LETO XXXIV. — Številka 1	7. januarja 1982 Cena 5.— šil. (7 din)
Poštnina plačana v gotovini	Celovec	P. b. b.
Erscheinungsort Klagenfurt	Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
KO NSKS Pliberk o Žitari vasi
Svetovna politika . v letu 1981
stran 2
Razgovor z dr. M. Grilcom
stran 3
13. Koroški kulturni dnevi
stran 5
To je bilo leto 1981
stran 9, 10 in 11
Člani krajevnega odbora NSKS iz Pliberka in okolice, so na zadnjem sestanku (decembra 1981), z ogorčenjem vzeli na znanje večinski sklep žitrajskega občinskega sveta, po katerem naj bi ravnatelj Franc Kukoviča v teku enega meseca moral odstraniti dvojezične napise v ljudski šoli v Žitari vasi. Sklenili so resolucijo, v kateri je m. dr. rečeno: „Ob tako nerazumljivem nemškona-cionalnem ter fašistoidnem ravnanju odbornikov nekdaj krščanske Avstrijske ljudske stranke in odbornikov menda svetovljanske Avstrijske socialistične stranke, ugotavljamo, da je tako postopanje sramoten napad na avstrijske državljane slovenske narodnosti. Predstavlja očitno diskriminacijo koroških Slovencev in napad na ugled Avstrije v široki mednarodni javnosti in vrnitev v vzdušje in časov, ko so pri nas odločali fašistični grobokopi Avstrije pod vodstvom Hitlerja.
Kako naj se počutijo slovenski deželani ob takem nasilju nekulturnih odgovornih strankinih predstavnikov, če ne kot tujci v domovini?
Vse stranke in njihovi predstavniki iz razumljivih vzrokov najostreje obsojajo dogodke na Poljskem, kjer se kršijo temeljne človekove pravice, obsdjajo apartheidsko politiko Južne Afrike, ameriško postopanje v zvezi z zapostavljanjem črncev, na Koroškem pa vsa ta razsodnost in ogorčenost splahni ob malenkostnih zahtevah slovenskih Avstrijcev za večjo enakopravnost v naši družbi.
Navzoči zahtevamo razveljavo diskriminacijskega sklepa po občinskem svetu Žitara vas, da bi preprečili nadaljnjo osramotitev Avstrije v mednarodni javnosti in popravili vsaj del storjene krivice nad slovenskimi rojaki — tokrat žitrajske občine!"
Učitelj[ //7 koroški študentje podpirajo ravnatelja Kukovico
Protesti proti nasiiiu
Odhod bivšega celovškega škofa dr. Jožefa Kostnerja je skoraj tragično nepričakovan. Kakor v tragediji pričakuje vsakdo razplet, ki mora priti, ga le-ta vendar zadene le malo pripravljenega ali celo nepripravljenega. Rajni škof Kostner je vigredi 1981 odstopil, ker je dosegel starostno mejo 75 let. Dočakal je imenovanje svojega naslednika dr. Egona Kapellarija, človeka, ki si ga je sam želel. 22. januarja 1982 bi morala biti slovesna predaja. Toda človeški načrti so le en del našega zemeljskega bivanja. V torek, 29. decembra 1981, je škofa Kostnerja zadela kap, na novega leta dan je umrl, tri tedne pred ustoličenjem svojega naslednika.
O	življenju in delovanju rajnega škofa Kostnerja je bilo že precej napisanega, tudi o njegovem odnosu do slovenskih vernikov in Slovencev v škofiji sploh. Dejstvo je, da je postavil mejnike, ki jih ne more in ne bo mogel nihče
Mir njemu
Prezreti, kdor koli se bo ukvarjal s problemom sožitja obeh narodov na Koroškem, Slovencev in Nemcev. Škofijska sinoda, predvsem izjava o sožitju obeh narodov je ta mejnik. Seveda se s tem mejnikom samim še ni dosti spremenilo na boljše v življenju zunaj po župnijah, na deželi; ponekod so se nasprotja celo poostrila, ne da bi tudi bil slišati pravi čas usmerjevalni, tudi prepotrebno odločni glas iz celovškega ordinariata. Morda ni bila ravno lastnost rajnega škofa Kostnerja, da bi se bil s trdim, če potrebno, glasom postavil v bran slovenskih vernikov in duhovnikov. Slovenci smo to pogostokrat močno pogrešali, smo to škofu tudi zamerili- Njemu to ni ostalo prikrito.
„Omnia omnibus" — „Vsem vse“ se je glasilo geslo rajnega škofa Kostner-ja. Skušal je uresničiti to geslo bolj z osebnim zgledom. Bil je skromen, preprost, zase je vzel le to, kar je najbolj nujno potreboval. Težko je trpel pod bremenom, ki je postalo zadnje čase Prehudo za njega in njegovo šibko zdravje. Človeško gledano si je verjetno zastavil previsok cilj v svojem geslu- Mirne duše pa se da ugotoviti, da se je mogel temu cilju v zadnji, Posinodski dobi močno približati. Vsakemu seveda nikdar ni mogel ugoditi. Ja pa Kostnerjev zgled hkrati obveza in oporoka nasledniku Kapellariju, ki si je izbral za geslo besede apostolata Pavla Korinčanom „Omnia vestra, vos au-fen Christi" — „Vse je vaše, vi pa Kristusovi."
Naročilo, ki izvira iz teh Pavlovih besed, upajmo, da ga bo mogel novi škof uresničiti. Je dokaz zaupanja novega škofa v božjo previdnost, ki naj bi vodila Cerkev skozi vse čeri in mimo njih. Je pa tudi spomin na geslo rajnega škofa Jožefa Kostnerja, ki je prevzel celovško škofijo v obupnih razmerah ~ gotovo v teh letih, predvsem v začetku, ni imel vedno najbolj srečne roke pri svojih ukrepih — in se je vestno trudil, predvsem v zadnjih letih, da bi to škofijo pripeljal do obale, kjer bi ob sodelovanju in dobri volji vseh, predvsem pa večina, to je treba poudariti, lahko zaživelo občestvo enakopravnih ljudi, ki ponosno živijo v medsebojnem spoštovanju.
S spoštovanjem se bomo tudi spo-minjall rajnega škofa Jožefa Kostnerja. Večni Bog mu bo pravičen.
Odločitev žitrajskega občinskega sveta — proti glasovom EL — z dne 18. 12. 1981, da morajo v teku enega meseca zginiti iz šole dvojezični napisi — spraviti jih mora po tem sklepu ravnatelj Kukoviča sam — je razuburkala koroško, avstrijsko in mednarodno javnost, ki se je solidarizirala s koroškimi Slovenci. Tega si prepotentni in nestrpni odborniki socialistov in ljudske stranke niso pričakovali. Da bomo proti temu sklepu koroški Slovenci nastopili z vso odločnostjo in ostrostjo, so vsekakor pričakovali, da pa bodo proti temu nastopili drugi forumi in organizacije, pa je dokaz, da osveščena javnost ne bo dopuščala nedemokratičnih, in protimanjšinskih ter nemškonacionalnih ukrepov. Izjema je, kdo bi pričakoval drugače, obširna ideološka in nacionalistična žlahta hajmatdinsta, ki v decembrski številki svojega glasila
„Ruf der Heimat" — za časa nacizma je na Koroškem izhajal list z imenom „Die Heimat ruft“ — hujska proti slovenskim učiteljem in navaja za Žitaro vas številke štetja manjšin iz leta 1976. Demokratični in avstrijski javnosti je še vedno v spominu za Koroško in Avstrijo porazen barbarski napad na dvojezične krajevne napise (1972), ugotavljanje manjšine, ki ni bilo nič drugega kot klečeplazenje vlade in oblasti pred nemškonacionalno godljo in je zato nosilo goljufiv naziv ..preštevanje posebne vrste" (1976), v spominu je,še kandidatura južnotirolskega bumserja, vele-nemca in šefa nemškonacionalne NDR Burgerja pri predsedniških volitvah, ki je na mah dobil nad 140.000 glasov (1980), v spominu je še odločitev velikovškega občinskega sveta in župana, da slovenski otroci ne smejo nastopati v
grajski dvorani in sedaj še žitrajski primer.
Javnost vedno bolj čuti, da se je treba proti tendencam apartaida, teptanju pravic narodnih in drugih skupnosti, proti kršenju ustavnih določil in določil 7. člena avstrijske državne pogodbe, ki je podlaga avstrijske suverenosti boriti in se z vso odločnostjo postaviti po robu oživljanju neonacizma in rasizma, sicer bo prepozno.
Učiteljski zbor žitrajske šole je soglasno podprl ravnatelja Kukovico in potrdil, da morajo napisi ostati, ker je šola dvojezična, otroci se vzgajajo k strpnosti in medsebojnemu spoštovanju in ker bi potrganje dvojezičnih napisov imelo nepojmljivo škodljive posledice za nadaljnji razvoj otrok in položaj v občini.
Protestirala je Zveza koroških študentov/Bund Karntner Studen-ten (BKS) z odprtim pismom župa-
nu Posodu. Pismo sta dobila tudi deželni glavar in ravnatelj Kukoviča. V pismu, iz katerega objavljamo odlomke, stoji:
—	v 7. členu ADP je izrecno omenjena namestitev dvojezičnih napisov (koliko napisov bi moralo biti pri okoli 45% slovenskogovo-rečih otrok?)
—	tako zvezni kancler Kreisky kot tudi deželni glavar VVagner vedno omenjata enakopraven položaj slovenskega prebivalstva v naši deželi (VVagner na strankinem zborovanju: „Priznavamo se k politiki sosedstva. Z vsemi našimi sosedi hočemo biti prijatelji, ki se spoštujejo in želijo za svoje ljudi najboljše ... Obema narodnima skupnostima hočemo biti najuglednejši in najboljši prijatelji.")
—	prav Vi kot socialistični župan bi mroali usmeriti svojo občinsko politiko po načelih socialističnega programa, kjer v tej zvezi piše: „Mi, socialisti se odločno borimo proti vsem predsodkom in diskriminacijam in v naših očeh so manjšine enakopraven del državnega naroda."
Študentje potrjujejo, da je postopanje občinskih svetnikov nedemokratično in netolerantno in zaključujejo: „V upanju na spremembo mišljenja v političnih frakcijah k tolerantnemu in demokratičnemu zadržanju do slovenskogovorečega prebivalstva v Vaši občini se solidariziramo z ravnateljem šole, Francem Kukovico."
Kot smo zvedeli, občina ravnatelju Kukoviči še ni poslala pismenega sklepa o odstranitvi dvojezičnih napisov. Prav tako je znano, da je med drugim tudi mednarodno priznani strokovnjak za manjšinska vprašanja, dr. Theodor Veiter poslal županu Posodu pismo, zaradi katerega le-ta zelo scaguje. Treba je pobarati, zakaj je VVagner molčal, čeprav ga je EL že pred sejo obvestila o napadu na dvojezične table, čeprav je v svojem govoru pri otvoritvi šole sam tudi slovensko pozdravil in zastopal željo po miru in sožitju v deželi in čeprav je pred slovenskimi študenti na Dunaju govoril, kot bi bilo vse v redu.
Vedno še upamo, da bosta zdrava pamet in pravica zmagali, kajti ne gre samo za ugled Avstrije, ampak za mir v deželi, za mladino, ki naj dorašča v duhu prijateljstva, strpnosti, skupnosti in dejanskem sožitju. Taki slabi primeri pa so leglo bodočega sovraštva in razcepljenosti, ki nikomur ne služi. Politika, ki se zganja na hrbtih otrok in nemočnih, je negravžno in skurno nasilstvo in pošiljevanje demokracije.
Škof ddr. Kostner umrl
Še preden je mogel oddati svojo službo novoizvoljenemu dr. Egonu Kappelariju, je na dan novega leta v celovški bolnici umrl krški škof ddr. Jožef Kostner. Škof Kostner je vodil krško škofijo 36 let. Umrlega nadpastirja bodo danes, ob 14. uri, v celovški stolnici položili k zadnjemu počitku.
Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza sta ob nenadni smrti krškega škofa ddr. Jožefa Kostnerja naslovili na Krški stolni kapitelj telegram, v katerem se klanjata pred delom in osebnostjo
premrlega škofa. V telegramu obe organizaciji izjavljata, da je odhod škofa za vse boleča izguba. „Škof Kostner se je prizadeval za spravo in mirno sožitje obeh narodov v deželi, posebno še v času po drugem vatikanskem koncilu na podlagi sinodalnih sklepov." (Glejte tudi uvodnik Našega tednika!)
Slika zgoraj: škof skupaj s slovenskimi izobraženci pri letošnji božičnici v Mohorjevi hiši. Nihče ni mislil, da bo to zadnje srečanje z našim škofom.
Slika spodaj: pet dni so se koroški verniki lahko poslavljali od škofa ddr. Jožefa Kostnerja. Sprva v škofovski rezidenci, nato pa v celovški stolnici.
TEDNIKOV KOMENTAR
Minili so 13. Koroški kulturni dnevi. Bili so od 28. do 30. decembra 1981 v Mohorjevi v Celovcu. Na sporedu je bilo dvanajst točk, od tega enajst točk predavanj. Za nekaj več kot poldrugi dan očitno preveč. Tu je treba reči režiserju, da je odpovedal. Logična posledica te prenatrpanosti, ki nikomur ni koristila, je bilo dejstvo, da so se porušili vsi časovni načrti, da tudi ni bilo potrebne pozornosti.
Pa je bila osnovna tematika kar zanimiva. Asimilacija se je imenovala. Toda o tej asimilaciji in njenih vzrokih se je sicer kar nekaj čulo, a na žalost ni bilo časa, da bi se o tem tudi razpravljalo. Diskusije skoraj ni bilo. Eden izmed dosežkov prenatrpanega programa. Upam, da to ni bil namen. In kar se je čulo o
tudi treba, zakaj jih ni bilo. In morda tiči črv ravno v sporedu, načinu.
Asimilacija se je glasila osnovna tematika. Asimilacija se ne začne šele pri prevzemu drugega jezika, pri prestopu v drug narod. Pri nas na Koroškem se asimilacija odvija zelo močno na področju, ki ga mi vsi skupaj zanemarjamo. Kje je bil človek, ki bi bil spregovoril o ogromni kulturni kraji pri nas na Koroškem, ko kratkomalo asimilirajo naše staroslavne slovenske koroške običaje, naše pesmi, naše ljudsko blago, skratka sveto izročilo naših prednikov? O vsem tem ni bilo ne duha ne sluha. Pa je to izredno važno, ker vse to blago vsebuje in dokazuje dušo našega naroda. Nimamo ne narodopisca ne narodoslovca, ki bi se s tem ukvarjal. Verjetno bi se nekateri prenapeto
Kam?
tej asimilaciji, je bilo povečini tako študirano in akademsko povedano, da je bilo vse premalo povezano s tistimi žulji, zaradi katerih Slovenci šepamo in omagujemo.
Če primerjam — vem, vsaka primerjava stoji na dveh majavih nogah — začetke Koroških kulturnih dnevov, če pogledam tja nazaj v leto 1969, pa še v poznejša leta, in če pogledam na vrste poslušalcev 1981, se mi mora zgroziti. Naj mi nihče ne zameri, ampak z obiskom pri zadnjih KKD ne moremo biti zadovoljni. Kje je ostalo podeželje? Občinstvo se je vse te tri dni le bolj malo menjalo. Če vzamem naše koroško slovensko občinstvo — pretežno študentje in taki, ki že po službi morajo priti na tako prireditev. Kje so ostali dijaki? Kje so ostali predvsem tisti s podeželja, ki bi jih nujno potrebovali tudi na taki prireditvi, učitelji, duhovniki, gospodarstveniki, prosvetarji nasploh. Ne moremo vsiljevati krivde samo tistim, ki niso prišli. Vprašati se je
„ napredni" (in to svojo „naprednost" morajo ob vsej realnosti čim glasneje prodajati in vsiljevati drugim) rogali. Kakor se je moral upravičeno rogati marsikdo, če se že za glavo ni več mogel pri m iti, ko se je zvedelo, da je za tisti čas, ko so razpravljali na KKD o gospodarskem sodelovanju kot možni obliki strategije proti asimilaciji slovenske manjšine na Koroškem, bil napovedan občni zbor Zveze sloveni skih zadrug. Sedež Zveze slovenskih zadrug pa ni daleč stran od Mohorjeve.
Če hočemo, da KKD ne bojo postali prireditev za majhno skupinico neke kulturniške elite, ki se sama za to ima, bomo morali skupno sesti za mizo in najti rešitev, kako iz te zagate ven. Vsa ta leta so bila na sporedu odlična predavanja, polna praktičnih nasvetov. Izsledkov pa ni bilo. Upam, da se bo vsaj tokrat nekaj zgodilo. Po tem tiru po mojem mnenju ne bomo prišli da-
Kje je krivda?
Dobro je znano, kaj je Solidarnost (kaj je bila?), kakšne so bile njene dobre in slabe strani, tudi napake, in da so bile v njej različne struje. Toda neizpodbitno dejstvo je, da je Solidarnost nastala kot avtentičen predstavnik interesov poljskega delavskega razreda, da ji je delavski razred zaupal in se v veliki meri identificiral z njo in njenim bojem. Kdor hoče — kot se zdaj dogaja tu in tam — kar počez obsoditi Solidarnost kot protisocialistično in kontrarevolucionarno, s tem trdi, da je poljski delavski razred — ali najmanj
80 odstotkov tega razreda — protisocialističen in kontrarevolucionaren.
Solidarnost je živela in delovala komaj 15 mesecev, model socializma, proti kateremu je bila, pa je star že 36 let in v tem času je Poljska doživela dolgo vrsto hudih in pogosto krvavih delavskih in splošnoljudskih uporov. Stavke, demonstracije, spopadi s policijo in vojsko, v katerih so padale številne žrtve, zahteve po drugačnem socializmu — vsega tega je bilo veliko in preveč, tudi ko ni bilo nobene Solidar-
VOJNO STANJE
„ ... spet vlada na Poljskem socialistična realnost!"
Karikatur: Nebelspalter
politika/2
nosti. Spomnimo se samo let 1956, 1968, 1970, 1976, 1980 .. .
Poljska partija, oziroma dogmatične, etatistične in birokratske sile, ki so bile zaradi tuje pomoči v njej vedno zelo močne, so pod pritiskom delavskih protestov vedno znova priznavale, da je obstoječi model socializma slab in v vseh kriznih obdobjih je bilo na kupe obljub, da bo prišlo do temeljitih sprememb in izboljšanja. V resnici se vseh teh 36 let model v bistvu ni nič spre- ' menil...
In še eno vprašanje, ki si ga nekateri naivno, čeprav morda dobronamerno postavljajo. Ali je sploh bil kak drug iz- ; hod, ali ni šla kriza tako daleč, da se ni dalo storiti drugega, kot uvesti vojaško diktaturo?	|
To je lažna dilema! Bila je druga možnost, in ne samo ena. Bila je možnost leta 1945 in 1956 in 1968 in 1970 in 1 1976 in 1980 in tudi decembra 1981, bi- • la je tudi vsa vmesna leta — skratka ’-vseh 36 let.	C
In če vzamemo samo najnovejšo kri-	r
zo od avgusta 1980 do decembra 1981, j velja še toliko bolj, da je bilo veliko j-možnosti za dogovarjanje, sporazume-	.
vanje in začenjanje novega. Res je bil ^ poljski delavski razred po tolikih preizkušnjah in razočaranjih, potem ko je bil že tolikokrat prevaran, nezaupljiv in [ je zahteval trdna poroštva, toda bil je	$
pripravljen za dogovarjanje in sporazu-	v
mevanje. Tisti, ki na to niso bili pri- t pravljeni, ki so krčevito in brezvestno branili svoje monopole in privilegije, so bile domače in tuje konservativne sile.
