtec na Bregu; — s preselitvijo osnovne šole >Franc Osojnjk« bo paviljon na voljo za varstveno ustanovo, kjer bodo potrebna manjša in- vesticijska sredstva za nabavo opreme; — v skladu z urbanističnim programom začeti razvijati otroško varstvo tudi v predvi- denih novih centrih; — pomagati zboljšati stanje varstva v Kidričevem in Maj- šperku; — razvijati otroško varstvo na obratih Kmetijskega kombi- nata; — proučiti možnost varstva otrok in mladine ob šolah, predvsem na podeželju; — v skrb za varstvo aktivno vključiti krajevne j»kupnosti; — z odlokom urediti vpraša- nje preživnin za stare kmečke prebivalce; — še nadalje je treba skrbeti za borce NOV. vojaške vojne invalide in druge sodelavce osvobodilnega gibanja, ki za- radi starosti, slabega zdravja in drugih razlogov živijo v sla- bih razmerah: — T letošnjem letu je po- trebno ustanoviti center za so- cialno delo in ga usposobiti, da bo lahko začel opravljati vse naloge s področja socialnega varstva. stran 6 >T E D M K« - petek, "51. jannarja 1964 Stran 6 OBIŠČITE TRAKOSCAN Trakoščan je zanimiv v vsakem letnem času, m je tudi pozuni atraktiven turistični center, pri- vlačen za številne turiste in obi- skovalce. V njegovi okolici so primerni smučarski tereni, na terasi je odprto drsališče, tu je možnost za vožnje z vprežnifni sanmi do logarske hišice, kjer pripravljajo zagorske specialitete. Iz Varaždina prireja »Putnik« izlete na Trakoščan, in sicer 15. in 16. februarja 1.1. 15. februarja bo v hotelu »Trakoščan« p 1 e s v maskah, 16 februarja pa bo dan zimskih radosti: smu- čanje, vožnje s sanmi, drsanje, obisk muzeja in gradu. OBIŠČITE TRAKOSCAN! KVINTET BRATOV PETRIC V PTUJU Priljubljeni ansambel narodno- zabavne glasbe s pevcema Majdo Eenko in Dragom Potočnikom iz Maribora, katerega prva plošča je bila v nekaj dneh razprodana, bo v nedeljo, 2. februarja, zvečer v ptujskem gledališču razvedril Ptujčane. Na željo okoliških prebivalcev bo ansambel v popoldanskem ča- su gostoval tudi v Zavrču in v Markovcih. Za vedro povezavo in veselo razpoloženje bo skrbel yiktor Potočnik. vrpk ! Javna zahvala Ob nesreči, ki nas je zadela za- radi okvare dimnih naprav m ko je prišlo do požara, smo dolžni izreči svojo javno zahvalo tov. Janiju Gencu iz Ptuja, ki nas je opozoril na nevarnost, ter dru- gim, ki so bili pripravljeni po- magati, ter ekipi ptujskih gasil- cev, ki so hitro in energično in- tervenirali, da ni prišlo do še večje škode. Franc Habjanič, Srbski trg 5 IZ UREDNIŠTVA Tov. A. M., kot vidite, vaše pi- smo ni bilo objavljeno in verjet- no veste, zakaj". Pisem brez pod- pisa ne objavljamo in jih ne bomo tudi v bodoče. Tov. »ki«. Vašega prispevka ne moremo objaviti, dokler nam po- drobno ne opišete svojega doži- vetja, v katerem se pritožujete. Za ta opis smo vas zaprosili tudi že z dopisnfco, pa nam nič ne C EN E CENE PO VRTNINE v ptujski poslovalnici » P O V R T N 1 N E « Maribor (pri Magdi) Krompir 54, čebula 95—100, jabolka 100, česen 570, rdeča pesa 60, črna redkev 60. peter- šilj 280, pori 140, fižol 200, aj- dova kaša 540, ječmenova kaša 120, prosena kaša 170, novo ze- lje 100, cvetača 250. V zalogi so vse vrste vina, pivo, žganje, liker in kisla voda. LUNINE SPREMEMBE IN VREMENSKA NAPOVED za čas od nedelje, 2. lebruarja, do nedelje, 9. februarja 1964. Zadnji krajec bo v sredo, 5. februarja, ob 15,42. Napoved: postopoma bo tudi naše kraje zajelo južno vreme. Nočne temperature