Od 1. aprila 1928 nov davčni zafcon. V naši državi smo imeli veliko daTfinih zakonov. V Sloveniji je bil še avttrijski, na Hrvaškem ie ogrski, v Bosni in Hercegovini zopet posebni, t Črni fori drugi, v Srbiji drugi, t Macedoniji drugi. Najhuje smo bili prizadeti Slovenci, ker je bil ta zakon do skrajnosti natančen in se je po njem vse izterjavalo, poleg tega pa smo dobivali še razne STbske davke. Dolžnost raznih vlad je bila, i* bi se davki uredili tako, da bo en davftni zakon in vsi državljani enako obdavčen!, in da «e bo od vsch cnako strogo pobiralo. Za naprej pa bodo Teljali 1« vsledeS! davki: Zemljarina: Osno-n* stopnja 12 odstotka. Dopolnilna stopnja: do 500 Din čistega katastr&kega donosa nič, do 1000 Din 2 odst., do 2000 Din S, do 3000 Din 4, do 4000 Dia 5, do 5000 Din 6, do 6000 Din 7. do 7009 Din 8, do 8000 Din 9, do 10.000 Din 10«. preko 10.000 Din IX. — Kakor poročaj« strokovnjaki, bode v Sloveniji zemljiškf davek povprečno nižji kot je bil po do*edanjih raiunib. Zgradarina. Osnvvna stopnja 13 odstotkoT. D«p*i- »ilMa »tepnja: «ie 1000 »» «•(«§« uaj«» »inskega dohodka 2 odstolka, od 1000 do •2000 Din 3, od 2000 do 3000 Din 4, od 8000 do 4000 Din 5, od 4000 do 5500 Din 6.3. od 5500 do 7500 Din 7.8, od 7500 do 10.000 Din 9.4, preko 10.000 Din čistega najemninskega dohodka 10 odstotkov. — Ta davek od hiš se ne bo pobiral od kmetijskih zgradb, ki so zato tega davka opro ičene. Pač pa bodo hiše ocen jene po nji • hovi vrednosti, koliko bi znašala najcninina, če bi se oddala, po tisti svoti se potcm zaračuna davek. Obrtni davek (davck na poklice in pod- jetja): I. skupina: temeljna stopnja 10 odstotkov. — II. skupina: Točka 1 a, 2 a: 8 odstotkoT, točka 1 b, 2 b in 4: 6 odstotkov. točka 3: krošnjarji plačajo pavšalirait davek 60 Din letno, potniški agenti pa 1 tisoč Din letno. — III. skupina: temeljna stopnja 4 odstotke. Dopolnilna stopnja: do 10.000 Din čistega dohodka 2 odstoi., od 10 do 20.000 Din 2.5, od 20 do 30.000 Din 3, od 30 do 50.000 Din 4, od 50 do 70 tisoč Din 5, od 70 do 90.000 Din 6, od 90 do 120.000 Din 8, od 120 do 150.000 Din 10, preko 150.000 Din čistega dohodka 12 odstotkov. — Obrtniki, posebno mali, bo do s tem davkom bolj zadovoljni kot z dosedanjim, ker jeskoro vsak že moral poleg pridobnine plačevati dohodnino. Davek na podjetja, ki so zavezana javno polagati račune: Za ta podjetja so tri skupine. I. Zadruge, ki po zakonu niso oproščene, in regulativne hranilnice. Temeljna stopnja 10 odstotkov. — II. Industrijska in rudarska podjetja 11 odsloikov. — III. Druga podjetja, banke itd. 12 odstotkov. Dopolnilni davck se tukaj računa po rentabilileti. Rentabiliteta se izraža v razmerju med čistnn dobičkom in kapitalom (temeljna glavnica in rezervni fond). Pri rentabilnosti od 6 odstotkov znaša dopolnilni davek 2 odstotka, od 8 znaša 3, od 10 znaša 4, c.d 12 znaša 5, od 14 znaša 6, od 16 znaša 7, od 18 znaša 8, od 20 znaša 9, od 22 znaša 10, od 24 znaša 11, od 26 znaša 12, od 28 znaša 13, od 30 znaša 14, preko 30 odsl. znaša 15 odstotkov. — Ravno velika porijetja se rada odtegnejo plačevanju davka. Upati je, da bo ta davčni zakon tako sestavljen, da se ne bo moglo še nadalje. skrivati dejanskega dobička težke industrije. Davek na rente, na obresti, na vloge v hranilnicah in denarnih zavodih 8 odstotkov. Vloge pri kreditnih zadrugah, poštnih hranilnicah in oblastnih hranilnicah so tega davka proste. Na druge rente znaša \o%. Mnogim leži mrtev denar v hranilnicah, pa jim daje Iepe obresti. To niso naši skroinni prihranki, pač pa drugače nalože.n kapital. Do sedaj je bil ta davek majhen in so ga denarne zadruge same plačevale. Sedaj bo pa treba plačati 8 odstotkov od obresti. Kdor ima naloženih 1000 D, znašajo obresti 50 Din, plačal bo letnih 4 Din. Tudi če bi kdo sam drugemu posodil, bo moral plačevati ta davek od obresti, ki jih terja. Naše zadruge bodo v tem oziru dobile že posebno navodilo od Zadružne zveze. Službeni davek: Kakor smo poročali, se pri tem davku •dvzajtte od abdavčenja od mesečnih do- hodkov do 4000 Din 400 Din in 100 Din za vsakega otroka. Ostalo se obdavči. CM 4000 do 6000 Din dohodkov na mesec se odšteje 200 Din in 50 Din za vsakega otroka, ostalo se obdavči. Preko 6000 Din mesečnih prejemkov se ničesar ne odbije. Oni, ki prejemajo mesečno plačo, so sicer že tudi plačevali davke, ali zelo zmešano so bili urejeni. Zdaj se bodo tudi ti davki enotno pobirali. Glavna načela novega davčnega zakona so: Vsi državljani pravifino obd a v č e n i, zato naj bodo tudi vsi državIjani enakomerno obdavčeni. Kdor je gospodarsko močnejši, naj več plača kot gospodarsko šibki. Ne rečemo, da bo ta zakon že najboljši, ali k redu in pravičnosti v davčnem oziru pa bo vendar vodil, to je njegov namen, zato bo treba paziti, da ga ne bi kdo v drugačne namene uporabljal.