To so resnični krivci.
(„Naši razgledi", jugoslovanski štiri-	1
najstdnevnik za politična, gospodarska in kulturna vprašanja.)
Kam s poljskimi begunci?
Avstrijski kancler Bruno Kreisky ob novem letu ni varčeval z dajanjem intervjujev. Tako je obširno razčlenil tudi odnos do izrednega stanja na Poljskem in posebej še vprašanje poljskih beguncev, ki jih je zdaj v Avstriji že okoli 50.000. Ob tem je neposredno kritiziral odnos ZDA do tega problema: „Nekateri ljudje na Zahodu so za pogumno politiko, toda samo dokler ne zadeva njih samih. Če gre za sprejemanje emigrantov, njihova previdnost ne pozna meja."
Sicer pa je kancler Kreisky previdno optimističen, kar se tiče nadaljnjega razvoja na Poljskem.
________________________________________Svetovna politika in leto 1981
Piše dr. Peter Millonig
Preteklo leto je bilo razgibano: atentati na vidne predstavnike javnega in cerkvenega življenja, nemiri v anglosaškem predelu Evrope, revolucijonarne vihre v Centralni Ameriki, predvojne napetosti na Bližnjem Vzhodu in kapitulacija ..realnega socializma" v osrčju Varšavskega pakta na Poljskem. Vrhu tega čedalje večja nevarnost atomare-ga spopada med velesilami in pričetek političnih (mirovnih) gibanj v Evropi, ki so si zastavili cilj, da človeštvo preživi. Smo res na robu našega uničenja?
13. maja 1981 je turški fašist Ali Ag-ca streljal na papeža. Papež je preživel Agca, kateremu je sveti oče vse odpustil, pa si je zaslužil dosmrtno ječo. Kakšne komplekse mora imeti nekdo, je vprašal eden najboljših avstrijskih žurnalistov, Peter Michael Lingens, v ..profilu", ki potrebuje papeža za žrtev? Je stopnjevanje še mogoče? Sveti oče, ki pooseblja poštenost, ljubezen in dobroto, je naletel na svojega morilca. Tu postane fenomen atentatov, ki so se v preteklem letu zvrstili v lepo število, le še psihološko razumljiv — politično jih ni mogoče več analizirati. Ali bolj natančno:	notranjost morilcev ni
ustrezna za katerokoli politično analizo. Psihiatri bi vedeli povedati, zakaj da je posebno veselje za nekoga, ki dojema, da se papež bori s smrtjo. John Hinckly, atentator Reagana, je baje hotel imponirati neki ameriški filmski igralki in se je poslužil akcije, o kateri je bil prepričan, da bo močno
odjeknila v svetovni javnosti. Zato bi moral Reagan umreti. Tudi on je preživel. Le Anvvar El Sadat, egipčanski predsednik, ni preživel atentata nekih moslemskih fanatikov, ki jih je bogve kdo plačal in izvežbal za to prireditev. Nasilje se je udomačilo v političnem življenju. Najbolj vidni predstavniki javnega življenja so postale figure, ki jih v najslabšem primeru lahko vse postrelimo. Edino vprašanje je, če služi smrt nekoga nekemu političnemu smotru in strategiji. Ker se je še vedno našel kakšen razlog, zakaj da Sadat ne sme živeti in je Reagan odveč, so tovrstni napadi številni in možni.
Hkrati nastaja vprašanje, če se s takimi primeri, ki jih večina odločno odklanja, ne le krha svetovni mir ali vsaj lokalni. Ko je Sadat umrl, so analitiki politične analize ugibali, kakšne posledice bi to dejanje lahko imelo za med-arabske odnose, posebno z ozirom na doslej nerešeno vprašanje palestinskega razmera do sosedov palestinskega naroda. Nekateri so že menili, da bo pričelo tleti v tem političnem prostoru in bi implikacije lahko dovedle do tretje svetovne vojne. Bralci Nostradamusa so že zlagali svoja imetja v kovčke.
Vendar ni prišlo, kar bi lahko. Mubarak se je neverjetno naglo privadil novi funkciji in ponovno izjavil, da misli Sa-datovo politiko, posebno kar se tiče odnosa do Izraelcev, nadaljevati. V bistvu je ostalo pri tem, kar je že Sadat zasnoval. Kljub temu je položaj za Mubaraka težaven. Če se noče izolirati v arabskem svetu, Sadat se je, potlej
mora sicer pokazati dobro voljo do Izraelcev, po drugi strani pa mora seveda vztrajati na tem, da se končno reši vrpašanje palestinskega naroda. To postaja tem bolj težavno, čim bolj zasleduje Izrael — po nepotrebnem — dejansko ekspanzijsko politiko. Varnostni svet OZN je anektacijo sirijskega področja Golana preko Izraela odločno zavrnil, dejansko je bilo to nasilno dejanje. In dokler tolerira vlada dejanja organizacij kot na primer Gush Emunim, to so radikalni fašisti, ki se obnašajo protiarabsko in povsem oblastno, dotlej je možnost miru minimalna in dilema za politike kot so Mubarak pa tudi za Amerikance čedalje večja.
Bani Sadr, iranski državni predsednik, je postal zgubljeni sin, ki se je znašel v pariškem azilu. Khomeini, mulah ex machina, ga je zavrgel. Iran je sploh primer srednjeveškega političnega sistema, kjer večina ubitih in usmrčenih ljudi ni vedlo, zakaj da jih nameravajo spraviti s tega sveta. In revolucija velikih duhovnikov, ki so le za druge zahtevali transcendentalno odmaknjenost in genitalno čistočo, je žrla svoje otroke. Pahlevi je bil baraba, Khomeini njemu vreden. Iran ni našel poti iz nerazvite, fevdalne državne strukture, ampak je družba prisiljena, da se še bolj zakorenini v teh pri nas že zdavnaj preživetih oblikah življenja ... Afganistan je že domala pozabljen, zato pa je na tapetu Poljska. 36 let po drugi svetovni vojni je „realni socializem" na Poljskem popol-
noma odpovedal. Gospodarstvo je na psu, ljudjem so delili bone za živila, prehrana je kontingentirana. Solidar-nošč je postala integralna sila vseh nezadovoljnih Poljakov, ki niso bili več pripravljeni svoja življenja žrtvovati kultu tlačanskega socializma.
Seveda: komunisti bodo trdili, da je nameraval ameriški CIA izpeljati politični preobrat na Poljskem, da je Solidarnošč protidržavni sindikat, ker dobivlja svoje direktive od zunaj in da je bilo zato potrebno zaustaviti proces razkrajenja. Toda ali je CIA res zmožen, da prepriča deset milijonov ljudi, da naj vstopijo v Solidarnošč? Argument infiltracije je že vedno služil komunistom, da so z nasiljem obdržali svoje vladne pozicije. Kjerkoli in kdajkoli. Ne, na Poljskem smo doživeli povsem novi pojav. Tam se je ljudstvo uprlo vladajoči nomenklaturi, doživeli smo diktaturo nad proletariatom. Kakšen bankrot sozializma smo doživeli na Poljskem, kaže primer Kladiva: koroški kulturnopolitični mesečnik (samoocena) do danes (!) ni našel besede zagovora. Še do danes nismo brali v Kladivu ne serijskega poročila, ne komentarja, ne načelnega članka in ne analize. Namesto tega pa na debelo molk! Nemara je bolje, da vsak, ki je do danes verjel v socializem, molči, da mu vsaj ostane troja politične verodostojnosti.
Na Irskem je umrlo nekaj mladih fantov, ki so želeli, da jih priznajo kot politične ujetnike IRA. Vedno znova slišimo o atentatih na privatne osebe,
poslopja in angleške vojake. Verske vojne so najbolj krvoločne, mi je dejal profesor cerkvenega prava na univerzi. Z vero irske razmere nimajo več opravka, le še s klanjem — kjerkoli in kogarkoli.
Duarte, predsednik El Salvadora, je fašist v zajčji koži. Milostljivo je prosil Reaganovo administracijo za gmotno podporo izkrvavljene države, kajti Arne-rikanci naj bi pomagali vzdrževati demokracijo in zavračati vsakršen poskus komunistične infiltracije. Ameri-kancem ni treba dolgo razlagati, sami dobri vedo, da je povsod tam, kjer imajo oni svoje različne interese, nasprotnik komunist. Taka politika je v najboljšem primeru kratkoročna, v najslabšem neumna. Ker dovoljuje, da postanejo tiste države, ki niso komunistične, prav zato, ker se Amerikanci z zasovra-ženimi vladarji spuntajo, komunistične. Amerikanci so biznismeni, ne politiki.
Reagan je poleg biznisa tudi politik. Z Rusom govori jezik, ki ga razumejo. Evropejce ima za majhne brate. Kjer bodo stali Cruise missels in Pershing II rakete, določa Amerika. Evropejci smejo prikimati. Toda morda ne čisto več tako. Mirovna gibanja širom Evrope dokazujejo, da znajo Evropejci prakticirati ekvidistanco med obema velesilama, se pravi isto razdalje. Geslo „raje mrtev ko rdeč" ne velja več. Novo geslo se glasi: „Raje rdeči ko mrtvi". Toda prej bo postala Poljska kapitalistična, preden bo zavladal v "‘Evropi Ivan. Zato lahko kljub vsemu doživljamo leto 1982 razmeroma optimistično.
I [
[naštednik]
ozadja/3
Preveriti bo treba možnost samostojnega nastopa pri volitvah v
Trgovsko in Delavsko zbornico
'.januarja 1982
NT: Staro leto je minulo, stojimo b začetku novega. Bi lahko, g. dr. 'file, na kratko obrazložili politični rogram Narodnega sveta, ki ste ia skušali — skupno s sodelavci - uresničiti v letu 1981?
Dr. Grilc: Program NSKS je v em, da se zavzema za obstoj in za sestranski razvoj slovenske na-°dne skupnosti na Koroškem. Vso konkretno delo organizacije je se-'eda podvrženo temu cilju. Seveda )a je treba najti pota, strategijo za tosego teh predstav. Preteklo leto »mo imeli v prvi vrsti namen uresničevati posamezne predloge operativnega koledarja, ki smo ga Predložili 7. decembra 1979 zvezni dadi. Ta operativni koledar je del uresničitve člena 7 avstrijske državne pogodbe iz leta 1955, katere-9a določila nikakor niso izpolnjena, kakor trdijo nekateri politiki v državnem in deželnem zboru zastopanih strank. Leta 1981 smo torej pričakovali rešitev čim več konkretnih vprašanj, ki so zajeta v operativnem koledarju v zavesti, da gre za probleme, ki so bistvene-9a pomena za obstoj in razvoj slovenske narodne skupnosti na Koroškem.
NT: Kje vidite največje proble-ki jih ni bilo možno rešiti v zdanjem letu in ki torej čakajo na rešitev v letu 1982?
Dr. Grilc: Konkretnih problemov, ki čakajo na uresničitev, je seveda ogromno, tako da jih v kratkem ni mogoče zajeti. V preteklem letu lahko govorimo o majhnih napredkih le v toliko, da je bil uveden abi-turientski tečaj pri trgovski akademiji v Celovcu in da se je podaljšal čas slovenskih radijskih oddaj. Ni Pa bilo mogoče, niti delno rešiti nPr. vprašanja dvojezičnih javnih otroških vrtcev, šolskega vprašaja, vprašanja nastavitve dvojezičnih uradnikov, možnosti sprejema 'jubljanske televizije ter slovenskih oddaj v avstrijski televiziji, načrtne gospodarske podpore južnokoro-akega prostora s strani avstrijskih oblasti, gmotne podpore slovenskih organizacij in inštitucij, niti niso vsi politični procesi proti koroškim Slovencem ustavljeni. Vse to so problemi, ki jih bomo jorali reševati v bodočnosti, pri čemer pa seveda zdaleč nisem naštel vseh. Prepričan sem, da tudi v latu 1982 ne bomo rešili vseh teh vprašanj, vendar upam, da bomo tudi v tem letu napredovali. Seveda pa pričakujemo le postopno reševanje, vendar bi morali biti konkretni rezultati učinkovitejši od onih preteklega leta. Težave so seveda tudi v tem, da tako zastopniki zvezne kakor tudi deželne vlade nimajo nobenih konkretnih predlogov, nobenih konkretnih predstav o reševanju tega ali onega vprašanja, četudi je deželni glavar VVagner v nekem govoru pred kratkim trdil nasprotno. Vendar je ta trditev neresnična, kakor je neresničnih v zadnjem času več trditev tega deželnega politika in to sigurno nikakor ne more biti v prid pozitivnejšemu razvoju „koroškega vprašanja".
NT: Kako naj bi osrednji organizaciji postopali, da bi bili deželna ■n zvezna vlada le pripravljeni, se vsaj približati pozitivni rešitvi naših vprašanj?
Dr. Grilc: Mislim, da je treba najprej govoriti o načelnem problemu, ki obstaja v tem, da želijo avstrijske oblasti po mojem mnenju rešitev vprašanja slovenske narodne skupnosti na Koroškem v asimilaciji. Tej želji služita predvsem zakon o narodnostnih skupinah iz leta 1976 ter tristrankarski sporazum. Zadnji omogoča nemškona-cionalnim silam na Koroškem, da dejansko diktirajo manjšinsko politiko vseh treh v deželnem in državnem zboru zastopanih strank, kajti te sile so »najmanjši skupni imenovalec" pri strankarskih pogaja-
njih. Obstoj in razvoj slovenske narodne skupnosti na Koroškem pa gotovo ne odgovarjata zamisli teh sil, marveč je njih cilj brez dvoma dokončana germanizacija našega življa. Do spremembe tega načelnega stališča avstrijskih oblasti bo prišlo le, če bomo koroški Slovenci z vsestransko aktivnostjo dokazali, da je »asimilacijska rešitev" neuresničljiva. Koroški Slovenci smo tozadevno na najboljši poti, kajti z dneva v dan močnejše dokazujemo
našo nezlomljivo življenjsko voljo. Prepričan sem, da bodo zato tudi avstrijske oblasti spoznale, da njih asimilacijska politika ne bo privedla do nobene rešitve, ampak le pogovori z zastopniki slovenske narodne skupnosti in s tem rešitve vprašanj v dogovoru s prizadetimi. Če bo to spoznala vladna stranka, ali je to SPČ ali OVP, potem bo tudi tristrankarski sporazum brez pomena in neizvedljiv. To pa je predpogoj za efektiven dialog med koroškimi Slovenci in avstrijsko vlado. Važen moment spremembe te kritike avstrijske vlade pa je in bo naša informacija v mednarodnem prostoru; internacionalizaciji našega vprašanja bo treba v bodoče posvetiti čim več pozornosti.
Odločno pa bomo nastopali pri očitnih diskriminacijah slovenske narodne skupnosti, kakor so se dogodile v preteklem letu v Velikovcu, ko slovenski otroci niso smeli nastopiti v občinski dvorani in v Žitrari vasi, kjer je občinski svet sklenil odstranitev dvojezičnih napisov v notranjosti dvojezične šole. V slučaju, da bi občinska
oblast v Žitari vasi dejansko hotela odstraniti dvojezične napise ali bi jih odstranila, bomo koroški Slo-vecni skušali z demonstrativnimi javnimi akcijami preprečiti tako diskriminacijo, za akcijami torej, ki bodo imele odmev v avstrijski in svetovni javnosti. Tudi za nas koroške Slovence namreč obstajajo meje potrpežljivosti.
NT: Zadnje leto smo doživeli nekaj zelo zanimivih kulturnih prireditev. Kako ocenjujete Vi kot pred-
sednik NSKS delovanje naših prosvetnih organizacij in delacev?
Dr. Grilc: Menim, da je ravno kulturno življenje v zadnjih letih zaživelo kot že dolgo ne. Tak razvoj je seveda zelo pozitiven in je najboljši izraz naraščajoče samozavesti in življenjske volje našega naroda. Kulturni delavci, ki delajo v prosvetnih društvih, veliko žrtvujejo za narodno skupnost in so idealisti v pravem pomenu besede. Kulturno življenje pa je zaživelo v zadnjem času tudi v nekaterih krajih, ki ležijo na periferiji dvojezičnega ozemlja in smo mislili, da je tam narodna zavest že zamrla. Obujanje narodne zavesti v teh krajih pa bo tudi v bodoče zelo važna naloga kulturnega dela.
NT: Kot je znano, ste predsednik libuškega pevskega zbora „Kralj Matjaž". Zakaj ste bili p/ipravljeni prevzeti to nalogo?
Dr. Grilc: Nalogo predsednika kulturnega društva »Kralj Matjaž" sem pravzaprav zelo rad prevzel, in to kljub moje preobremenjenosti. Vzrokov je več: potreba po najtes-
nejši povezavi narodnopolitičnih funkcionarjev s podeželjem, veselje nad dejstvom, da je v Libučah po dolgih letih spet zaživelo kulturno življenje in končno tudi krajevni »patriotizem": saj sam prihajam iz tega kraja.
NT: Če smo že pri mladih pevcih, bi tudi rad vprašal, koliko posveča Narodni svet pozornost mladini sploh ter njenim problemom?
Dr. Grilc: NSKS posveča seveda mnogo pozornosti mladini v zavesti, da bo seveda slovenska narodna skupnost na Koroškem živela le, če bo ostala tudi mladina narodno zavedna. Mislim, da lahko rečem, da se mladina vedno bolj zaveda njenega poslanstva in se aktivno vključuje v različne manjšinske oraganizacije in take organizacije bo NSKS tudi v bodoče vedno po svojih možnostih podpiral. Na nekaterih področjih bodo potrebni novi oprijemi; predvsem je danes zelo ogrožena predšolska mladina. Poleg naše zavzetosti za vprašanje otroških vrtcev bomo morali skrbeti za izbiranje te predšolske mladine v različnih skupinah po vzorcu otroških skupin, ki so nastale v zadnjih letih predvsem v nekaterih krajih Podjune. NSKS pa bo moral skrbeti tudi za boljšo povezavo z visokošolsko mladino, pri srednješolcih velja naša podpora predvsem Koroški dijaški zvezi.
Prav tako je deležna v zadnjem času tudi športna dejavnost vsestranske podpore naše organizacije.
NT: S tem v zvezi bi še rad vprašal, kako ocenjujete solidarnostno gibanje, v katero so vključeni večinoma mladi pripadniki večinskega naroda in katerega dejavnost je trenutno očividno nekoliko zamrla?
Dr. Grilc: Solidarnostno gibanje je bilo zelo močno pred letom 1976 oz. 1977, potem pa je, kakor pravilno pravite, nekoliko zamrlo. Pripadnike večinskega naroda, predvsem mladino, je možno vključiti v prvi vrsti ob konkretnih problemih, kakor je bilo npr. ugotavljanje manjšine leta 1976. Mislim pa, da je solidarnost nemškogovorečih Korošcev in Astrijcev z nami tako bistvenega pomena, da smatram poživitev solidarnostnega gibanja kot nujno potrebno. V zadnjem času se je intenzivirala diskusija z nemškogovorečimi Korošci in Avstrijci na mnogih področjih, kar se odraža predvsem v mnogoštevilnih vabilih različnih društev, ki želijo vedno spet diskusijo o manjšinskem vprašanju na Koroškem. Zaznati je naraščajoče razumevanje med nemškogovorečimi sodeželani in vsakoletni Oktobrski tabor dokazuje, da je del mladine večinskega naroda pripravljen tudi za aktivno vključitev v delo za dosego enakopravnosti.