se bodo gi- bale med ničlo in minus 5 sto- pinj C, dnevne pa med ničlo in plus 10 stopinj C. Pri nočni temperaturi bo od ča&'a do časa ftnežiilo, pri dnevni temperaturi bo večkrat deževalo. V jutra- njih urah bo prišlo do pole- dice. Pregled vremena. Nizki zrač- ni pritisk je že v petek, 24. ja- nuarja, zajel Nemčijo, v nede- ljo, 26. jannarja, pa severno Avstrijo. Tam je v teh dneh deloma deževalo, deloma pa snežilo. Stanje barometra pri nas je bilo v torek zjutraj 1.050 milibarov. Barometer je za sedaj ustaljen. Po vsej dr- žavi je bilo ves čas lepo vreme. Alojz Cestnik Javna zahvala Podpisana se javno zahvaljujem osebju internega oddelka ptujske bolnišnice dr. Lušickemu in dr. Mrgoletu, sestram in strežnicam za vso skrb, ki so jo posvetili mo- jemu zdravljenju. Anica Kupčič, Ptujska gora Preklic IV/^KA COBL, Pt«j, Vodni- kova 5, preklicu jem in obža- lujem žaljivke, izrečene na- pram Mariji Holc. Ptuj, Pre- šernova 52. ter se ji zahva- ljujem, da je odstopila od ka- Šport šport šport OBČNI IBOR NK DRAVA: Pred kratkim so se zbrali od- b.orniki, igralci in simpatizerji NK Drava v veliki dvorani ob- činsike sikupščine in pregledali opravljeno delo v preteklem le- tu. Skupščini so prisostvovali: predsednik OZTK Ptuj tovariš Štrafela, predsednik RK Drava tov. Sarman, član UO NK Ma- ribor in predsednik MP tovariš Duh, člani OZTK Ptuj ter mno- gi drugi. Iz poročil in razprav smo po- vzeli, da je bilo preteklo leto zelo uspešno, predvsem jesen — moštvo Drave je zasedlo 4. me- sto v MM ligi; za uspeh pa ima- jo največ zaslug trener, discipli- niranost igralcev in seveda po- moč odbora. UO NK Drava je bil sicer maloštevilčen — od iz- voljenih 11 članov so delali le 4 člani — Emeršič, Fras, Pavalec in Erhatič, ki so prevzeli celot- no breme na svoja ramena ter imajo največ zaslug za uspešno delo. Novi UO NK Drava, ki je bil izvoljen na skupščini, je že na- pravil načrt dela in sklepe za tekoče leto. Med najvažnejše bi šteli, da naj ekipa Drave zadrži četrto mesto — če ne doseže viš- jega, kar ji omogoča vstop v vzhodno consko ligo; disciplina in tovarištvo naj bosta temelja dela in usF>ehov; ohraniti ugled in sodelovanje z NK Maribor ter drugimi klubi; nogometaši Drave naj tekmujejo z lastnimi igralci — mladinsiko moštvo naj bo opora članom. Igralci so pričeli s treningi v sredo, 29. januarja 1964, pod vodstvom tov. Eferla, ki je pred nekaj dnevi opravil trenerski izpit s prav dobrim uspehom, skupaj s svojimi nekdanjimi klubsikimi tovariši: Blaznikom, Gabrijanom, Kekom in Vidicem. -REL Okrajno šahovsko prvenstvo za ženske in mladince v začetku vsakega leta orga- nizira SK »Maribor« okrajno prvenstvo za ženske in mladin- ce. Letošnje prvenstvo se je za- čelo v nedeljo, 26. januarja 1964, in bo trajalo do 31. januarja. Ženske igrajo v prostorih hotela »Zamorc«, mladinci pa v pro- storih SK »Maribor«. Na mladinskem prvenstvu so- deluje 30 šahistov, članov ša- hovskih klubov: Branik, Kovi- nar, Maribor, Ravne, Dravograd, Slovenj Gradec, Radgona, Slo- venska Bistrica in Ptuj. ŠK Ptuj je poslal v Maribor kar štiri predstavnike: tretjekategornika jFijana, četrtokategornika Seru- in Zigmana. Fijan je imel na prejšnjih tek- movanjih te vrste precej smole, toda na tem prvenstvu bo krep- ko posegel v borbo za plasma med prvo desetorico — tako vsaj kažejo računi. Upamo, da mu bo to uspelo. Šeruga in Zni- darič sta prvič na turnirju in sta še