NT: V naši družbi, predvsem v slovenski, igra Cerkev važno vlogo. Hkrati smo pred kratkim dobili novega škofa. Bi nam lahko na krat-
ko obrazložili odnos Narodnega sveta do koroške Cerkve?
Dr. Grilc: Delo naših duhovnikov na dvojezičnem področju je slej ko prej bistvenega pomena za razvoj slovenske narodne skupnosti. Predvsem v preteklosti, ampak tudi danes še je duhovnik, hvala Bogu, vplivna osebnost na podeželju, ki mu je seveda kot oznanjevalcu Kristusovega nauka vsaka zatirana skupina in s tem tudi narodna manjšina pri srcu. Slovenski duhovniki pa so danes kakor v preteklosti v veliki meri tudi nosilci kulturnega življenja med našimi rojaki. Uradna koroška Cerkev ni podpirala in tudi danes ne podpira v zadostni meri upravičenih teženj slovenske narodne skupnosti, četudi se skušajo brez dvoma pozitivni sinodalni sklepi le uresničevati.
Mislim, da bi bilo lažje, če bi za koroške Slovence lahko deloval pomožen škof in ravno ob inštalaciji novega škofa na Koroškem ponavljam ta sicer že večkrat imenovani predlog.
NT: Povezanost s »terenom" je za vsako politično organizacijo bistvenega pomena. Koliko se zaveda tega tudi Narodni svet oziroma kaj namerava ukreniti, da bo povezava med Narodnim svetom in našimi ljudmi na podeželju v bodoče še boljša?
Dr. Grilc: Povezanost NSKS s »terenom" nikakor ni slaba, vendar še ne čisto zadovoljiva. Domala vsi člani predsedstva in osrednjega odbora naše organizacije so tudi krajevni funkcionarji, tako kulturnih kakor tudi krajevnih občinskih političnih forumov kot npr. občinski odborniki.
S tem je povezanost z našim ljudstvom v prvi vrsti dana. V zadnjih mesecih in tednih pa smo intenzivirali tudi zamisel krajevnih sestankov in mislimo v približno 30 občinah do marca izvesti krajevne sestanke.
V vseh občinah dvojezičnega ozemlja bomo izvedli take krajevne sestanke najmanj 2-krat na leto, da tako poizvemo za probleme našega ljudstva na podeželju.
NT: V zadnjem letu so volili kmetje svoje zastopnike v Kmetijsko zbornico. Kandidirala je tudi Skupnost južnokoroških kmetov in to uspešno. NSKS se dosledno zavzema za samostojno politično nastopanje. Bi nam obrazložili pomen samostojnega nastopanja ter kje vidite možnost, delati na tem področju še bolj učinkovito in uspešno?
Dr. Grilc: Uspeh Skupnosti južnokoroških kmetov pri volitvah v Kmetijsko zbornico je za koroške Slovence velikega pomena, kajti s to odločitvijo je ljudstvo potrdilo našo politiko samostojnega nastopanja pri vseh volitvah, kjer je to možno. V dani situaciji mora biti Slovenska narodna skupnost tudi politično samostojna, kajti vključevanje v stranke večinskega naroda ne moremo ocenjevati kot pozitiv-(dalje na 6. strani)
4/Rož, Podjuna, Žila
naštedniki
7. januarja 19827
Kotmara vas: Občinska seja
Knjižnica SPD „Rož“ v Šentjakobu v Rožu je odprta ob sredah, od 17. do 19. ure in ob nedeljah, od 8.30 do 10. ure, v društveni sobi nad Posojilnico.
Otroške in mladinske knjige, povesti in romani, potopisi in raznovrstna čuda sveta te vabijo.
GALERIJA TINJE
Razstava likovnih del dijakov Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu je odprta do 31. januarja 1982 v Domu prosvete v Tinjah.
Slovenska prosvetna zveza v Celovcu vabi na tradicionalni 31. SLOVENSKI PLES ki bo v soboto, 9. 1. 1982, s pričetkom ob 20. uri v Delavski zbornici v Celovcu.
Za ples in zabavo bosta igrala: ansambel HI-FI iz Maribora s solisti: Edwin Flieser, Ivo Mojzer in Marjana Zel ko ter ..PLANINSKI SEK-STET“.
PLESNI TEČAJ ZA ODRASLE Prireditelj: SPD „Danica“ v Šentvidu v Podjuni
Kraj: Kulturni dom „Danica“ v Šent-primožu
Čas: nedelja, 10. 1. 1982, ob 20. uri
Vodi: Gregor Krištof
Pridite vsi, ker starostne omejitve
ni!
PODJUNSKI PLES
Prireditelj: SKD v Globasnici in SPD
„Edinost“ Šteben
Kraj: Šoštar v Globasnici
Čas: sobota, 16. 1. 1982, ob 20. uri
Igra ansambel ..Planinski sekstet"
6. RADIŠKI PLES
Prireditelj: SPD „Radiše“ na Radišah Kraj: Kulturni dom na Radišah Čas: sobota, 16. 1. 1982, ob 20. uri Za ples igrajo ..Fantje iz Podjune"
TEČAJ ZA ORRF-INSTRUMENTARIJ Prireditelj: Krščanska kulturna zveza, Dom v Tinjah, Zvezni urad za izobraževanje odraslih na Koroškem Kraj: Dom v Tinjah Čas: od sobote, 16. 1., ob 14. uri, do nedelje, 17. 1. 1982, ob 17. uri Vodi: strokovna učiteljica Ida Virt iz Slovenije
Lutkovna skupina KPD „Šmihel“ vabi na lutkovno igro „RINGA, RINGA RAJA" v soboto, 9. 1. 1982, ob 13.30 uri v Dobu (pri Petru)
Prireditelj: SPD „Edinost“ v Pliberku
v soboto, 9. 1. 1982, ob 14.30 uri v ljudski šoli v Libučah Prireditelj: Moški zbor „Kralj Matjaž" v Libučah
Predavanje
„BOLNI OTROK"
Prireditelj: Prosvetno društvo v Velikovcu
Kraj: Gospodinjska šola v Šentrupertu pri Velikovcu Čas: nedelja, 17. 1. 1982, ob 14. uri Uvodni referat in pogovor s starši: dr. Matjaž Sienčnik (otroški oddelek deželne bolnice v Celovcu)
Program za otroke — pripeljite jih s seboj!
IZOBRAŽEVALNI SEMINAR ZA SODELAVCE DRUŠTEV
od sobote, 9. 1. 1982, ob 14. uri, do nedelje, 10. 1. 1982, ob 16. uri. Prireditelj: Krščanska kulturna zveza in Katoliška prosveta v Celovcu. Kraj: Dom prosvete v Tinjah Tečaj vodita Herbert Seher in Janko Merkač.
Sveče
Na sveti večer smo v Svečah pokopali gospo Repo Beguš. Dosegla je visoko starost 90 let, bila je do zadnjega živahna. Rada je prihajala v cerkev. Na sam sveti dan smo spremljali na sveško pokopališče krojaškega mojstra gospoda Avgusta Fisterja. Huda bolezen ga je prezgodaj iztrgala iz družine. Naj obema rajnima sveti večna luč, svojcem iskreno sožalje.
Seja kotmirškega občinskega odbora v sredo, 30. decembra, zadnja v letu 1981, je obsegala pet točk; najvažnejši sta bila proračun za leto 1982 in prostorski načrt.
V začetku je občinski odbor odobril poročilo nadzornega odbora (za čas od junija 1981 do decembra 1981) in personalni načrt za leto 1982. Vprašanj tokrat ni bilo.
Proračun za leto 1982 obsega v dohodkih in izdatkih skupno 17.495.700 šilingov, od tega redni proračun 10.904.200, izredni pa 6.591.500 šilingov. Ob tem je treba pripomniti, da je denarni položaj kotmirške občine izredno napet in da precej bremenijo velike denarne investicije iz zadnjih let, tako npr. odplačila za novo šolsko poslopje in za novo poslopje gasilskega doma. Izredno veliko pa tudi požre uprava (kar je na splošno hud problem, ne samo pri nas). Velika denarna investicija v letu 1982 bo razširitev vodovodnega omrežja, kar je tem bolj potrebno, ker je priključkov vedno več in ker je zadnje čase čutiti pomanjkanje vode.
Kot zadnjo točko je občinski odbor odobril prostorski načrt. Ob tem pa se bo treba zamisliti, kako zavreti
Želinje
Božični prazniki so za nami, njih bilanca pa za nas Slovence tega kraja ni razveseljiva. Pri bogoslužju praznika smo namreč pogrešali našo materino besedo. Z neodpustljivo brezbrižnostjo so nam poslali za praznike duhovnika, ki ni vešč slovenske besede. Pri vsem razumevanjem o pomanjkanju duhovnikov, bi se ob dobri volji našla druga rešitev. Prazne so vse besede o sožitju dokler merodajni v fari in dekaniji ne poskrbijo za dosledno izvajanje določil koroške Škofijske sinode, ki v svoji dokumentaciji o sožitju Slovencev in Nemcev v koroški Cerkvi piše: Predvsem obhajanje glavnih cerkvenih praznikov (Božič, Velika noč, itd.) naj bo praznik vse farne skupnosti. Pri nas pa se postopa ravno nasprotno — čim večji je praznik — tem manj se upošteva dejstvo, da tu živita dva naroda. Se je pač treba prikloniti tistim, ki kvečjemu za velike praznike najdejo pot v cerkev.
Šentjakob
Šentjakobški župan je na slavnostni seji v Kulturnem domu, ki je bila 22. decembra 1981, podelil msgr. dr. Janezu Hornbocku častni prstan tržne občine Šentjakob. V svojem govoru je župan dejal, da je to priznanje najvišje, ki ga občina lahko podeli, prepričan pa je, da je priznanje dobil človek, ki je vreden te počastitve. Po kratkem orisu življenja in zaslug msgr. Hornbocka, se je župan rožeškemu dekanu zahvalil za vse, kar je storil za občino in mu želel še mnogo let. Poudaril je, da so vsi veseli in ponosni, da je msgr. Hornbock šentjakobški občan.
premočno doseljevanje in s tem zazi-davanje in uničevanje kmetijskih površin. To bo ena bistvenih nalog za prihodnost, kajti k tako imenovani „kvaliteti življenja" spada tudi urejeno in ne preveč okrnjeno okolje.
Po obravnavi vseh točk dnevnega re-
Sveče
Tradicionalna božičnica SPD Kočna je bila letos v nedeljo, 27. decembra. V Adamovi dvorani smo se zbrali poslušalci in nastopajoči in v dveh urah doživeli božično razpoloženje ob pesmi, besedi in glasbi.
Posebno navdušili so tamburaši iz Loč pod vodstvom Erike Wro-lich. V praznično razpoloženje so nas vpeljali z božičnimi melodijami. Mešani cerkveni pevski zbor je prepeval božične in priložnostne
Obirsko
Gospa Marija Artač na Obirskem bo 12. januarja praznovala 70. rojstni dan. Na svečnico pa ji bomo voščili za lepi god.
70 let dolga pot za našo Obirčanko ni bila lahka. Kdo zamore presoditi življenje preprostega hribovca? Vojna doba pa je naši faranki prinesla mnogo gorja. Poleg strahu in groženj med sovražnimi napadi ji je bil požgan dom.
Novo, preprosto hišo med lesovi obseva sedaj toplo sonce; očka France, dobri mož, skrbi za streho doma, mama podpira tri hišne vogle, sin Oto do-naša družinam v mestu Celovcu ljubezensko in uradno pošto, njegova ženka, Slovenka, skrbi za dobro pogrnjeno mizo, hčerka Helga pa žvrgoli s ptički, ko s kljunčki potrkajo na njeno okence — in, ko se zberejo k obmizju, pa „marnvajo“ slovenje, torej domačo govorico prababice in deda. Saj Artačova mama pravi: „To je naša sveta beseda".
Da je v Artačevem domu — na Obirskem veselo, pa poskrbi sin muzikant Hanzi, saj njegova godala klavir in harmonika ubirata vesele glasove v harmonijo — tudi ponoči.
Mama Artačeva, godovna slavljenka, se gotovo zaveda, da so sinovi akordni odmev njenega srca.
Danes pa ji čestita k 70-letnici in bližajočemu se godu vsa obirska fara in gora, ter dragi faranki želi zdravje in dobrega, še polnega veselja v njenem domu in v skupnosti faranov.
Na mnoga leta!
Celovec
V sredo, 23. decembra 1981, po končanem pouku, so priredili učitelji Slovenske gimnazije ob navzočnosti prejšnjega ravnatelja dr. Pavleta Zabiatnika in predsednika združenja staršev Janka Uran-ka božičnico. Ob tej priložnosti se je ravnatelj dr. Reginald Vospernik poslovil tudi od dr. Cirila Kumpa, župnega upravitelja v Otmanjah. Ciril Kump je več let poučeval verouk, pomagal pa je tudi, kjer je bilo treba. Ravnatelj se mu je is-
da je župan Josef Struger prebral še predlog Jožeta VVakouniga, ki je v imenu EL predlagal, naj občina priredi vsako leto v glavni turistični sezoni ob sodelovanju vseh kulturnih in pevskih društev iz kotmirške občine tako imenovani koroški večer.
Zatem so župan in vodje posameznih frakcij napravili kratek pogled nazaj v leto 1981 in zaželeli vse najboljlše za leto 1982. Odbornik EL Jože VVakou-nig je spregovoril v obeh deželnih jezikih in izročil vsaki frakciji po en izvod koledarja dvojezične Koroške. V imenu občinskega osebja je spregovoril tajnik Josef Hallegger. Nato je še sledilo družabno srečanje na Humperku.
pesmi. Prisrčen je bil nastop najmlajših z deklamacijami, prizorčki in petjem. Globoke božične misli nam je posredoval kaplan p. Ivan, ki je nastopil tudi z novoustanovljenim instrumentalno-vokalnim ansamblom.
Pester spored, ki so ga najmlajši in odrasli pripravili in izvajali z veliko prizadevnostjo, je božično skrivnost poglobil in jo bo v nas ohranjal vsaj skozi božični čas. Zbrano vstopnino — 4000 šilingov — je društvo namenilo Poljakom v stiski.
kreno zahvalil za vse delo in mu zaželel še mnogo zdravih let. Profesorjema dr. Stanku Čegovniku in dr. Janezu Polancu pa je v imenu profesorskega zbora izrekel ravnatelj iskrene čestitke ob imenovanju za duhovna svetnika.
Celovec
Pred kratkim je bivši učitelj na Slovenski gimnaziji v Celovcu, prof. Janko Messner (Petrov Anza iz Doba) obhajal svojo 60-letnico. Slavljenec izhaja iz znane Petrove družine v Dobu. Gimnazijo in študij je zaključil v Sloveniji in nekaj let poučeval na Ravnah. Kot učitelj na Slovenski gimnaziji je znal na zanimiv in privlačen način učiti mladino slovenskega jezika in ljubezni do naroda. Petrov Anza je med drugim viden sodelavec revije „Mladje“. Številnim čestitkam se pridružuje tudi uredništvo NT.
Globasnica
Odbor za nabavo zvonov sporoča javnosti in se obenem prisrčno zahvaljuje za darove, s katerimi je bila omogočena nabava dveh lepih zvonov. Veliki zvon, ki je posvečen sv. Rozaliji, tehta 1100 kg, drugi zvon, ki je posvečen Srcu Jezusovemu in Marijinemu, tehta 286 kg. Stroški so bili sledeči:
Zvonovi sami .... 176.250.—	šil.
Inštalacija in
motorji ...... 112.000.—	šil.
ojačenje stolpa . ..	79.656.—	šil.
komisioniranje
stolpa ........ 10.050,—šil.
377.956,— šil.
Naj Vam mogočna priprošnjica sv. Rozalija tu na svetu vrača z ljubim zdravjem, tam v nebesih pa z večnim veseljem.
Za odbor:
V. Kogoj, pd. Gradišnik
Beti Kropivnik iz Podkanje vasi je 4. januarja dopolnila 75 let. Čestitkam se pridružujeta EL Galicija in uredništvo Našega tednika.
Micki Hess, rojeni Uran k, Kavhovi iz Encelne vasi, ki je bila za praznike doma in je v krogu svojih sorodnikov in prijateljev dopolnila 3. januarja 60 let. Uredništvo NT se pridružuje čestitkam.
Mlince
i
Bognarjeva mati, ga. Marija Wa-kounig iz Mlinč je praznovala lani _ 30. decembra svojo 65-letnico. Slavljenka je bila rojena pri Urbanu v Duleh in je kot dvajsetletna, zgubila starše. Kot najstarejša je; morala prevzeti gospodinjstvo in ^ skrbeti za sedem nedoraslih bratov , in sester. Kljub temu je bila cer- | kvena pevka, rada je igrala in so- : delovala pri prosvetnem društvu „Trta“. Z možem Matevžem Wakou-nigom, znanim in priljubljenim kolarjem — letos sta praznovala 40-letnico poroke — sta si zgradila v Mlinčah dom in kolarsko delavnico ter poleg tega obdelovala majhno kmetijo. Svoje otroke sta vzgojila v narodnem in krščanskem duhu in vsi so vneti delavci v prid naše narodne skupnosti. Slavljenko poznamo kot prijetno in ustrežljivo sosedo, ki pomaga, kjer more, ne da bi pobarala po plačilu. Kljub obilnemu delu zmeraj najde čas, da prebira knjige in časopise ter obiskuje prosvetne prireditve.
Sosedje in prijatelji ter znanci ji želijo še obilo let in prijetnih dni v krogu družine, zdravja in dobre volje. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Našega tednika.
KMETIJSKO-GOSPODINJSKA STROKOVNA ŠOLA V ŠENTRUPERTU PRI VELIKOVCU
sporoča staršem in dekletom, ki se odločajo za nadaljnje šolanje, da sprejema za šolsko leto 1982/83 učenke v
KMETIJSKO-GOSPODINJSKO STROKOVNO ŠOLO
Namen šole je: učenkam poglobiti splošno izobrazbo dosedanjega šolanja.
Ta šola velja tudi za 9. šolsko leto (politehnični letnik). Sprejema pa tudi dekleta, ki si želijo ustvariti lastno družino in nimajo znanja v kuhanju, šivanju in v vodstvu gospodinjstva. Ker se v tej šoli posebna važnost polaga na spretnost v kuhanju, šivanju in ročnemu delu in na razne tehnike v likovnem področju, je možnost usposobiti dekleta za samostojno vodstvo gospodinjstva, tudi kmečkega.
Vzgojni cilj: Pravilno oblikovanje telesnih in duševnih zmožnosti — poglobitev vere in verskega življenja — samovzgoja in vzgoja v družini.
V	naši šoli se poučuje v obeh deželnih jezikih.
Pogoj za sprejem: je dovršena 8. šolska stopnja in vsaj delno znanje slovenskega jezika.
V	slučaju, da učenka 8. šolsko stopnjo ni dovršila, je v šolo lahko sprejeta s sprejemnim izpitom.
V	danih pogojih dobijo učenke državno podporo!
PRIJAVE SO MOŽNE OB VSAKEM ČASU!