neizkušena, vendar priča- kujemo .solidno uvrstitev; neko- liko več lahko zahtevamo od Žigmana — najmlajši izmed otujskih predstavnikov — ki je v zadnjem času dosegel nekaj lepih uspehov. Matjaža smo sre- čali, ko je zapuščal klubske pro- store SK Ptuj; takole je pove- dal: »Vesel sem, da bom igral v Mariboru. Škoda le, da bomo igrali po švicarskem sistemu — 11 kol, in sicer dve partiji dnev- no — ta sistem mi ne ustreza. Za tekmovanje se nisem najbolj pripravil. Izmed nas se bo naj- bolje uvrstil Fijan, medtem ko bodo odločali o vrhu razpredel- nice Klemenčič, Šoštar, Bukvič, Miklavc...« Nič več ni hotel povedati — obljubil je, da bo po končanem turnirju IdoIj zgovo- ren. Na ženskem prvenstvu sode- luje 12 predstavnic šahovskih društev: Maribor, Kovinar, Bra- nik, Dravograd, Murska Sobo- ta, Ptuj. V borbi za prvo mesto bodo imele glavno besedo Svar- carjeva, Arihova in Korenova, medtem ko bosta sestri Serian- zovi poskusili presenetiti preka- ljene borke. Za plasma na dru- ga mesta imata igralki SK Ptuj Pisar in Reberc možrtost, da pri- dobita ugled ženskemu šahu v Ptuju. Nekoliko več lahko pri- čakujemo od Pisarjeve; v raz- govoru je povedala: »Dolg in naporen turnir bo za obe, saj še nisva sodelovali na nobenem po- dobnem turnirju, vendar mislim, da bova dosegli zadovoljiv uspeh.« Vsem smo zaželeli čimveč sreče ter uspeha in pričakujemo, da bomo v naslednji številki po- hvalili vseh šest predstavnikov naše komune, -REL PROSIMO DOPISNIKE IN NAROČNIKE RAZPISOV. OB- JAV IN OGLASOV, NAJ NAM POŠLJEJO SVOJE DOPISE OB SREDAH PREJETE DOPISE IN NAROČILA UVRSTI- MO V >TEDNiKU< NASLEDNJI TEDEN, RAZEN V IZJEM- NIH PRIMERIH. KO JE OBJAVA NUJNA. UREDNIŠTVO FIAT ZDRKNIL S CESTE v soboto, 25. januarja 1964, nekaj po drugi uri, je s polede- nele eeste pred Pesniškiim mos- tom v Pacinju zxirknil avto znamke fiait 600. Zaneslo ga je v poldiruig meter globok obcest- ni jareik, na srečo pa se vazni- ku in voziilu ni nič prdipetillo. Av- to so morali potegniti na cesto s konji. Vzrok je biila močno po- ledenela cesta, na kateri je že marsikateri voznik, kolesar, mo- pedrsit in sedaj avtomobiiliist pre- izkuisil, kako se vozi s hr^btom po cestišču. Se sreča, da doslej ni bilo hujših telesnih poškodb. Ne- katere dele te ceste so pred daie-^ vi posuli, tod pa, kjer je stanje prav tako kritično, tega niso na- praviili. Najbrž je zmanjkalo pe- pela ali pesika v gramoznicah, da je ta del ostal neposut. Ze- lja voznikov je, da podjetje za ceste uredi tudi cesto od Gaber- niika do Paoinja. Bezjaik Jože, Juršind VABILO Glasbena šola Ptuj I. abonmajski KONCERT v petek, 14. II. 1964, ob 19.30 dvorani Glasbene šole. Šolski odbor osnovne šole Lov- renc na Dravskem polju razpi- suje mesto KUHARICE v šolski mlečni kuhinji. Plača po pravilniku. OBVESTILO DPD »Svoboda« v Ptnjn sporo- ča vsem Ptujčanom in okoliča- nom, da bo v soboto, 8. II. 1964, ob 19. uri in v torek, 11. II. 1964, ob 19. uri v Narodnem domu ve- selo pustovanje z najfrajevanjem mask. Igra plesni ansambel »Dobri znanci«. — Karte s« v predpro- daji v ffledališou pri tov. Korenu Karlu od 8. - 12. ure. — Odbor fTTVTVVTVT▼▼▼▼▼TTTTTT VINSKE DROZL SVEŽE, liter po 14 din proda KMETIJSKI KOMBINAT.' obrat »Slovenske gorice«, Ptuj S pravočasno intervencijo preprečena večmilijonska škoda v noči med 23. in 24. januar- jem 1964, malo pred polnočjo, je zaklicala ptujska gasilska sire- na na pomoč. Se preden je utih- nilo njeno zavijanje, so bili ga- silci v gasilskem domu. Tokrat so morali v akcijo v samem Ptu- ju, in sicer v hišo na Srbskem trgu št. 5, ki je bila v resni ne- varnosti, da jo uniči požar, ki bi povzročil družim Habjanič ogromno škodo. Med prvimi je opazil požar Jami Gene, enolog pri >Sloven- .