Po telefonu, pismene ali osebne.
Nadaljnje informacije dobite pri vodstvu šole!
9100 Volkermarkt, Kloster-stralie 2; tel.: 0 42 32 / 38 96
Mladina iz Sveč sodeluje pri tradicionalni božičnici
:0.
'a Leta 1969 so se v nekem pogo-13 voru z zastopniki ljubljanske filo-le zofske fakultete rodili Koroški kul-irl turni dnevi. V kako skromnih raz-aV merah smo se nahajali ob 1. KKD 3r leta 1969, je razvidno iz prvega °' sporeda. Lastno revščino so mora-/U II prireditelji opisati v vabilih, kjer u" je bilo zapisano, da bodo nastopili °’ ..znanstveniki iz Slovenije ob sode-lovanju predavateljev iz Koroške". v Polagoma pa se je stvar nekoli-:0 ko izboljšala. Leta 1973 je predava-l0 lo na KKD od 29 referatov le še 5 v »tujih". Na 3. Koroških kulturnih n dnevih je Raziskovalni kolektiv pri-3" Pravil sociekonomsko in prostor-3' sko analizo južne Koroške na pri-3j meru štirih vasi. Spored je takrat 31 naštel kar 12 sodelavcev, ki so s 5" svojim delom dokazali, kakšne važ-3' ne impulze in smernice lahko dajo Kulturni dnevi in kako lahko ak-tualna tematika obogati spored. J1 Zal je ta mladostna zagnanost za-v cela pešati že v naslednjem letu, ko so samo še štirje sodelavci iz-1 vedli tako analizo v eni vasi, nato Pa je ta aktiviteta popolnoma zamrla. Na 8. KKD pa je skupina dr. Erika Prunča spet izvedla eno takih raziskavanj pod naslovom »Informacija ali propaganda? Ideološka ozadja časopisnih besedil in Publikacij o koroških Slovencih". Ker je tu šlo skoraj izključno za nemška besedila, je predavanje Pritegnilo tudi vrsto slušateljev — Nemcev.
Sploh je bil odziv na KKD od Prvega leta naprej proti pričakovanju dober. Struktura obiskoval-oev se je v teku let precej spremenila. Še vedno prireditelji in organizatorji pogrešajo večje število učiteljev! Leta 1978, ko je bil glavni tenor Kulturnih dni šolsko vprašanje, je to dejstvo napravilo posebno neprijeten vtis.
Pri izbiri tem za posamezna leta so se prireditelji bolj ali manj rav-nali po tehtnosti ali aktualnosti. Morda je ravno zaradi tega bilo večkrat slišati kritične pripombe z ideološko jasno opredeljene strani. Pnšlo je tudi do manjših „razprtij". KKD so bili in so kakršni koli. Priznavati pa se je treba k notranje-slovenskemu dialogu in k neomejeni svobodi mnenja. Ni samo pravica vsakega udeleženca, temveč Hjegova dolžnost, da opozori na zgrešne teze ali drugačno ocenjevanje določenega problema. Merilo naj bi vedno bila kompetenca, ne Pa oportunost.
Ena izmed pogostih pritožb je zadevala doslej publikacijo referatov. Letos so prireditelji pravočas-no imeli na razpolago zbornik predavanj. Čeprav zbornik ni bil brezhiben (manjkalo je nekaj predavanj), so bili udeleženci 13. KKD zadovoljni. Upamo in prepričani smo, da ne bo več Kulturnih dni, katerih zbornik predavanj bo izšel šele dolgih tri let pozneje ...
Koroški kulturni dnevi ne morejo hiti le vsakoletna obvezna vaja, temveč sestavni del širšega znanstveno raziskovalnega in izobraževalnega koncepta.
Letošnji Koroški kulturni dnevi,
13. po vrsti, so bili pravzaprav proti pričakovanju dobro obiskani. Predvsem je bilo letos razveseljivo, da se je Kulturnih dni udeležilo lepo število mladine. Manjkalo pa tudi ni pripadnikov večinskega naroda.
Otvoritvi, ki je bila v ponedeljek, 28. decembra, na kateri je član pripravljalnega odbora, Franc VVede-
nig pozdravil navzoče, je sledilo predavanje Ljubljančana Rudija Rizmana. Govoril je o narodnosti kot družbenem vprašanju. V svojem predavanju je med drugim dejal, da so dogajanja v sodobnem svetu zavrnila vse tiste teoretične in politične razlage, ki so in še na-
povedujejo hitro zlivanje narodov in narodnosti. Predavatelj je dejal, da se vedno več družbenih gibanj zavzema za enakopravnost etničnih skupin. Vedno več jih je tistih, ki terjajo emancipacijo manjšin.
Delovna skupina Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani je pripravila študijo o odnosih med matico in manjšino. Nakazali so probleme oz. predpogoje, da manjšina sploh lahko sodeluje z matičnim narodom. Predvsem je skupina, pod vodstvom Silva Devetaka, opozorila pri tem vprašanju na tri dejstva oz. tri točke, ki se morajo upoštevati: in sicer sodelovanje manjšine z matičnim narodom je odvisno od stopnje demokratičnosti političnega sistema države in družbe, v katerih manjšina živi. Uresničevanje pravice do sodelovanja matice z manjšino je v polnem obsegu možno le v državi z demokratičnim ustrojem.
V drugi točki je skupina tudi ugotovila, da je povezovanje manjšine z matico odvisno tudi od širine političnega vzdušja v odnosih med državo manjšine in državo matičnega naroda in od širine njunega medsebojnega sodelovanja. Pri tem je skupina omenila zlasti področja, ki so najpomembnejša za napredek manjšine — vsestranski obmejni stiki, kulturno, znanstveno, tehnično in podobno sodelovanje. Zato je v interesu manjšin samih, da na sedanji stopnji razvoja mednarodnih odnosov utrjujejo svojo vlogo dejavnika, ki povezuje narode in države in jih usmerja na dolgoročno sodelovanje. Tretjič pa je delovna skupina Inštituta za mednarodne odnose poudarila, da je uresničevanje pravice manjšine do sodelovanja z matičnim narodom odvisno tudi od tega, ali je manjšina sploh pripravljena za sodelovanje. Pripadniki narodne manjšine so državljani druge države in živijo na suverenem ozemlju druge države. Manjšina mora biti v tem procesu samostojen subjekt, ki enakopravno odloča o vsebini in oblikah sodelovanja. Postavlja pa se tudi vprašanje, ali lahko matični narod, iz ideoloških in političnih razlogov zavrne sodelovanje s posameznimi
deli manjšine. Delovna skupina je odgovorila na to vprašanje negativno. Izjema je, ako gre za skupine, ki so sovražno razpoložene, ki poskušajo ogrožati ali pa se vmešavajo v ustavno in politično ureditev države matičnega naroda. Skupina Silva Devetaka je poudarila, da je
moč vsa nesoglasja reševati le z razvijanjem prijateljskih odnosov in v vzdušju vzajemnega spoštovanja interesov prizadetih držav.
Prikazu pravnega vidika sodelovanja Slovenije s slovensko narodno skupnostjo v Avstriji, ki temelji na pravilih mednarodnega prava, je sledil obširen prikaz sodelovanja na področju vzgoje in izobrazbe ter široke kulturne dejavnosti med Koroško in Slovenijo.
Drugi dan Kulturnih dni je bila na sporedu kot prva točka informacija o položaju slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Govorila sta predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, dr. Matevž Grilc ter predsednik Zveze slovenskih organizacij, dr. Franci Zvvitter. Predsednik Zvvitter je v svojem obširnem poročilu dejal, da je stanje manjšine slej ko prej nespremenjeno. Poudaril je tudi, da je v boju za pravice potrebna enot-
nost vseh pripadnikov slovenske narodne skupnosti ter dejal, da sta si obe osrednji organizaciji koroških Slovencev v vprašanjih, ki se tičejo manjšinske politike, slej ko prej enotni. Skupna skrb vseh Slovencev, tako Zvvitter, mora biti odpor, preprečitev in zaustavitev asimilacije. Predsednik Zvvitter je opozoril tudi na škandalozna dogodka v Velikovcu ter v Žitari vasi in dejal s tem v zvezi, da je to odraz protimanjšinske avstrijske politike, ki pa ji koroški Slovenci ne smemo in ne bomo klonili. „Boj za uresničitev narodnostnih pravic je boj za splošni napredek avstrijske družbe, mednarodno pa je to prispevek k odpravi napetosti," je dejal dr. Zvvitter.
Nadalje je opozoril predsednik ZSO na še vedno odprta vprašanja pri uresničitvi člena 7 ADP ter zahteval ponoven enakopraven dialog z vlado.
Predsednik Narodnega sveta, dr. Matevž Grilc, je potrdil besede svojega predgovornika ter dodal, da mora biti glavna zahteva koroških Slovencev izpolnitev sedmega člena. Poudaril je tudi, da je s strani zastopnikov koroških Slovencev vedno bila in je še vedno pripravljenost za dialog z deželno in državno vlado. Odločno je pred-
sednik Grilc zavrnil očitke s strani koroške vlade, da se Slovenci izogibajo razgovorom s predstavniki deželnih politikov. Grilc je omenil razgovor zastopnikov koroških Slovencev aprila lanskega leta z zveznim kanclerjem Kreiskem. Tedaj so mu Slovenci predložili Operativni koledar. Dr. Grilc je obžaloval, da je bil ta razgovor na Dunaju doslej edini in še ta je bil brez konkretnih rezultatov. „Prepričan sem," je dejal predsednik Narodnega sveta, „da je avstrijska politika v bistvu protimanjšinska, toda oblasti bodo prišle do spoznanja, da je taka pot neprava."
Grilc je poudaril, da se bodo Slovenci morali predvsem posvetiti otroški vzgoji, ker so le-ti najbolj izpostavljeni asimilaciji. Zahteval je slovenščino v vseh javnih otroških vrtcih dvojezične Koroške. Cerkev je dr. Grilc označil kot ustanovo, ki je pri izpolnjevanju sinodalnih sklepov še najbolj kon-sekventna. V zvezi s Cerkvijo je tudi poudaril, da se bodo koroški Slovenci obrnili na Sveto stolico, ker so mnenja, da je za Koroško nujno potreben tudi pomožni škof. Zadovoljivo je označil predsednik Grilc sodelovanje s pripadniki večinskega naroda. Ob koncu je poudaril, da so koroški Slovenci v preteklem letu mednarodno bili premalo prisotni ter, da bodo morali v bodočem posvečati informaciji javnosti več pozornosti. Kot pozitivno je označil Grilc samopomoč Slovencev, negativna pa je bilanca sodelovanja z deželo in državo.
Po informaciji zastopnikov političnih organizacij koroških Slovencev je spregovoril Celovčan VVolf-gang Holzinger o problemu asimilacije. Med drugim je celovški sociolog nakazal dve vrsti asimilacije: tako imenovane „dovoljene“ in ..nedovoljene", se pravi vsiljene. ..Dovoljena asimilacija," je dejal govornik, „poteka mirno, tako rekoč prostovoljno. Končni rezultat pa se kljub temu ne loči bistveno od rezultata vsiljene asimilacije." Holzinger je na vprašanje, ali se bliža zadnja ura manjšini sovražne na: cionalne države, ki bi rada odstra-
nila vse demokratične nezravnano-sti, odgovoril, da si je treba z združenimi silami prizadevati, nadomestiti vse nedemokratične oblike manjšinske politike z boljšimi. Zavzemati za take cilje pa se mora tudi tisti, ki ni pripadnik kake etnične obrobne skupine in je le navaden politični outsider.
Dunajski ekonom Albert Reiter pa je govoril o sociologiji manjšin v Avstriji.
O „zelo delikatni temi", kot je svoje predavanje označil referent sam, je govoril na Dunaju živeči Korošec Feliks J. Bister. Tema referata je bila „Odnos katoliške Cerkve do slovenske narodne skupine na Koroškem po 2. svetovni vojni (izvlečke iz vsebine referata objavljamo na stran 12).
Študentka Štefka Vavti se je posvetila v svojem referatu »zunanjim in notranjim dejavnikom asimilacije pri Slovencih na Koroškem". Dejala je, da je stopnja asimilacije pri koroških Slovencih zelo visoka, število Slovencev stalno pada.
Franci Zvvitter ml. je predaval o »novih kulturnih dejavnostih kot možna oblika pomoči za lažjo identifikacijo z lastno narodno skupnostjo". Referent je poudaril, da se nemškonacionalne sile na Koroškem dobro zavedajo političnega pomena slovenskih kulturnih prireditev ter s tem v zvezi opozoril na velikovški škandal.
Gospodarska odbora NSKS in ZSO sta predavala o oblikah regionalnega gospodarskega sodelovanja kot možna oblika strategije proti asimilaciji slovenske manjšine na Koroškem. Uvodoma je spregovoril tajnik Zveze, dipl. inž. Feliks VVieser, ki je med drugim nakazal trenutno gospodarsko sodelovanje s SRS. Ena velikih težav, tako referent, glede tesnejšega gospodarskega sodelovanja med Koroško in Slovenijo predstavlja podobni produkcijski program obmejnih obratov, kar otežkoča kooperacije. Zaključna ugotovitev referenta je bila, da regionalno sodelovanje in znotraj tega še posebej gospodarsko sodelovanje prinaša čas in ga nihče ne bo mogel zaustaviti. Uvodnemu referatu je sledila diskusija. Za gospodarski odbor NSKS-a je referiral dipl. trg. Joža Habernik.
Delovna skupina iz Švice je predavala o nacionalni in politični zavesti slovenskega prebivalstva Globasnice. Referentke so nakazale težave in hibe slovenskega kmeta na podeželju. V ta namen so živele tri mesece v občini Globasnica, kjer so opazovale in opisovale življenje slovenskega kmeta.
Zaključni prispevek 13. Koroških kulturnih dni je bila raziskava o Bilčovsu s posebnim ozirom na slovensko manjšino. Dr. Anselm Skuhra je v svoji raziskavi natančno opisal Bilčovs in Zgornjo vesco: kakšna je lega, kako je z narodno pripadnostjo, nakazal je sociekonomsko situacijo, politiko, cerkev ter izobrazbo bilčovskega prebivalstva.
Dipl. trg. J. Habernik, član GO NSKS.
13. Koroški kulturni dnevi v Celovcu:
Dr. Grilc: »Koroška potrebuje pomožnega škofa - Slovenca"
6/branje
naš tedniki
7. januarja 1982'v
Encelna vas: 60-letnica Kavhove Mojce
Na Štefanovo, dne 26. decembra 1981, je bil v hotelu Obir v Železni Kapli že tradicionalni 3. SAK-ples. Med častnimi gosti je predsednik SAK Walter Gutovnik pozdravil m. dr. avstrijskega konzula v Ljubljani Cirila Sterna s soprogo in slovenske občinske odbornike iz Železne Kaple in okolice. Za ples je igral ansambel „Planinski sekstet".
V sredo, 30. decembra 1981, so pri Kavhovih v Encelni vasi, občina Galicija, slavili velik družinski praznik. Marija Urank, zdaj poročena Hess, po domače so jo vedno imenovali Kavhovo Mojco (včasih tudi Micko), je praznovala svojo 60-letnico. Iz Vzhodne Nemčije, kjer zdaj živi, že vdova, kot upokojenka, je prišla prav zato, da skupno proslavijo z vso hišo in sedanjo Kavhovo družino to obletnico. Predsednik Zveze koroških partizanov Janez Wutte-Luc ji je ob tej priložnosti izročil borčevsko odlikovanje.
Kavhova družina je bila vedno steber narodnega življenja v občini Galiciji. Rajni Kavhov oče je bil pred drugo svetovno vojno slovenski župan. Jasno, da je bila družina potem leta 1942 izseljena na Hesselberg. Mati je ostala tam s sedmimi otroki, sin Janko pa je bil pri vojakih. Takoj po izselitvi so očeta spravili v kacet Dachau, kamor je prišel po procesih v Celovcu začetka 1943 tudi sin Janko. Mojca kot druga najstarejša je kovala z bratom, ko je prišel na dopust v taborišče, načrte za beg. Tako je konec septembra 1942 tudi pobegnila in preko Jožka Roštarja in Francija VVeinzierla, Markovca na Suhi pri Rebrci (29. aprila 1943 so ga obglavili na Dunaju) dobila zvezo s partizani. Po začasni aretaciji ob gestapovskem napadu na sestanek pri Golobu je v Železni Kapli zbežala k VVdlflnu. Karl Prušnik-Gašper je tedaj bil še doma in jo je spravil spet k partizanom. Bila je potem povezovalka k zavednim Slovencem, kar je bilo tedaj, ker so aretirali nad 100 ljudi in organizacijo skorajda razbili, ze-
lo težko. Po izdajstvu so jo pri Čr-nežlnu v Robažah nad Apačami spet zajeli s celo četo folksšturma, njo, eno samo žensko. Doživela je psovanja in ponižanja, preden so jo prignali, na verigo otveženo, v Galicijo. Kramarjeva Leni se je tedaj izkazala kot dobra žena in je tako dolgo kregala žandarje, naj vendar človeško ravnajo, da ji je lahko dala dosti jesti.
Gestapovca, kj sta jo vozila nato v Celovec, sta jo- hotela na gali-škem dravskem mostu že izriniti iz avta. Eden je znal slovensko in jo nagovarjal, naj zbeži. Dosti je bila pametna in se je oprijela sedeža, sicer bi jo bila gotovo „na begu ustrelila". V Celovcu je bila obsojena na dvanajst let in je prišla z mnogimi iz Sel, z Obirskega in iz krajev pod Rebrco v kaznilnico v Nemčijo, kjer se je potem po osvoboditvi poročila.
Vsi, ki Kavhove poznajo, želijo še mnogo zdravih let Mojci in vsem njenim, da bi se lahko srečali še pogostokrat srečni in zdravi.
Obirsko
Kot smo že naznanili, je Rudi Mak tudi letos organiziral na Obirskem sankaški tek. Udeležilo se je tekmovanja 49 sankarjev. Prvo tekmovanje je bilo 26. decembra na Peručevi progi, na dan Svetih treh kraljev pa so tekmovali na Pistotnikovi progi (začetek tekmovanja: 11.00). Najboljši dneva je bil Stanko Haderlap z Obirske. Peru-čova mama je brezplačno postregla s čajem in pecivom.
Dr. Grilc —
(nadaljevanje s 3. strani) no. Ob dejstvu tristrankarskega sporazuma in zahtevane strankarske discipline se koroški Slovenci danes moremo in moramo ustrezno artikulirati le kot samostojni političen faktor. Preveriti bo zato treba tudi možnost takega samostojnega nastopa pri volitvah v Delavsko in Trgovsko zbornico. Čas zahteva od nas tudi močno politično voljo, če nočemo da postanemo folklorna skupina.
NT: Letos obhajamo 40-letnico izseljevanja. Kako naj bi se po Vašem mnenju spomnili tega žalostnega dogodka v zgodovini koroških Slovencev?
Dr. Grilc: Zgodovina je učiteljica narodov. Zato se moramo mi tudi ob tej žalostni obletnici vprašati v prvi vrsti, kako je moglo priti do izseljevanja koroških Slovencev, kaj lahko ukrenemo, in kaj moramo ukreniti, da se taka zgodovina koroških Slovencev ne bo ponovila. Teh dogodkov se moramo spomniti vsi koroški Slovenci, pri čemer se moramo zavedati, da trpljenje naših rojakov v dobi nacifašizma ne sme biti zastonj in imamo zato obvezo, da se tudi mi borimo za tiste cilje, za katere so nekateri morali zapustiti domove, za katere so nekateri šli tudi v smrt. Ob spominu na te dogodke bomo zato skupno obnovili in izpovedali našo trdno voljo, da ne mislimo odkloniti nikoli.
NT: Narodni svet posveča veliko pozornost sodelovanju s Slovenci v matični domovini ter v zamejst-
gost v NT
vu. Kako ocenjujete to sodelovanje v trenutni situaciji?
Dr. Grilc: Sodelovanje s Slovenci v državi matičnega naroda je danes brez bistvenih problemov. Zavedamo se namreč, da moramo imeti najtesnješe povezave s Slovenci, ki živijo v matični domovini, ker bi bili drugače odrezani kakor veja od debla. Zelo naravno je zato, da matični narod podpira koroške Slovence na vseh področjih in taka podpora ne more biti nikakršno vmešavanje v notranje avstrijske zadeve. Jugoslavijo kot sopodpisnica Avstrijske državne pogodbe ima pravico in dolžnost, da skrbi za nemoten razvoj slovenske narodne skupnosti na Koroškem in da opozarja avstrijsko vlado na nerešena vprašanja člena 7 avstrijske državne pogodbe.
Ob zboljšanih bilateralnih odnosih med Avstrijo in Jugoslavijo pa izražamo koroški Slovenci ponovno željo, da postane slovenska manjšina odločivnješi faktor, resničen most v teh meddržavnih odnosih.
Tesno je našo sodelovanje predvsem s slovensko manjšino v Italiji in se srečavamo redno. Vedno spet ugotovaljamo, da so naši problemi podobni onim, s katerimi se ukvarja Slovenska narodna skupnost v Italiji. Pri srcu so nam kanalski Slovenci, ki so v zadnjih letih močno zaživeli in katere bomo morali tudi v bodoče po naših možnosti na vseh področjih podpirati. Izmenjava mnenj z drugimi manjšinami je velikega pomena, ker si posredujemo naše 'izkušnje.
V Avstriji sami pa je dobro sodelo)Q vanje z gradiščanskimi Hrvati, i katerimi se vedno spet dogovarjamo o nastopanju napram avstri skim oblastem. V okviru mednaroC nih manjšinskih organizacij in sre|§: čanj, pa smo navezali stike tudi i* drugimi manjšinami v Evropi, kajt'— danes se večina narodnih skupit, ponovno prebuja.	'
NT: Za konec našega razgovora kaj si želite osebno za leto 1982?__
Dr. Grilc: Osebno si želim v letu 1982 predvsem zdravja, da bom ' P stanju, poleg svoje zahteve poklic-05 ne dejavnosti izvrševati tudi odgo°-° vorno narodnopolitično funkcijo. Qr
S predsednikom NSKS se /&t>< pogovarjal Janko Kulmescl\^\
____________________________________.8,-
tri
Občinska seja v Dobrli vasi0
Da naši slovenski občinski odborniki-močno sooblikujejo delo po občinah, je pokazala tudi zadnja občinska seja 5 v tem letu v Dobrli vasi. Občinski od--bornik Enotne liste se je kar večkrat ja-ia vil k 16 točkam dnevnega reda. /le
Najprej je vprašal župana, kaj da na-1. merava napraviti z obvozom Goselna-vas—Dobrla vas—Sinča vas. Saj se jeitr na raznih sejah že večkrat obravnavala 7, ta zadeva, in ljudje pa hočejo vedeti zasei začetek obvoza.	9
ti
Zupan Hafner pravi, da bodo začeli s pogajanji in pripravami meseca januar-— ja.
I
Občinski svet potrdi letni proračun , za leto 1982 v višini 33,5 mil. šilingov. Za prispevke in druge davčne doklade mora občina zbrati 11. mil., za obvezne izdatke 16 mil., za dajatve posojil 2,3 mil. in za prostovoljne storitve
721.000,	— šilingov.
Tudi Martin VVastl (EL) je glasoval za proračun, kritiziral pa je pomanjkljivost glede podpore gospodarstva, kajti z načrtovanimi šil. 40.000.— nobenemu ni pomagano.
Na pismeno prošnjo odbornika VVastla je občinski svet pri razdelitvi kulturnih sredstev odobril Slovenskemu prosvetnemu društvu SRCE šil.
10.000.	—. Očividno se občinski odborniki v Dobrli vasi le strinjajo z delovanjem slovenskega društva SRCE.
Na koncu občinske seje je občina Dobrla vas na predlog VVastlna obravnavala nujnostni predlog o pomoči za Poljake. Sklenili so, da bodo obravnavali to zadevo v predsedstvu, prenaka-zala naj bi se večja vsota na nadstrankarski komite, ki je bil ustanovljen v pomoč Poljakom.
NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslov: „Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26. 9020 Klagen-furt. — Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave 72 565. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61.000 Ljubljana, tel. 22207. Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Hanzi Artač, Obirsko 23, 9135 Železna Kapla. — Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu. Vsi Viktringer Ring 26.
Nedelja, 10. januarja:
07.05—07.35 Duhovna misel — Naj pesmica naša darilo vam bo.
Ponedeljek, 11. januarja:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Napoved sporeda — Koroški zbori.
Torek, 12. januarja:
09.30—10.00 Za našo vas. 14.10—15.00 Koroški obzornik — Minute z ... Rdeče, rumeno, zeleno.
Sreda, 13. januarja:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Popevke — Naša beseda ...
21.00—	22.00 Koncert koroških narodnih pesmi koroških ustvarjalcev (posnetki koncerta 22. 11. 81).
Četrtek, 14. januarja:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Družinski magazin.
Petek, 15. januarja:
14.10—15.00 Koroški zbornik — Kar po domače.
Sobota, 16. januarja:
09.00—	09.55 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
JOSIP JURČIČ
deseti
brat
26.
Ko sta stara dva utihnila, pritekla ji je iz lepega očesa grenkobna solza ter kanila na belo rjuho, solza, ki jo je rodila in ožela ljubezen, vir sladkega veselja in bridke bolečine. Misli so se ji podile po vroči glavici in skrb je s tesnim preveslom objemala boječe srce. Malo pred dnem šele so se stisnile trudne oči in v sanjah so se čudovito razpletale reči, katerih je bila glava polna.
Drugo jutro je bil lep sončni dan. Drevje po vrtu je bilo v belem cvetju, čebelice so šumele po njem.
Lahka sapa je gibala in osipala tam pa tam z vej bela cvetna peresca.
Lovre Kvas se je šetal po ozeleneli travi prek vrta. Zagleda Manico daleč pri uljnjaku, kjer je ravno prej bral. Bil je tam samoten kraj, za njega tolikanj imenitnejši, ker so se prijetni spomini prvega spoznanja nanj vezali. S precej hitrimi koraki jo krene Lovre tjakaj, misleč, da bode zopet imel priliko, vsaj tri besedice govoriti ž njo. Prišedši do tja, deklice ne najde. Ob drugi strani je bila odšla v grad. Njegove bukve, ki jih je bil prej tam popustil, ležale so premaknjene in, vedoč, da jih je ona v rokah imela, poprime jih Lovre z nekim prijetnim čutom.
Ko knjigo odpira, pade majhen listek papirja iz nje. Naglo ga pobere in razvije. Bila je njena pisava, v hitrici s svinčnikom začrtane besede: ..Preljubi! Varuj se. Oče in mati nekaj sumijo. Pazijo nate in name. Ne išči me in ne govori z menoj veliko. Vsako svoje obnašanje premisli prej. Ne skrbi pa nič, vse se bo s časom dobro izteklo. Še malo let!"
Roke so se mlademu tresle, ko je to malo pisemce bral in zopet bral. Česar se je dolgo bal, bilo je tukaj. Že je videl svojo bisago navezano, že je menil slišati resnobno besedo gospodarjevo, ki mu pot kaže od svoje hiše, od njegove ljube v daljni svet. Ne vedoč kam, obrne se proti vzhodu čez vrt in travnik proti potoku. Misli so se križale po možganih, a
druga je drugo pobijala, sam ni vedel za nobeno, ni mislil več.
Prišel je dol do potoka in tam taval po stezici ob vodi.
Usede se tam na travo in zre v šumečo vodico. Počasi se umiri. Zamaknjenemu vase in svojo bližnjo okolico, bilo mu je pri srcu kakor pesniku, ki je pel:
Sem v mislih sedel pri potoku, igranje gledal sem vode, kak valčeki v veselem skoku dirjaje se naprej drve.
Sem šepetanje čul, šumenje, ljubezni sladko govorico: al meni tako govorjenje, le meni krate to pravico ljudje krivični, svet nemil.
Sem videl lahno pripogniti cvetico v znožju se do tal, vodico videl poljubiti, poljub ji val nazaj je dal: le zame, zame ni poljuba, skrivaj dobiti ga ne vem, očito vzeti ga ne smem.
In vrbo gledal sem pijano od radosti, voden'ga hlada in v srcu bilo mi je znano: življenja veseli se mlada.
32’-januarja 1982
|naš tednik
radio-tv/7
n v PETEK, 8. januarja: 9.00 Poročila — :liC-05 Am, dam, des — 9.30 Ruščina — IgoO.OO Šolska TV — 10.30 Murder at the , a|lop — 11.55 Smuk žensk — 13.30 oročila — 17.00 Tom Sawyer in Huck-3 ySberry Finn — 17.25 Šport — 17.55 Za sc^hko noč — 18.00 Pan-optikum — —8.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Av-trija v sliki — 19.30 Čas v sliki — igjO-15 Stari — 21.20 Ladja kot iz sanj ~ 22.20 Šport — 22.30 Nočni studio 'iki- 23.30 Poročila, ah,
ej3 SOBOTA, 9. nanuarja: 9.00 Poročila 3d-~ 9.05 Angleščina — 9.35 Francoščina — 10.05 Ruščina — 10.35 Ciril in /letod — 11.25 Veleslalom žensk — ia-1.55 Smuk moških — 13.30 Poročila na~~ 15.15 Dežela smehljaja — 17.00 Od jeitrok za otroke — 17.30 Boomer — ila 7.55 Za lahko noč — 18.00 Dvakrat zasedem — 18.25 Heinz Conrads — 9-00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sli-s!' — 19.50 Šport — 20.15 Eduard nad-
vse ljubi ženske — 22.00 Šport — 22.20 Dancin’ man — 23.10 Poročila.
NEDELJA, 10. januarja: 9.20 Slavite Gospoda — 9.50 Sveti Severin — 10.00 Katoliška maša — 11.00 Ura tiska —
12.00	Socialna varnost — 15.15 Ne tako, ljubček — 16.45 Nils Holgersson
—	17.15 Tehnika za otroke — 17.45 Klub seniorjev — 18.30 Operni vodič —
19.00	Avstrija v sliki — 19.25 Kristjan v času — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Šport — 20.15 Preizkušnja — 22.15 Šport — 22.30 Poročila.
PONEDELJEK, 11. januarja: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Pogled v lonec — 10.00 Šolska TV —
10.30	Dežela smeha — 12.15 Doživetja v Avstraliji — 13.00 Poročila — 17.00 Am, dam, des — 17.30 Lesi — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Fauna iberica —
18.30	Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Šport ob ponedeljkih — 21.05 Profesionalci — 21.55 Večerni šport — 22.25 Poročila.
TOREK, 12. januarja: 9.00 Poročila
—	9.05 Am, dam, des — 9.30 Ruščina
—	10.00 Šolska TV — 10.30 Eduard ju-
nak pri ženskah — 12.15 Klub seniorjev — 13.00 Poročila — 17.00 Am, dam, des — 17.25 Tudi veselje mora biti — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Leteči čoln 121 SP — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Pozabljena fronta
—	21.00 Skušnjava — 22.45 Poročila.
SREDA, 13. januarja: 9.00 Poročila
—	9.05 Tudi veselje mora biti — 9.35 Francoščina — 10.05 Šolska TV — 10.35 Pozabljena fronta — 11.20 Ndu-mu — 12.05 Nebeška zabava — 12.25 Smuk žensk — 13.45 Poročila — 17.00 Lutkovna predstava — 17.30 Viki — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Policijska inšpekcija — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Moj partner Davis — 21.45 Šport — 22.15 Poročila.
ČETRTEK, 14. januarja: 9.00 Poročila
—	9.05 Am, dam, des — 9.30 Lutkovna predstava — 9.55 Slalom žensk — 11.05 Roke kvišku, mojster prihaja — 11.25 Dežela in ljudje — 11.55 Šolska TV — 12.25 Slalom žensk — 13.10 Poročila — 17.00 Am, dam, des — 17.30 Marko — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Prosim za mizo — 18.30 Mi, družinska
oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Zaklad Priamosa — 21.45 Konec transatlantskih ladij — 22.30 Večerni šport — 23.20 Poročila.
PETEK, 8. januarja: 17.30 Socialna varnost — 18.00 Galerija — 18.30 Brez nagobčnika — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Telemed — 21.20 Politika ob petkih — 22.20 Modra Eskadron —- 0.05 Poročila.
SOBOTA, 9. januarja: 14.00 Šport —
17.00	Ljuba družina — 17.45 Kdo me hoče? — 18.00 Dvakrat sedem — 18.25 Mraz v pomladi — 19.00 Trailer —
19.30	čas v sliki — 19.50 Slučaj za ljudskega odvetnika? — 20.15 Invazija — 21.55 Vprašanja kristjana — 22.00 Rdeča Lola — 23.45 Poročila.
NEDELJA, 10. januarja: 9.25 Slalom žensk I — 12.25 Športno popoldne —
17.00	Vladar kot zbiratelj in raziskovalec — 17.45 Mali Rihard — 18.30 Okay
—	19.30 Čas v sliki — 19.50 Tedenski pregled — 20.15 Kraj storitve — 21.45 Maršal iz Cimarona — 23.00 Poročila.
PONEDELJEK, 11. januarja: 18.00 Znanje danes — 18.30 „Hudičev stroj"
—	19.30 Čas v sliki — 20.15 Družina Merian — 21.05 Šiling — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Ana in volkovi — 23.55 Poročila.
TOREK, 12. januarja: 17.45 Šolska TV — 18.00 Orientacija — 18.30 Med dvema planetoma — 19.30 čas v sliki
—	20.15 Kaj sem po poklicu? — 21.03 Dalas — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Club 2.
SREDA, 13. januarja: 18.00 Dežela in ljudje — 18.30 Nevarna pot — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Prima la mušica — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Mama bo stara sto let — 23.55 Poročila.
ČETRTEK, 14. januarja: 17.45 Šolska TV — 18.00 Na poti po Avstriji — 18.30 Kdo programira Kelly? — 19.30 čas v sliki — 20.15 Velika šansa — 21.50 Deset pred deseto. — 22.20 Jour fixe z VVolfgangom Krausom — 23.20 Poročila.
Das Bundesministerium fur Mandel, Gevverbe und In-1 dustrie hat mit Bescheid vom 30. Dezember 1981, v’ Zahl: 36.913/10-111-7/81, die Tarife und Preise fur die le Versorgung mit elektrischer Energie aus dem Nieder-le spannungsnetz der Karntner Elektrizitats-Aktienge-,3 sellschaft und die damit in Verbindung stehenden ,e Preise fur Nebenleistungen mit VVirkung 1 Janner '982, bei unverandertem VVortlaut der Bedingungen, W|e folgt neu festgesetzt:
A) ALLGEMEINE TARIFE TARIF I
fur Haushaltsstromverbrauch (H-Tarif)
2 Als monatliche Teilbetrage des Jahrsgrundpreises
vverden verrechnet:	o. MvvSt.	m. MvvSt
fur 1 Tarifraum	S 8,30	S 9,38
fur 2 Tarifraume	S 16,60	S 18,76
fur 3 Tarifraume	S 24,90	S 28,14
fur 4 Tarifraume	S 33,20	S 37,52
fur 5 Tarifraume	S 41,50	S 46,90
fur jeden vveiteren Tarifraum	S 8,30	S 9,38
Der Arbeitspreis betragt	g/kWh 115,3	130,29
TARIF II
fur gevverblichen und sonstigen Stromverbrauch (G-Tarif)
1.
1 1 Fur je angefangene 100 VVatt des	o. MvvSt.	m. MvvSt.	1 Je angefangene 0,5 kW des AnschluBvvertes	o. MvvSt.	m. MvvSt.
TarifanschluBvvertes Der Arbeitspreis	S 17,30	S 19,55	vverden verrechnet. Der Arbeitspreis	S 31,10	S 35,14
betragt 2 Tarif 11/2 (GK-Tarif)	g/kWh 115,3	130,29	betragt 2. Der Arbeitspreis	g/kWh 115,3	130,29
2 1 Rur je angefangene 500 VVatt des	o. MvvSt.	m. MvvSt.	betragt 3. Fur je vveitere 0,5 kW	g/kWh 69,1	78,08
TarifanschluBvvertes Der Arbeitspreis	S 34,10	S 38,53	AnschluBvvert Der Arbeitspreis	S 10,40	S 11,75
betragt	g/kWh 115,3	130,29	betragt	g/kWh 115,3	130,29
TARIF III Landvvirtschaftstarif (L-Tarif)		..	TARIF VI Versuchstarif fur HeiBvvasserspeicher in Verbindung
	o. MvvSt.	m. MvvSt.	mit Sonnenkollektoren und/oder VVarmepumpen zur
2. Fur die ersten 3 Tarifhektar	S 17,70	S 20,00	Brauchvvasserbereitung o. MvvSt. m. MvvSt.
fur jedes vveitere Tarifhektar	S 5,90	S 6,67	Fur je vveitere angefangene 0,5 kVV AnschluBvvert	S 10,40	S 11,75
Der Arbeitspreis betragt	g/kWh 115,3	130,29	Der Arbeitspreis betragt	g/kWh 115,3	130,29
7. Fur OberanschluBvverte wird fur je angefangene 500 VVatt ein Zuschlag
o. Mv/3t. m. MwSt. monatlich in Hohe von	S 34,10	S 38,53
b;-w. fur jeden zusatzlichen Tarifraum ein Zuschlag monatlich in Hohe von	S 8,30	S 9,38
verrechnet.
TARIF IV
Kleinstabnehmertarif (K-Tarif)
o.	MwSt. m. MwSt.
1.	Der Arbeitspreis betragt g/kWh 410	463,30
TARIF V
Tarif fur elektrische Raumheizung (R-Tarif)
TARIF VII
Schwachlasttarif/Nachtstromtarif (S/N-Tarif)
o. MwSt. m. MvvSt.
Der Arbeitspreis
betragt	g/kVVh 69,1	78,08
TARIF Vlil
Blindstromtarif (B-Tarif)
o. MwŠt. m. MvvSt.
Der Blindarbeitspreis
betragt	g/kvarh 48,7	55,03
Bj ANLAGE
zu den ,,Allgemeinen Bedingungen fur die Versorgung mit elektrischer Energie aus dem Niederspannungs-netz der Karntner Elektrizitats-Aktiengesellschaft (KELAG).