<5kih goricah«, Ptuj, in je takoj potom LM alarmiral gasilce. Na njegov klic se je hitro zbralo pri hiši, kjer je bil požar, neko- liko ljudi, ki so prebudili stano- valce. Ti se niti niso zavedali nevarnosti in požara nad seboj. Sama se nista prebudila niti stanovalca v sobi, iz katere se je rar-vil požar. Po izrednem na- ključju ni prihajal dim v to so- bo, sicer bi ju zadušil. Gradbena napaka in nepra- vilno izpeljane dimne cevi iz sobe so povzročile, da je začelo tleti tramovje na podstrešju v neposredni bližini dimnika. Tle- nje se je počasi razvijalo in končno izbruhnilo v požar, ki se je naglo širil po podstrešju. Do- mačini in drugi so takoj pričeli gasiti, ni pa jim uspelo ognja zadušiti, ker se je plamen že sprostil nad streho. Požar so za- dušili šele ptujs:ki gasilci, ki pa so tudi imeli precej opravka, preden so odkrili pravo žarišče in so ga v celoti zadušili. Hitro obveščanje gasilcev, oči- ščeno podstrešje in praktična oprema gasilcev je pomagalo, da je bila v tem primeru prepre- čena skoraj 2-milijonska škoda. Kljub vsemu pa je tako za okrog 200.000 din škode. Ta primer požara v mestu opozarja vse mestne stanovalce, da morajo zlasti ix>zimi, ko ku- rijo več kot sicer in zalcnrijo peči, ko je mrzlo, bolj nad'zir^ svoje dimnike, če že teh ne do-i seže dimnikarska služba, ki ni- ma samo dolžnosti čistiti dimni- kov, ampak tudi ugotavljati, če so dimne cevi pravilno izpelja- ne. Pri čiščenju peči in dimni- kov to ni težko ugotoviti in bi že mirno lahko dimnikairji od- krili tudi to napako, zaradi ka- tere bi bila uničena stanovanj- ska zgradba in povzročena ogromna škoda. Po tem primeru na Srbskem trgu 5 lahko dvomimo, da je to v Ptuju edini primer nepravilno speljanih dimnih cevi. Seveda morajo predvsem sami lastniki hiš vedeti, kje so dimniki in kje jih ni. Habjaničeve dragocene izkušnje naj bodo vsem drugim Ptujčanom resno svarilo, da le pregledajo po svojih sobah in podstrešjih, četudi njim ne preti podobna in mogoče celo večja nevarnost, da bi jih kdaj ponoči presenetila sirena in gasilsika intervencija zaradi požara. Gasilci vedno opozarjajo na to, da je večja previdnost ce- nejša kot najmanjša škoda za- radi požara. Novi primeri poža- rov pa kažejo, da še vedno ob- stajajo nevarnosti in da jih je vedno potrebno iskati in prepre- čevati, dokler ni prepozno. Sta- novanja spadajo med dragoce- nosti, ki jih moramo najzanes- 1 jiveje varovati pred požarom. Zato nam naj ne bo odveč no- beno opozorilo ob izkušnjah drugih, ki so se še k sreči oh pomoči dobrih soljudi pravočas-* no izkopali iz nesreče. Vabimo naročnike našega lista, da še iied izterjavo po poštnih uslužbencih poravnajo naroč- nino za lis! v naši upravi v Lackovi ulici 8 v Ptuju, ker prihranijo s tem naši upravi mnogo dela in stroškov z izterjavo naročnine prek pošte, kakor tudi sebi stroške, ki jih izterjujejo poštni usluž- benci ob izterjavi neposredno od naročnikov. Uprava Pri izvrševanju službe ne dolžnosti je tragično preminil naš dolgoletni član FRAHC VOGLAR, klj-učavničar, član delavske ga sveta, industrijskega prosto- voljnega gasilskega društva in strelske