KOSTENERSATZ FUR BESTIMMTE NEBENLEISTUNGEN DES EVU
Zu V/3, Vlil/3, IX/3
o. MvvSt. m. MvvSt. 1. AnschluB, Inbetriebsetzung, Abnahme und Uber-prufung einer neuen, ervveiterten oder abgeanderten Anlage	S 108,94 S 123,10
Anbringen, Andern und/oder Erganzen der MeB-, Schalt- und
Steuereinrichtungen	S 213,14	S 240,85
Gleichzeitige Montage einer vveiteren MeB-, Schalt- und Steuereinrichtung, Aus- oderEinschal-tung, Zvvischenablesung einer MeBeinrichtung (vom Kunden gevvunscht oder verursacht), Anbringen von Plomben S 67,83 S 76,65 VViederinbetriebsetzung stillgelegter Anlagen oder Anlagenteile, neuerliche Oberprufung der Anlage nach Beseitigung
von Installationsmangeln S 108,94 S 123,10 Aus- oder Einschaltung einer Saisonanlage, Ab-nehmerummeldung	S 129,51	S 146,35
Erfolgen obige Leistungen auBerhalb des Sitzes einer Betriebsstelle des EVU, so vverden zusatzlich die Fahr-km unabhangig von der tatsachlichen Fahrstrecke einheitlich
verrechnet mit	S 205,58	S 232,30
2.	VVird vom EVU nachgevviesen, daB der tatsachli-che Aufvvand fur die obangefuhrten Leistungen in einzelnen bestimmten Fallen hoher ist, kann der tatsachliche Aufvvand verrechnet vverden.
3 Fur jede Mahnung und VViedervorlage einer Rech-nung ist ein Betrag von S 20,35 S 23,— zu entrichten.
C) PREISE FUR SONDERABNEHMER
Die neuen Preise fur die Versorgung von Sonderab-nehmern, einschlieBlich der damit 'm Zusammenhang stehenden Nebenleistungen, gelangen nach MaB-gabe der im obzitierten Bescheid getroffenen Festle-gung zur Verrechnung.
Ubergangsregelung:
Fur die Abrechnungsperioden, die den VVirksamkeits-beginn der neuen Strompreise uberschneiden, z. B. Dezember 1981 / Janner 1982, vverden Strommengen, die teils vor und teils nach dem 1. Janner 1982 bezo-gen vvurden, taganteilig mit den alten und den neuen Arbeitspreisen, entsprechend dem Zeitpunkt der Zah-lerablesung, abgerechnet.
Wir bilten um gefallige Kenntnisnahme.
KARNTNER
ELEKTRIZITATS-AKTIENGESELLSCHAFT
A meni žalost se rodila, usoda kriva namenila mladosti cvetje neveselo.
Pisemce, ki ga je v rokah imel, padlo mu je bilo na tla. Ni čul človeka, ki je prišel tiho po stezi ob Potoku, postal za njegovim hrbtom in, vide, da ga ne vidi, sklonil se po strani in tiho pobral papirček. »Lep dan je danes, prijatelj!"
Po tem odgovoru se Lovre ozre in vidi Martinka Za seboj.
»Kaj tako žalosten ždiš, kakor bi te zima in mrzli-ca tresla? Sonce sije in še božji volek je vesel, ki ni-uta več uma in pameti od Boga, kakor da na prag svoje luknjice zleze, kadar je sončni dan. Ti si učen jn uma imaš ko devet drugih in te ni sram tu sedeti, kakor da bi bil lačen in žejen. Hej, poskočen bodi in vesel! Tisto pisemce, ki ondukaj na tleh leži, ki ti ga Je tvoja ljubica pisala, poberi in shrani! Že veš, kam Se devajo take reči, ki od nje zahajajo. V vzglavje, ua se človeku kaj pridnega in prijetnega sanja!"
»Kako veš, od kod imam to pismo?" vpraša čude se Lovre.
. »Oj, ti ljuba učenost in dobrota ti!" odgovori Mar-tinek. „Kaj ne veš in še zdaj ne veruješ, da sem jaz Pravi deseti brat? Desetim bratom pak je Bog toliko več vidnosti in vednosti dal, kar se enkrat v malho dene."
„No, če kaj veš, povedi, kaj je tu v pismu?" vpraša Lovre.
,,Martinek Spak, deseti brat, ve nekatero, ki je ti, moja učenost in dobrota, ne veš. V pisanju se bere tako, da zate ni nič dobra na Slemenicah, da ne smeš bog ve za svojo hoditi. Jaz pa tako rečem in pravim, če boš ti pameten, nikdar je ne bo imel Marijan, vrag ga jemlji! Pamet imej in še nekaj časa tod okoli bodi, pa boš videl in slišal take reči, kakršnih še bral nisi, nikar že doživel. Videl boš, kaj se pravi ,deseti brat’. Le meni zaupaj pa brez skrbi bodi."
Lovre se zasmeje.
„Ti, varuj se, da se mi ne zameriš. Jaz sem že nekaj skusil. Ti si pa še mlad prevrat, vse bi rad naglo storil kakor lačen pes, ki ga hišna mati v golido k pomijam spusti!"
,,Povej mi po pravici, Martine, kaj si pravzaprav in kaj si bil. Deseti brat nisi, tega ne verjamem. Vidim pa, da si poseben človek," pravi Lovre.
„Ne verjameš, da sem deseti brat? Kakor hočeš! Vera je taka zver, da je še modri Bog ne more nikomur v rejo dati, ampak vsak jo ima, če rad hoče."
„Vidiš, to si tudi tako povedal, da moram verovati, da si se . nekdaj učil," pravi Lovre.
„Kaj sem se učil in še marsikaj, tebi nič mar. Zato me ne skušaj in ne sprašuj! Če boš živel in če mene kakov pust ne brcne, bodeš še veliko zvedel.
Da boš troho več vere imel, povedal ti bom še eno. Ti ne ravnaš po zapovedih, ki so ti dane, in modro ravnaš."
,,Zakaj praviš to?"
,,Tvoja ti je odsvetovala, da se nikar ne pečaj veliko z menoj."
,,Kako to veš?" vpraša Lovre in se še bolj čudi.
„Jaz sem deseti brat, hudir! Trdoglav si! Pa v svetem pismu se tako bere, da babnice niso za gospodarstvo. Poslušaj jo, babo, tačas, kadar ti prav veli, sicer pa ne sezuj hlač, da bi jih ona nosila. Zamerim ji nič, saj ne ve, kaj beseduje, kadar o desetem bratu govori. Ali tebi bom pa zameril, če se me boš ogibal, in proč bo s tvojo srečo. Ti si se mi bil prikupil, zato sem se pa zagovoril, da me moraš pomniti."
Rekši, se Martinek obrne in, kakor bi ga kdo podil, hitro koraka po stezi naprej.
..Počakaj malo, greva vkup!" kliče Lovre za njim.
,,Le sam hodi, sam, vesel bodi, muhe zapodi, pa zapoj," vpije deseti brat nazaj, „če druge pesmi ne znaš, pa kakovo dolgočasno zatrobi, kakor je tale: Vstanite, dekleta, ura je deveta, ubogajte očeta, zapovedi so pa tudi le-te: ubogajte še matere.
(Dalje prihodnjič)
8/šport/kronika	JLii naš tednik.	7. januarja 198
		
Na Štefanovo, 26. 12. 1981, so šentjanške Rute bile središče koroškega alpinskega športnega dogajanja. Športno društvo Šentjanž je že drugič priredilo veleslalom za Elanov pokal. Nad 150 tekmovalcev in tekmovalk iz Slovenije in Koroške se je spustilo dvakrat po odlično pripravljeni smučini, ki je vsem sodelujočim nudila odlične pogoje. Poleg koroške smučarske elite — Sigi Jaritz, Alois Morgenstern, Herbert Lerchbaumer in drugi so se najavili tudi vrhunske in znane slovenske smučarke in smučarji, kot Bojana Dornig, Anja Zavadlav, Bojan Križaj, Boris Strel in Tone Kuralt ter drugi, ki pa so zaradi slavja najboljšega slovenskega športnika v letu 1981 morali kratkoročno odpovedati. Organizatorjem in vsem navzočim je bilo žal, a prepričani so, da bodo imenovani vrhunski športniki prav tako radi še prišli na šentjanške Rute kot do sedaj.
Sodelovali pa sta članici jugoslovanske A-reprezentance, Polona Pe-harč in Nuša Tome ter član jugoslovanske B-reprezentance Marko Ribnikar. Kljub razočaranju, da slovenski smučarski velikani niso bili na Startu, je prireditev potekala na zelo visoki ravni. Koj kmalu se je izkazalo, da si bodo pri ženskah zasedle prva tri mesta Polona Peharč (SK Tržič), Nuša Tome (Alpetour Škofja Loka) in Edith VVachter (SV Beljak). Polona Peharč je že v prvem smuku izvozila tako odličen čas, da je nobena smučarka ni več dohitela in je tudi v drugem prevozila progo z najboljšim časom. Njej najbliže se je prismučala njena reprezentančna kolegica Nuša Tome, tretje mesto pa je zasedla Edith VVachter.
Bojkot olimpijskih iger v Moskvi leta 1980 je zelo jasno pokazal, da svet športa peša ter da se nekaj vrti v napačno smer. Da pa svet športa ni več tak kakršen bi moral biti, pa nam je pričalo tudi leto 1981. Ni bilo nobenih olimpijskih iger, ni bilo nogometnega svetovnega
prvenstva. In kljub temu ne verjamem, da je kdo, ki je s športom bolj ali manj dobro seznanjen, pričakoval športna dogajanja v minulem letu brez škandalov, brez goljufije; prišlo je še huje — fanatiki so za svoje idole v razočaranju ali v „brezmejni sreči" skrbeli za dnevne vesti v časopisju. Skrbeli so za strašne novice: umori, nasilstvo ...
Dejstvo, da vrhunski šport za zdravje ni ravno najboljši, tega verjetno danes ne more več tajiti nobeden. Šport, se pravi vrhunski šport, pa vedno bolj postaja boj za zmago in to boj z vsemi dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi. „Najlepši primer" za to je v minulem letu 1981 bil američan Ben Piucknett (dis-
Pri moških je lanski zmagovalec Elanovega pokala, Sigi Jaritz, od vsega začetka pokazal, da hoče odnesti domov prvo mesto, kar mu je uspelo. Drugo mesto je zasedel Herbert Lerchbaumer (SV Beljak), Marko Ribnikar (SK Tržič) pa je odlično zastopal slovenske smučarje.
Kratke priprave — odlična organizacija
Šele nekaj dni pred tekmovanjem je pobelil sneg koroško hribovje in
kus). Z anaboliko mu je uspelo doseči skoraj neverjetne rezultate, ki seveda ne smejo in ne morejo biti priznani kot svetovni rekordi.
Finski tekač čez zapreke, Ala Leppilampi, je javno priznal, o čemer so vrhunski športniki doslej molčali: finski športniki,
ki se ukvarjajo z lahko atletiko, so izboljšali rezultate (tudi) zaradi tega, ker so jim njihovi zdravniki pred tekmovanji izmenjali kri. No, ne bomo se čudili preveč, ko bomo spet slišali o čudovitih rekordih atletov. Vrhunski šport je postal brezkompromisna borba za uspeh. Šteje le še uspeh. Sodelovati je vse, ta zamisel je šla popolnoma v pozabo. Šteje uspeh, denar, priznanje.
Vsak izmed nas, kdor se le količkaj zanima za šport, pozimi vklopi televizor, ko zdrsi Klam-mer ali ne vem kdo po smučišču. Vsak si izbere „svojega", ki ga hoče videti kot zmagovalca. Le redkokdo pa pomisli na to,
doline. Organizatorji so imeli zategadelj dela in skrbi čez glavo, a so svojo nalogo tako odlično opravili, da so vsi, tako tekmovalci kot zastopniki koroške in slovenske smučarske zveze pohvalili prireditev, člani društva so naredili ogromno, da je proga vzdržala vse, k sodelovanju so povabili požarno brambo, ki je priskočila na pomoč. Zmagovalec dneva, Sigi Jaritz, je dejal: „Proga je odlično preparirana, organizacijsko pa se je društvo zares dobro odrezalo".
Športno društvo Šentjanž je eno tistih društev na južnem Koroškem, ki dosledno in uspešno hodijo po
da se tudi na smučiščih dogajajo stvari, ki bi jih v športu ne smelo biti. Zdravniki in trenerji se z vsemi močmi „trudijo“ za svoje tekmovalce, hranijo jih ne vem s kakšnimi jedili, injekcije so na dnevnem redu. Toda tudi med tekmovanjem je za prene-katere prireditelje in aktivne športnike zdravje le deseta briga. Se še spominjate na smuk moških v švicarskem St. Moritzu in v Kitzbuhelu? Nekateri smukaši, predvsem tisti, ki so se šele pred kratkim vključili v tekmovanje za svetovni pokal, so bili v smrtni nevarnosti! Taki prizori so dandanes na dnevnem redu. Mi pa sedimo pred zaslonom in večkrat nam ugaja, ko vidimo tekmovalca, kako ga vrže s proge. Če je padec hud, se nam zasmili, toda že zasledujemo naslednjega tekmovalca. Za vsakega vrhunskega športnika je kruh, ki ga služi, precej trd. Zato niti ni tako nerazumljivo, da se ta ali oni v „stiski“ posluži nedovoljenih sredstev. Kar pa nas mora čuditi, je zadržanje in vedenje gledalcev, pristašev. Danes ni več „moderno“, da se gledalci (pravzaprav mislim na športne fanatike) zadovoljijo z zmago „ svojega" in se poveselijo. Ne — danes je prvo to, da se osramoti in onemogoči nasprotnik, ki je podlegel.
Še bi lahko našteval dogodke, ki so postali zelo nešportni in surovi. Kdor pa hoče sedaj s prstom kazati na „strašni“ šport, ta pa se naj zaveda, da je šport le del našega življenja. Na žalost pa ravno ta del našega življenja dnevno skrbi za novice v časopisju:	umor, požig,
teror... Ali je to še najlepše opravilo v prostem času?
poti enakopravnosti obeh deželnih jezikov — uspešen potek prireditve tudi tozadevno daje vodstvu društva prav.
Doslednja
dvojezičnost
Od napovedi časa, transparenta „Cilj-Ziel“, pozdrava pa do slavja zmagovalcev — vse vzorno v obeh deželnih jezikih. Tu je mogoče reči, da športna prireditev, ki je tako načrtovana, dejansko služi zbliževanju med narodi, med ljudmi. A koliko takih prireditev imamo na Koroškem? Kaj niso nekoč — v Zahom-cu — narodni mrzneži med slovenskim pozdravom prekinili tok? Prav zato je smučarska prireditev na Rutah tako obetavna in tako obložena z upanjem po enakopravni skupnosti!
Društvo samo skrbi, da člani dobijo kar se da najboljšo športno izobrazbo. Treningi, tekmovanja — vse to oblikuje šentjanške športnike. Sodniki, ki jih je trenutno v društvu osem, pa še trije pripravniki, sodijo v sam koroški vrh.
Njihov šef je Vili Moschitz in je tako povedal o nalogi: „Naši sodniki so že tako rutinirani — izkušeni, da nimajo težav. Poleg tega je že tudi tehnika za merjenje časa tako izpopolnjena, da gre vse v redu. Danes npr. imamo tu kompjuter in ni treba več na dolgo in široko računati in izračunavati čas“. Šentjan-ški sodniki niso aktivni samo doma, ampak tudi čez in čez po Koroški. Da uživa društvo zaupanje povsod, pa potrjuje smučarsko tekmovanje ASKO-ja, ki je bilo v nedeljo, 27. 12. 1981. Odlično pa so merili sodniki čas lani na tekmovanjih za Rožan-ski pokal.
Predsednik društva dr. Tomi Partl, po poklicu sodnik, poleg tega pa še zavzet prosvetar SPD „Kočna" je dejal, da bo društvo v tekoči sezoni priredilo poleg društvenih stvari še tri tekmovanja v februarju, prvenstvo šol celovškega okraja. Na vprašanje, če je doseglo vrh delovanja, je dejal: „Mislim, da bomo
letos dosegli strop naših zmogljivosti, ker ne bo tedna brez tekmovanj. Sem prištevam tudi taka tekmovanja, kjer sodelujejo naši sodniki. Ker so nekatera tudi med tednom, si morajo sodniki vzeti dopust". Do sedaj Rožani nikoli niso imeli težav s sodelovanjem znanih in uspešnih smučark in smučarjev pri različnih prireditvah. Tekmovanje za Elanov pokal šteje tako na Koroškem kot v Sloveniji za izboljšanje točk. Lani je marsikateri smučar prav na Rutah dobil največje število možnih točk in si tako izgladil pot za vstop v avstrijsko smučarsko reprezentanco.
O smučini pa je predsednik društva rekel: ..Odgovarja vsem zahtevam in normam mednarodnega smučarskega standarda. Njena edina ,hiba‘ je, da je za kanček prelahka. Dolga je 1500 metrov. Vrhunski smučarji, kot Križaj, Strel in Kuralt in drugi se z njo poigravajo. Na žalost letos vrhunskih slovenskih smučarjev ni, kar smo zvedeli šele tik pred začetkom. V Sloveniji je da-
nes slavje najboljšega športnika leta. Prepričani pa smo vsi, da bodo še prišli na Rute.“
Tovarna smuči Elan je pokrovitelj pokala. Kdor obiskuje naša smučišča, bo opazil, da je vedno več smučarjev, ki se vozijo na Elanovih „dilcah“, kar je najboljši dokaz, da smučka odgovarja širšim potrošniškim željam in pričakovanjem. Vodstvo Elana posveča temu pokalu veliko pozornosti, saj je bil vodja Elanove tekmovalne službe, Brane Dolhar, ki v okviru svoje službe pozna vsa svetovna smučišča, na Rutah. O vrednostni stopnji tekmovanja za Elan je dejal: „Mi ocenjujemo to tekmovanje zelo visoko, tudi z ozirom na to, da se odvija v Avstriji, ki predstavlja v smučanju pojem. Za nas je to odskočna deska v avstrijski smučarski pool, kar je naš cilj“. Tovarna Elan bo, kot je povedal vodja Elanove tekmovalne službe, tudi letos poleg tekmovanj za svetovni pokal v Kranjski gori in tekmovanja za Zlato lisico na Pohorju sponzirala eno tekmovanje izven Jugoslavije. Vsekakor pa se bo Elan s svojimi produkti predstavil tudi na svetovnem prvenstvu v Schladmingu.
Tekmovanje na Rutah je podprla tudi Posojilnica Borovlje. Lani, na svetovni dan varčevanja, je Posojilnica povabila na avtogramsko uro Križaja, Strela, Kuralta, VVallnerja in Groyerja, kar priča, da imajo Boro-veljčani za šport kar precej odprto srce. Erih Užnik, vodja smučarske sekcije pri šentjanškem društvu in obenem predsednik Posojilnice je povedal, da društvo potrebuje splošno podporo in Posojilnica kot seriozno podjetje rada podpre društveno dejavnost.
Med gosti, ki so obiskali tekmovanje, so bili predsednik koroške smučarske zveze, Oskar Dorner, predsednik Smučarske zveze Slovenije, Janez Hafner, tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev Jože VVakounig, Brane Dolhar, vodja tekmovalne službe Elana ter večina koroškega tiska.
Želeti pa bi bilo, da bi podobno tekmovanje priredili morda tudi v Sloveniji. Saj so na Rute prišli tudi smučarji iz Hrvaške in Štajerske.
Rezultati:
Mladinke: 1. Adelgunde Hohen-vvarter (SC Kotschach-Mauthenj 2:35,49; 2. Maria Reichhold (SV Flattach) 2 : 38,14; 3. Claudia Strobl (WSC Mirnock) 2 : 38,82.
Mladinci: 1. Uroš Peternel (Alpetour Škofja Loka) 2 : 25,40; 2. Helmut Lunner (SC Trebesing) 2 : 25,71; 3. Harald Krenn (SC Bad Kleinkirch-heim) 2 :25,87.
Ženske: 1. Polona Peharč (SK Tržič) 2:32,31; 2. Nuša Tome (Alpetour Škofja Loka) 2 : 34,32; 3. Edith VVachter (SV Beljak) 2 : 40,81.
Moški: 1. Sigi Jaritz (žandarmeri-ja) 2 : 22,93; 2. Herbert Lerchbaumer (SV Beljak) 2 : 23,31; 3. Marko Ribnikar (Alpetour Škofja Loka) 2 : 25,18.
Starejši: 1. Hermann Brandstatter (carina) 2:28,53, 2. Srečko Mak (ŠD Rož) 2 :37,77; 3. Lojze Gabriel (ŠD Šentjanž) 2 : 39,35.
Pred slavjem zmagovalcev: predsednik ŠD Šentjanž, dr. Tomi Partl, predsednik Koroške smučarske zveze, Oskar Dorner in vodja smučarske sekcije društva, Erih Užnik. V ozadju sodnijski kolegij.
Naš športni reporter
Jurij Perč
Športno leto 1981: kako bo šlo naprej?
Zmagoslavna trojica pri ženskah: od leve: Edith VVachter (3. mesto), zmagovalka Polona Peharč in Nuša Tome (druga)
11 ■
naš tednik
-To je bilo LETO 1981
januar___________
30. 1.:
Dobrolski župan Hafner je skušal na občinski seji z vso silo pregovoriti občinski svet, da bi odobril prenamembno nad 5 ha Dobrove v področje lahke industrije. S to Prenamembo je hotel omogočiti naselitev podjetja Kostmann, ki je hotelo prevažati v Dobrovo kamenje z Obirskega. FPO je — poleg socialistov — močno zagovarjala naselitev tega podjetja; OVP prav tako, vendar bolj prikrito. In to, čeprav je tedaj že nad 140 dobrolskih občanov pismeno protestiralo. Edina Enotna lista je podprla dobrol-ske občane v njihovem protestu Proti naselitvi podjetja Kostmann.
februar
6. 2.:
Prišlo je prvič v 2. avstrijski republiki (z izjemo pogajanj okoli 10,-oktobrskih proslav 1980) do razgovorov med zastopniki koroških Slovencev ter predstavniki tristran-karskega sporazuma. Tedaj smo še upali, da so VVagner, Knafl in Ferrari morda le pripravljeni, seči v Ponujeno roko predstavnikov naše narodne skupnosti...
23. 2.:
10 let je minulo od tega, ko je v ljubljanjski bolnici po težki bolezni umrl dr. France Cigan, zbiratelj slovenske narodne pesmi na Koroškem, glasbeni pedagog in učitelj na Slovenski gimnaziji. KKZ mu je
1.	3. posvetila tradicionalni koncert „Koroška poje", ki se ga je udeležil tudi zvezni predsednik dr. Kirchschlager.
marec___________
12. 3.:
Narodni svet čestita sedaj že rajnemu krškemu škofu ddr. Jožefu Kostnerju k njegovemu 75. rojstnemu dnevu.
15. 3.:
Skoraj v vseh koroških farah so volili farne svete. Kot znano, so nekateri „cerkveni delavci" skušali v raznih južnokoroških farah te vo-ltve izkoriščati v nemškonacional-ne namene. V nekaterih dvojezičnih župnijah so zaprosili za preložitev teh volitev; med drugim so to
fare Sveče, Rožek, Šentlipš in Ljubelj.
12. 3.:
Kot piše Naš tednik, je izjavil kancler Kreisky, da zasluži „Ok-fobrski tabor" več pozornosti. Bla-maza za koroške socialiste, kate-r,b »ideološka komisija" je zavoha-
la pri ..Oktobrskem taboru" svetovno komunistično zaroto ...
22. 3.:
Na občnem zboru Slovenske kmečke zveze je predsednik Jože Partl glede volitev v Kmetijsko zbornico naznanil, da formalnosti ne smejo ovirati skupnega nastopanja kmetov.
28. 3.:
Delegacija NSKS je obiskala Slovensko skupnost v Italiji. Obe organizaciji sta med drugim potrdili važnost samostojnega nastopa. Povod za obisk Narodnega sveta pri Slovenski skupnosti je bila proslava 30-letnice samostojnega nastopanja v Števerjanu.
april
2.	4.:
SIC je predstavil knjigo o Francu Grafenauerju, legendarnem zastopniku samostojnega političnega nastopa. Knjiga vsebuje disertacijo dr. Jožeta Lukana, ki ne opiše samo biografije tega edinstvenega politika koroških Slovencev, marveč obširno prikaže del zgodovine koroških Slovencev.
3.	4.:
..Jugoslavija in njeni narodi slej ko prej odločno podpirajo upravičene zahteve koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov," je dejal na Dunaju predsednik jugoslovanske vlade Veselin Djuranovič, ki je v okviru svojega uradnega obiska v Avstriji sprejel tudi zastopnike koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov.
maj
7. 5.:
„Tudi letos ne moremo odobravati dejstva, da uradni obrazci kljub pismeni zahtevi obeh osrednjih organizacij niso dvojezični in tako nasprotujejo določilom člena 7 Avstrijske državne pogodbe glede slovenščine kot dodatnega uradnega jezika." To ugotavljata obe osrednji organizaciji v skupni izjavi v zvezi z ljudskim štetjem, ki se je izvedlo 12. 5. 1981 po celi Avstriji. „Za občevalni jezik bomo navedli tisti jezik oz. jezike, ki se jih v danih razmerah poslužujemo v družini. Torej bomo v večini primerov navedli oba jezika," zaključujeta NSKS in ZSO svojo izjavo.
16. 5.:
Pred Slovensko gimnazijo so slovesno odkrili napis „Prof,-Janežič-Platz". Napis sta odkrila
celovški župan Guggenberger in ravnatelj dr. Vospernik.
17. 5.:
Akademijo Slovenske gimnazije so to leto posvetili geslu ..Kulturna vzajemnost — naša sila". V gosteh sta bili skupini trio Korotan iz Šentvida v Podjuni in šmihelska igralska skupnost. Nedeljo navrh so ponovili akademijo v Kulturnem domu v Šentprimožu.
24. 5.:
Druga runda pogovorov med zastopnik; koroških Slovencev ter koroških strank, rezultatov pa nobenih. Po razgovoru so reprezentanti tristrankarskega sporazuma govorili le še o sosvetih.
junij____________
22. 6.:
Predsednik slovenske vlade Zemljarič obišče Koroško. Po obisku Slovenske gimnazije je sprejel predsednik Izvršnega sveta SR Slovenije predstavnike NSKS in ZSO. Glede našega vprašanja je Zemljarič poudaril: ..Manjšina ni drobiž!"
julij____________
4.	7.:
Koroška dijaška zveza je pri Šo-štarju v Globasnici praznovala 20-letnico svojega obstoja. Iz vrst K DZ prihaja cela vrsta kulturnopolitičnih delavcev, med njimi predsednik NSKS, dr. Matevž Grilc ter podpredsednik mag. Filip Wa-rasch.
avgust__________
3. 8.:
Koroška je izgubila človeka, ki je bil znan po celi zemlji slovenski, bil je znan Slovencem po celem svetu: poslovili smo se od Mirka Kumra-Črčeja. Bil je vse svoje življenje neutrudni borec za pravice slovenske narodne skupnosti na Koroškem in prav posebno vnet in odločen zagovornik interesov kmetov. Posebno mu je bila pri srcu enotnost vseh koroških Slovencev. 6. avgusta smo pospremili Črčeja k zadnjemu počitku.
september
6. 9.:
Nepričakovano je umrl umetnik dr. VVerner Berg. Maja so mu še podelili častni znak za umetnost in znanost. VVerner Berg je bil odkrit prijatelj koroških Slovencev in se zavzemal za njihove pravice.
27. 9.:
Zbor delegatov Skupnosti južnokoroških kmetov je na Radišah
glasoval o programu Skupnosti ter izvolil Ignaca Domeja kot prvega kandidata naših kmetov za kmeč-kozborske volitve. Obe osrednji organizaciji sta dosledno in enotno podprli nastop Skupnosti južnokoroških kmetov.
28. 9.:
Velikovški župan Erich Paulak je odbil KKZ prošnjo za dvorano „Neue Burg", kjer naj bi nastopila naša otroška mladina. Odločitev so kritizirali celo nekateri vidni predstavniki socialistov in ljudske stranke, pa je kljub temu niso mogli preprečiti.
oktober____________
6. 10.:
Dr. Grilc in dr. Zvvitter sta se na Dunaju pogovarjala s sekcijskim vodjem pri uradu zveznega kanclerja dr. Adamovichom ter med drugim ostro protestirala proti postopanju velikovškega župana in ob-
činskega odbora. Hkrati sta informirala o trenutni narodnopolitični situaciji in predvsem o velikovški odločitvi tudi jugoslovansko ambasado na Dunaju.
10. 10.:
Koroška je spet enkrat praznovala „zmago v nemški noči". Slovenci in nemškogovoreči prijatelji pa smo tudi letos šli drugo pot — pot sprave, informacije in prijateljstva. Peti Oktobrski tabor je bil letos na Radišah.
16. 10.:
Na seji osrednjega odbora NSKS so odborniki odločno zavrnili tri-strankarski sporazum ter podprli politiko predsedstva NSKS.
november
4. 11.:
V Ljubljani je umrl pisatelj, povojni politik in soustanovitelj OF, dr. Edvard Kocbek.
15. 11.:
Kmetje so volili svoje zastopstvo. Ignac Domej zastopa tudi v trenutni periodi južnokoroške kmete. V primerjavi z zadnjimi volitvami je Skupnost pridobila 212 glasov (15%).
15. 11.:
Slovenska skupnost v Italiji je obiskala Narodni svet koroških Slovencev. Med drugim se je udeležila „Srečanja mladinskih zborov" v Borovljah.
27. 11.:
Osrednji odbor NSKS ter upravni odbor ZSO sta na skupnem zborovanju odločno odklonila sodelovanje v sosvetih ter hkrati predlagala poživitev kontaktnega komiteja.
december
8. 12.:
V 84. letu starosti je umrl Janko Ogris, pd. Miklavž iz Bilčovsa. Bil je med drugim zadnji deželni poslanec koroških Slovencev, izvoljen na samostojni listi.
10. 12.:
Bivši dušni pastir za študente v Gradcu dr. E. Kapellari je bil imenovan za novega škofa Krške škofije. Novi škof se že uči slovenščine.
18. 12.:
Žitrajska SP in VP sta na občinski seji sklenili na podlagi zakona- o narodnih skupnostih potrga-nje dvojezičnih napisov v novi ži-trajski ljudski šoli, ki jih je ravnatelj Kukoviča, odbornik EL, napravil na svoje stroške.
Mirko Kumer-Črčej, odličen zagovornik narodnih in kmečkih pravic, nas je
zapustil za vedno.
31. 3. 1981 so'na Dunaju ob navzočnosti avstrijskega kanclerja predstavili nemški prevod Lipušovega „Tjaža“.
10/priloga
naš tedniki
7. januarja 1982 7. januarja 1982
naš tednik
priloga/11
Prva večja prireditev v letu 1981 je bil osrednji koncert „Koroška poje“, na katerem smo se spomnili 10-letnice smrti glasbenega pedagoga in zbiratelja koroških narodnih pesmi dr. Franceta Cigana. Tega koncerta se je udeležil zvezni predsednik dr. Rudolf Kirchschla-ger in prireditev je bila kljub raznim intrigam na račun dr. Cigana velik uspeh. Najboljši odgovor na nelepe poizkuse, ki naj bi tej prireditvi škodovali, je bila nabito polna dvorana.
II. Tischlerjevo nagrado je Krščanska kulturna zveza letos podelila dr. Antonu Feinigu za njegovo poljudno-znanstveno delo na narodopisnem področju.
Tako rekoč ledino je zorala Krščanska kulturna zveza na treh področjih. Prva taka prireditev je bila »Družinsko petje" na Radišah. Zbrala se je ogromna množica ljudi, tako da je bila dvorana radiške-ga kulturnega doma premajhna. Prav tako proti vsemu pričakovanju je pritegnilo »Srečanje koroških vi-žarjev" nad 2000 ljudi pod Mažeje-vo lipo v Sele. Tretja novost, večer domačih pripovednikov, je bil v Kat. domu prosvete v Tinjah. Te prireditve so navdušile tudi mladino in to je za nas dokaz, da mora-
Ena od glavnih nalog, ki si jih je Krščanska kulturna zveza zadala za preteklo leto 1981, je bila ta, da se ustvari in goji intenziven kontakt do krajevnih prosvetnih društev. Odborove seje smo imeli pri društvih, tako da so se poleg nastavljencev v pisarni tudi odborniki Krščanske kulturne zveze
lahko seznanili s problemi in delovanjem društev na podeželju. Iz tega vzroka smo se podali na podeželje tudi s centralnimi prireditvami kot „ Družinsko petje“, „Srečanje koroških vižarjev“. Centrala pa se je tudi trudila, da je društvom vedno nudila pomoč, kolikor je bilo v njenih močeh.
mo iti po tej poti naprej. Zato bomo s temi prireditvami nadaljevali.
Meseca novembra je Krščanska kulturna zveza priredila v mestni
ga gledališča iz Maribora, Jožeta Zupana, ki je nastopal pri krajevnih društvih s »Pridigami Janeza Svetokriškega", »Sokratovim zago-
Zanimiv in pester je bil „ Večer domačih pripovednikov“, ki ga je Krščanska kulturna zveza priredila meseca novembra v Katoliškem domu prosvete v Tinjah. S pripovedniki se je pogovarjal dvorni svetnik dr. Pavie Zablatnik.
Srečanje mladinskih zborov 15. novembra 1981 v mestni hiši v Borovljah. Nad 600 otrok se je zvrstilo na odru. Na sliki vidimo otroški zbor iz Bistrice na Zilji pod vodstvom učiteljice Milene Pipp.
Igralci SKD v Globasnici so nastopali lani z igro „Kje je meja“.
vorom , cem“.
in »Srečanjem z Voran-
Družina Oraže iz Resnice pri Borovljah na Družinskem petju na Radišah 26.
aprila 1981
dvorani v Borovljah »Srečanje mladinskih zborov." Nerazumljivo je za nas dejstvo, da se vrata velikovške mestne dvorane za slovenske otroke še vedno niso odprla. Kajti želeli smo to srečanje prirediti v Velikovcu, ker je tamkajšnja dvorana primerna in ker leži Velikovec v središču Podjune. Tem topleje pa smo bili sprejeti v Borovljah, kjer se je zbralo nad 600 otrok in se predstavilo s svojim programom. Z veseljem lahko ugotovimo, da je vsako leto več otroških skupin in da je tudi raven teh pevskih skupin precej visoka.
Konec meseca novembra je imela Krščanska kulturna zveza v gosteh igralca Slovenskega narodne-
Dr. VJerner Berg, veliki umetnik in prijatelj Slovencev žal ni.več med živimi.
Zvezni predsednik dr. Rudolf Kirchschlager na osrednjem koncertu Krščanske kulturne zveze „Koroška poje“ 1. marca 1981. Na sliki tudi škof Jožef Kostner, ki ga pa žal danes ni več med živimi.
V	prvih dneh meseca decembra je pri nas gostovalo na povabilo Katoliške prosvete in Krščanske kulturne zveze Slovensko stalno gledališče iz Trsta. Namesto vsakoletne gledališke predstave v Mestnem gledališču smo se letos odločili za predstave v cerkvah na podeželju. Imenovano gledališče je nastopilo v svetopisemsko trilogijo »PROCES" v Šentlenartu pri sedmih studencih, v Šentilju, v Kapli na Dravi, v Šentprimožu in v Gre-binjskem kloštru.
V	preteklem letu je imela Krščanska kulturna zveza tudi nekaj skupnih akcij s Slovensko prosvetno zvezo. Skupno smo pripravili kulturno prireditev ob 30-letnici Mladega roda. Skupno z Zvezo kulturnih organizacij občine Ravne smo pripravljali koncerte »Od Pliberka od Traberka". V gosteh smo imeli folklorni ansambel »Svetozar Markovič" iz Novega Sada. Prav tako smo skupno priredili seminar za odrsko dejavnost v Podravljah in Šentprimožu. V mladinskem centru na Rebrci pa se je odvijal gledališki in lutkovni seminar. Sad tega sta bili predstavi Odra in lutk mladje »Hodi de bodi" in »Lutke strička Jurja". Ena od najvažnejših in najtežjih skupnih nalog Slovenske prosvetne zveze in Krščanske kulturne zveze pa je Glasbena šola, ki je za razvoj naše mladine na glasbenem področju brez dvoma zelo velikega pomena. Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza sta organizacijska in finančna nositelja te skupne ustanove.
Skupno s Katoliško prosveto smo priredili v Domu v Tinjah in v Šentjakobu jezikovni tečaj »Slovenščina za uporabo na uradih".
Zborovodski seminar, ki ga je vodil znani dunajski dirigent F. X. Meyer, se je prav tako vršil v Kat. domu prosvete v Tinjah. Seminar za mladinske zborovodje, ki je bil v Tinjah, pa je vodil prof. Jožko Kovačič.
Krščanska kulturna zveza je sodelovala pri lanskem »Rožanskem izobraževalnem tednu" in »Globa-škem kulturnem tednu". Nov pri teh izobraževalnih tednih je bil posvet krajevnih prosvetnih društev, katerih se je tako v Podjuni kakor tudi v Rožu udeležil dvorni svetnik dr. Pavle Apovnik.
V	letošnjem letu so tudi nekatera društva KKZ iskala nove poti in nove ideje. Imenovali bi SPD »Kočna" v Svečah, ki je priredilo 1. sli-
karski teden, ki so se ga udeležili umetniki iz Slovenije, Italije in Koroške. Strokovno vodstvo je bilo v rokah akademskega slikarja Valentina Omana. Ta slikarski teden je naletel na izredno zanimanje in je vsekakor posnemanja vreden.
Naša društva gojijo tudi družabnost. Prirejajo kolesarske izlete, športne prireditve itd.
Važen pa je predvsem kontakt, ki ga goji Krščanska kulturna zveza z matično domovino Slovenijo — z Zvezo kulturnih organizacij Slovenije. Le-ta je nudila strokovno pomoč krajevnim prosvetnim društvom in nam organizacijsko pomagala pri Glasbeni šoli. Krajevna društva imajo redno kulturno izmenjavo z društvi v Sloveniji. Naši
dročju. V to smer so začeli že v Svečah s 1. slikarskim tednom in na Slovenski gimanziji z razstavo likovnih del.
še večja skrb pa naj bi veljala šolski in predšolski mladini, kajti od teh je odvisno, če bodo igrali v nekaj desetletjih na naših odrih še slovenske igre in peli slovenske pesmi.
Premiera „Hodl de bodi", igra gledališka skupina „Oder mladje" Koroške
dijaške zveze.
V Mladinskem centru na Rebrci se je vršil „ Teden umetniKse	/e ude-
ležila mladina iz vseh predelov Koroški
Moški pevski zbor,, Kralj Matjaž“ v Libučah je imel v preteklem letu ustanovni občni zbor in je s tem postal samostojno društvo. Za predsednika so izvolili dr. Matevža Grilca.