družine. Na zadnji poti ga bomo spremili v petek, 31. januarja 1964, ob 16. uri iz J2 — podjetja za popravljanje voz. Ptuj. Dobrega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu. J2 — PODJETJE ZA POPRAV- LJANJE VOZ, PTUJ OVEN (od 21. marca do 20. aprila) Ni vam žal truda za izboljšanje stvari, ki lahko osrečijo ljudi v vaišii okolici. Tudi počasi ljudje lahko napredujejo. Po občutkih se ravnajte šele, ko so boljši od misli. BIK (od 21. aprila do 20. maja) Ne prenehajte, kar ste s preudarkom začeli. Vedno ne boste mogli uveljaviti svojih predlogov, čeprav so tehtni. S tem, da ste nekaj začeli, še ne boste junak, ampak šele, ko boste pri tem vztrajali. DVOJČKA (od 21. maja do 22. Junija) Sirokogrudnost je vaša vrlina, vendar ne takrat, ko pre- več popuščate. Ne očitajte si, da niste pravilno ravnah, ko vam kaj spodleti, ampak takrat, ko niste dobro premislili, kaj bi radi. Lahkomiselnost se pokaže že prj nepremišljenih besedah. RAK (od 23. Junija do 22 Jollja) Lepo je razumeti druge in jih tolažiti, zato se ne ukvar- jamo radi samd s seboj. F^jaznost naj spremlja še vaša dobra volja. Vzemite si toliko časa, da si ne boste mogli očita.ti površnosti. LEV (od 23. Julija do 22 avensta) V veseli družbi sklenjena bratovščina dolgo ne drži; to poskusite doseči v stiski. Najraje ste med ljudmi, ki mnogo razmišljajo in še več ustvarjajo. Z denarjem ravnajte po do- brem nasvetu, v dejanjih pa bodite samostojni. , DEVICA (od 23. avsnsta do 22. septembra) Svoje bolečine tožite samo ljudem, ki bodo za vas pri- pravljeni tudi nekaj storiti. Nove ideje nalagajo tudi nove naloge. Med vsem. kar vas zanima, poiščite najprej, kar je dosegljivo; vsi bodo potem rekli, da ste zelo skromni. Priljub- ljeni ste zaradi dobrosrčnosti do sodelavcev in vljudnosti do ostalih. TEHTNICA (od 23. septembra do 22. oktobra) Presenetila vas bo deklica s pismom zanimive vsebine. Hitro se privajate novim okoliščinam. Težko se boste poslovili od družbe, ki vas je zelo spoštovala. Ne jemljite pretraigično nepremišljenih izjiav in ljudi, ki jim verjamejo. ŠKORPIJON (od 23. oktobra do 22. novembra) V življenju imate več prijateljev, kot si mislite. Odkla- njajte prilike za pijančevanje; bodite raje naiklonjeni bliž- njim, ki vas bolj cenijo kot vinjena družba. Predno boste po- vedali svoje mnenje, morate biti sigurni, da bodo tega poive- dali tudi drugi. STRELEC (od ZS. novonbra do 20. decembra) Takoj odgovorite na pismo, ki vas je zelo razveselilo. Le- tos boste imeli v življenju več sreče kot lam. Resnica je naj- ljubša tistim ljudem, ki se je ne bojijo. KOZOROG (od 21. decembra do 20. Jannarja) Koristno vam bo strokovno izpopolnjevanje; ne zamittdijbe prilike zanj. Nasmeh še ne pove, da ste srečni; po vašem ve- selju je to lažje ugotoviitd. Pri izpolnjevanju svojih obljub bodite enako vneti kot takrat, ko ste jih dali. VODNAR (od 21. Januarja do 19. februarja) Ko se boste prilagodili okolici, se vam bo zdelo, da vam življenje hitreje poteka. Med govorjenjem ne mislite na to, kdo vas posluša, ampak na to, kdo vam verjame. Večkrat obžalujete stvari, ki sle jdh že zdavnaj preboleli, čeprav so vas naučile misliti na bodočnost. RIBI (Od 20. februarja do 20. marca) Ko boste iskali srečo,, se vrnite domov; tam vas že didlgo čaka. Raje se pomenite o vsem v prijateljstvu kot v sporu; takrat imajo besede drug pomen. Povabljeni boste na obisk, ki vam bo ostal v lepem spominu.