Zelo važen se nam zdi tudi kontakt do nemškogovorečih sodeže-lanov in trudili smo se, da smo bili tudi v tej smeri aktivni. SPD »Kočna" je skupno s „Kolpingchorom" v Celovcu in mešanim zborom »Troad-Stubn Gsong" iz Štajerske nastopil v Kolpingovi dvorani v Celovcu. Dva izobraževalna domova, Kat. dom prosvete v Tinjah in Mladinski center na Rebrci nudita zanimiv program ne samo za naše rojake, temveč tudi za nemškogo-voreče.
Oder in Lutke mladje sodelujejo z mladinskim referatom pri deželni vladi in so nastopali tudi pred nemško publiko.
zborovodje se tudi udeležjejo vsakoletnih zborovodskih seminarjev v Sloveniji. Isto velja za Kanalsko dolino. Naše skupine so nastopale pri njih, njihove pa pri nas. Tudi s Primorskimi Slovenci gojimo kontakte in imamo redno kulturno izmenjavo.
Na koncu se zahvaljujemo vsem pevovodjem, režiserjem, organizatorjem in idejnikom za njihovo požrtvovalno delo v preteklem letu. Želimo, da bi se to bogato delo še nadaljevalo in da bi poiskali še nove poti in možnosti. Posebno bi bilo potrebno, da bi se premaknilo kaj na likovnem in literarnem po-
Srečanje vižarjev je privabilo nad 2000 ljudi pod Mazejevo lipo v Sele. Na sliki vidimo vižarja Foltija Mageka iz Sel.
Navdušil je komad lutkovne skupine „Lutke mladje“ Koroške dijaške zveze „Lutke strička Jurja", s katero še nastopajo po koroških odrih.
Občina Škofja Loka
bo 9. januarja obhajala svoj občinski praznik
Občina Škofja Loka obsega hribovito pokrajino, ki jo oklepata dolini Selške in Poljanske Sore.
Občina je med prvimi v Jugoslaviji začela razvijati kmečki turizem s pomočjo strokovne pospeševalne službe pri Kmetijski zadrugi Škofja Loka.
V prijaznih in mogočnih kmečkih domačijah, ki so raztresene po Škofjeloškem hribovju, lahko preživite svoj prosti čas.
Kratka reportaža o škofjeloškem turizmu
Turisti se pripeljejo v tisočletno Škofjo Loko — 1000-letnico je naše mesto proslavljalo leta 1973 — iz dveh glavnih smeri: iz Kranja (10 km) in iz Ljubljane (22 km). Sicer pa ima Škofja Loka tudi cestne povezave s Primorsko in naprej proti Italiji: po Poljanski dolini čez Cerkno, kjer je ohranjena znamenita partizanska bolnišnica Franja, skozi Idrijo in Logatec, kjer je priključek na avtocesto, in po Selški dolini skozi danes industrijske Železnike in Podbrdo že na primorski strani.
Iz avstrijske Koroške boste seveda prispeli v Škofjo Loko iz kranjske smeri. Takoj za vasjo Žabnica ste že na območju škofjeloške občine in takoj na prvem ovinku kaže smerokaz proti dva kilometra oddaljenemu Črnogrobu, kjer stoji ena najznamenitejših slovenskih cerkva z izredno dragocenimi in odlično ohranjenimi freskami. Takoj zraven je zasebna gostilna, če boste ravno lačni in žejni.
V Škofjo Loko se pripeljete mimo gostilne Na Plevni, ki je na zunaj hudo neugledna, vendar slovi po odlični kuhinji in postrežbi. Le malo naprej od Plevne se vam odpre preleb pogled na staro mestno jedro pod lepo ohranjenim srednjeveškim gradom. Ob križišču je tudi edina bencinska črpalka v mestu, še eno pa imamo v industrijski coni, v smeri proti železniški postaji.
Prve turistične informacije o mestu in okolici dobijo naši gostje v poslovalnici agencije Alpetour, če pa prispejo po 16. uri, se lahko obrnejo na recepcijo hotela Transturist, ki je v neposredni bližini. Hotel je novejši, zgrajen leta 1970, B-kategorije in ima 96 ležišč, zimski bazen in savno.
V staro mestno jedro je najbolje, če se odpravite peš čez betonsko brv pri avtobusni postaji, kajti Mestni trg je cona za pešce. Tu je slaščičarna in kavarna Homan, cela vrsta trgovin in nekaj obrtnih lokalov ter urad turističnega društva Škofja Loka, kjer prodajajo med drugimi spominki tudi znameniti loški kruhek, brez katerega zagotovo ne smete odpotovati iz našega mesta. Seveda se ne boste izognili ogledu muzeja na gradu, od koder boste lahko občudovali Škofjo Loko s starim jedrom in nove mestne predele, med katerimi prednjači Podlubnik, kjer je bilo v 10-letih zgrajenih v družbeno usmerjeni gradnji več kot 350 zasebnih hiš in 11 velikih stolpnic s trgovsko in deloma servisno infrastrukturo.
Pri spoznavanju škofjeloškega turizma ne moremo mimo razvijajočih se smučarskih centrov na Soriški planini, kjer je že nekajkrat treniral tudi Stenmark skupaj z našimi asi Križajem, Strelom in drugimi, in na Starem vrhu — le 10 km iz mesta, kjer smo že pred 10 leti usposobili prve kmetije za kmečki turizem.
Za osvežitev v poletni vročini je urejeno kopališče na Sori pri Puštalu pod mestom, kjer je tudi restavracija s kegljiščem in kampom, kjer se radi ustavljajo zlasti Holandci.
Če boste potovali naprej po Selški ali Poljanski dolini so v Železnikih, Gorenji vasi in Žireh bencinske črpalke, dobre domače gostilne pa v skoraj vsaki večji vasi, v smeri proti Ljubljani pa sta kar dve v Retečah.
Če bi želeli zvedeti kaj več o Škofji Loki in okolici ter o tem, kako živimo in delamo prebivalci te slovenske občine, se oglasite pri nas in ne boste se vračali razočarani.
Borut Mencinger
Slovenj Gradec — gostilna Murko
Ste bili kdaj pri nas?	Pridite, poizkusite, ne bo Vam
Ste poizkusili naše koroške žal. specialitete in specialitete Vsem gostom in rojakom srečna žaru?	no in uspešno novo leto 1982!
12/priloga
naš tednik]
Pisatelj Rebula je prepričan, da je Cerkev za današnjega človeka večkrat samo ..ustanova, ki morda zbuja začudenje s svojo trdoživostjo, ki morda zbuja celo rešpekt s svojo organizacijo, a katere predstava se ... samogib-no druži z vatikanskimi financami, s triumfalističnimi škrlatnimi vlečkami, s prefrigano diplomacijo in z nejasno špionažo: ustanova, ki je nekam mefistovsko zmožna postreči človeštvu tako z Aleksandrom VI. kakor z Janezom XXIII.: ustanova, v katero lahko domišljija stlači vse mogoče eksoterizme, papeške letalske polete in kapucinar-ske brade, nove nunske kroje in proti-celibatsko gibanje, demokrščanske stranke in literaturo a la Graham Greene — skratka nekaj, kar bi zaradi njegovega folklorizma bilo mogoče le škoda pokopati, kljub vsemu . .Za vernika Rebulo stopi Cerkev iz svoje »vati-kanske folklore", je ..zgodovinsko omadeževana in nadzgodovinsko neomade-ževana obenem", vidna in nevidna Cerkev, „Cerkev človeškega elementa" ter Cerkev kot „božja dedinja izpod križa". Osebno sledim Rebulovemu zaključku: ..Idealne Cerkve z idealno kurijo in z idealnimi koncili in z idealnimi pokoncilskimi prereditvami ne bo nikdar — do zadnjega kozmičnega koncila, ki ga priredi ON, ki pide sodit žive in mrtve." Vse to moramo nolens volens tudi pomisliti, ko govorimo danes o katoliški Cerkvi na Koroškem. Regionalne koroške cerkvene skupnosti namreč ne moremo ocenjevati brez upoštevanja birokratske in teološke fiziognomije vesoljne Cerkve.
Brez dvoma je v katoliški Cerkvi narodnost tesno povezana z družino, ker obe skupaj oblikujeta družbene tokove. Vrhu tega se med seboj dopolnjujeta. Brez njiju ni ne kulture ne osnovnih vrednot za življenje posameznika in družbe. Družina in narodnost sta osnovna življenjska enota (»Lebensein-heit von Familie und Volkstum"), uči Johannes Messner, eden glavnih zastopnikov katoliškega socialnega nauka, ki je v zvezi z genocidom poskrbel za nadvse zanimiv in vse premalo znan dodatek, ko pravi: „Zu vvenig Beach-tung findet, daB das Genocidium nicht nur die Sache vveniger Jahre sein kann, sondern auch das Ziel einer sich auf mehrere Generationen erstrecken-den Politik. Dies ist dann der Fali, wenn die Einvvanderung von Angehori-gen der Gastnation in das VVohngebiet der Minderheit gefordert, die Einwan-derer siedlungs- und vvohnbaupolitisch bevorzugt, auBerdem die Minderheit VVirtschaftspolitisch (Kreditvvesen), sozial- und bildungspolitisch benach-teiligt wird.“ Tako nedvoumno se nihče ni izrazil, bodisi na področju Cerkve, Združenih narodov ali Evropskega sveta. Celo tako važna okrožnica Janeza XXIII. „o miru med narodi, utemeljenem v resnici, pravici, ljubezni in prostosti" pozna samo „zator manjšin".
Na političnem področju pogosto razpravljamo o teritorialnem vprašanju in se malokdaj zavedamo, da spada tudi problematika, ki jo vidi narodna skupina na cerkvenem področju, v okvir celotnega manjšinskega vprašanja.
Od strokovnjakov upošteva edino Theodor Veiter to vzajemnost cerkve-' nih in političnih dogajanj, ki jo osvetli pred ozadjem zgodovinskega razvoja in popestri z objavo dokumentov za najnovejši čas. Veiter poskrbi v svojem priročniku tudi za natančni seznam župnij, v katerih se je 1958. leta izključno, »večinoma "*%li vsaf-še detortta pridigalo v slovenskem jeziku. Oglejmo si torej omenjene tri grupacije po dekanijah:
1	Pliberk/Bleiburg	6
2	Dobrla vas/Eberndorf	14(15)
3	Velikovec/Volkermarkt	11(13)
4	Tinje/Tainach	8(13)
5	Celovec dežela/Klgft-Land	3(13)
6	Borovlje/Ferlach	16(15)
7	Rožek/Rosegg	13(14)
8	Beljak-dežela/Villach-Land	5(15)
9	Šmohor/Hermagor	10(16)
Veiterjeve številke iz leta 1958 je ordinariat potrdil tudi za leto 1965. Razlika v številu župnij je nastala — poleg malenkostnih sprememb — zaradi tega, ker Veiter ne upošteva „nemških“ župnij v dvojezičnih dekanijah. Številke v oklepaju so pa sestavljene po ZBOR-
NIKU KRŠKE ŠKOFIJE 1982, kjer kriteriji za jezikovno pripadnost niso opisani.
Tako ni jasno, ali se v posamezni dvojezični župniji v obeh deželnih jezikih moli, poje, pridiga ali uraduje. Samo prvič — v ZBORNIKU 1979 — je uredništvo devetkrat pripomnilo: »Pfar-ren im gemischtsprachigen Gebiet, in denen regelmaBig in der Pfarrkirche oder in einer Filialkirche gemischtspra-chige oder slovvenischsprachige Got-tesdienste gefeiert vverden, tragen im Pfarrverzeichnis neben der deutschen auch die slovvenische Pfarrbezeich-nung. Damit soli jedoch kein Prajudiz fur eine spatere innerkirchliche Amts-sprachenregelung f ur das gemischt-sprachige Gebiet geschaffen vverden." Tedaj sem v NEDELJI vprašal, zakaj se redakcija JAHRBUCH-a ne opravičuje tudi pred slovensko govorečimi katoličani, da z izključno nemškim naslovom publikacije nikakor ne proglaša izključno ..nemškega značaja" škofije. Kritizirane opombe so sicer letos odpadle, a
vsi podatki so le skrajšani šematizem. Zato najbrž tudi ni »nemških" farnih patronov za slovenske oz. dvojezične župnije.
Premiki so očividni. Številke »rajža-jo“ in z njimi verniki:
1965 je bilo še 22 slovenskih župnij, zdaj jih je samo še devet: Sele, Slovenji Plajberk, Bajtiše in Brodi v boroveljski, Radiše v tinjski dekaniji, Obir-sko in Št. Lipš v dobrolski ter Vogrče in Suha v pliberški dekaniji. V primeru Suhe je treba dodati, da je po ZBORNIKU 1962 sicer slovenska — in to po
seznamu mašnega reda, poje in moli se pa v cerkvi menda dvojezično. Isti seznam navaja tudi še dodatnih pet Vcdrkva, kjčr Je redna — slovenska ali dvojezična božja služba: Potoče, Sv. Hema, Bistrica v Rožu, Podrožca in Mohorjeva kapela v Celovcu.
4( 2)	2( 4)	—	—
7( 2)	7(13)	—	—
—	11( 9)	—	-( 4)
2( D	3( 4)	1( 0)	2 ( f
—	2( 2)	K 0)	-(11)
8< 4)	6(10)	K 0)	1( D
—	12(11)	—	1( 3)
—	5( 4)	—	-(11)
1( 0)	5( 4)	3( 0)	1(12)
Krški ordinariat v Celovcu — vključno njegove slovenske oddelke — govori najraje o osmih dvojezičnih dekanijah in se tako izogni taksativnemu naštevanju dvojezičnih župnij, kajti »meje dvojezičnega območja so se — kot znano — v preteklih desetletjih pre-
maknile proti jugu in jih tudi danes ne moremo določiti za večne čase."1 Dvojezični prostor torej namenoma ni bil določen. Zakaj pa potem ni še deveta dekanija, Celovec-dežela, vsaj »mimogrede" dvojezična, ko ji pripadata vendar župniji Hodiše in Škofiče, da ne govorimo o Št. Martinu na Dholici, ki je imel 1960. leta še slovenski pevski zbor?
Pomirljivejša je personalna Statistika, čeprav pada duhovniški naraščaj tudi pri Slovencih na Koroškem. Po podatkih SLOVENSKEGA DUŠNOPA-STIRSKEGA URADA je od 387 duhovnikov koroške škofije konec leta 1980 še 97 Slovencev, t. j. 25%. Pri bogoslovcih pa je odstotek bistveno višji, namreč 40, ker pride na 15 nemško govorečih študentov 10 slovenskih. 1973 jih je bilo 32,5%, 1967 pa 27%.
28 slovensko govorečih duhovnikov ni rojenih na Koroškem, t. j. približno 29%. Žal odstotek Nekorošcev med nemško govorečimi duhovniki ni znan. Omelko poudarja, da je predvsem med
redovniki »der Anteil der Nichtkarntner sehr groB".
če zdaj primerjamo število slovenskih dušnih pastirjev s številom slovenskih oz. dvojezičnih župnij (97:70), potem deluje skoraj tretjina od njih v nemškem delu škofije. Če resnici na ljubo vračunamo, da je morda v skrajnem primeru kakšen ducat duhovnikov v centralnih ustanovah (na ordinariatu, v raznih zavodih itd.) in na šolah v Celovcu, jih opravlja kljub temu še približno 15 svojo dušnopastirsko službo kot »sezonski delavci" v nemškem predelu
Gospodovega vinograda, če hočete po sili razmer kot »misijonarji v domovini". Če je vse to neka nova oblika cerkvenega prostovoljstva, potem- o njegovem krščanskem značaju ne bom dvomil.
Cerkev na Koroškem je doživela slično usodo kot vse avstrijske škofije po »AnschluBu", samo da med vojno ni imela lastnega nadpastirja. Upravljal jo je Andreas Rohracher kot stolni vikar, ki je pod pritoskom političnih oblasti z odlokom prepovedal uporabo slovenskega jezika na južnokoroškem teritoriju, ki je zajel kot vemo tudi Gorenjsko, da bi tako obdržal ostale slovenske duhovnike v domačih župnijah. Paralelno s Hitlerjevim zločinskim napadom na Beograd je namreč Gestapo aretirala 6. aprila 1941 39 slovenskih dušnih pastirjev, ki so jih v glavnem za tri tedne zaprli in nato poslali v nemške kraje. Vzrok poznamo: »Udarili so najprej pastirje, ker so pozneje hoteli uničiti ljudstvo."2 3 V pregnanstvo, v ječe in v taborišča je prišlo med vojno skupaj 53 slovenskih duhovnikov, medtem ko je bilo v celi škofiji preganjanih 84. Od nemških duhovnikov jih je bilo torej 31 ali 37%; razmerje smrtnih žrtev pa je bilo 3:1 — šest Slovencev, dva Nemca!"*
S slovenskimi izseljenci so se torej v naslednjih mesecih po zmagi nad fa-
šizmom vrnili tudi slovenski duhovniki. Avgusta 1945 so večinoma že doma pozdravili novega škofa Jožefa Kost-nerja. Upravičeno so računali s tem, da je leto 1945 dejansko nov začetek in pričakovali »novo linijo", o kateri pravi »Mariazeller Manifest" iz leta 1952 sledeče: »Eine freie Kirche, das soli heiBen, die Kirche ist auf sich selbst gestellt und nur auf sich selbst. Jede geschichtliche Epoche hat ihre eigenen Notvvendigkeiten und ihre ei-genen Moglichkeiten. Heute aber hat die Kirche keinen Kaiser und keine Re-gierung, keine Partei und keine Klasse, keine Kanonen, aber auch kein Kapital hinter sich. Die Zeit von 1938 bis 1945 bildet hier eine unuberschreitbare Za-sur: Die Brucken in die Vergangenheit sind abgebrochen, die Fundamente fur die Brucke in die Zukunft vverden heute gelegt." Izgleda pa, da so na Koroškem podrli samo most do pozitivnih pojavov preteklosti. Tako se niso več spominjali, kar so avstrijski katoličani zapisali 1933 v spomenici o položaju
»nemških in južnoslovanskih katoličanov v Italiji", namreč: »Nur auf dem le-bendigen Gedanken einer bedingungs-losen gegenseitigen Achtung jeden Volkstums, wie sie in der Kirche seit den apostolischen Zeiten immer ge-lehrt vvurde, kann eine vvahre, eine dauernde, den Frieden tatsachlich ver-burgende christliche Volkergemein-schaft in Europa gerichtet vverden."
Koroškoslovenski katoliški tabor je v povojnem času predstavljal prelat Valentin Podgorc, ki je slovel med ljudstvom predvsem kot zadružnik in marljivi kulturni delavec. Letos umrli zgodovinar in odlični strokovnjak za koroška vprašanja, Tone Zorn, ga v svoji, še neobjavljeni obširni disertaciji o »politični orientaciji koroških Slovencev in boju za mejo v letih 1945—1950“ takole karakterizira: »Svetovnonazorsko je bil Valentin Podgorc še v času stare Avstro-Ogrske monarhije ideolog in najvidnješi predstavnik tiste struje v slovenskem gibanju, ki si je prizadevala koroške Slovence čimbolj približati krščanskim socialistom. V času po plebiscitu je 1921. leta izdajal skupaj z župnikom Jurijem Trunkom štirinajstdnevnik Glas pravice, v katerem je nastopal proti diskriminacijam in preganjanju Slovencev, obenem pa se prizadeval dati slovenskemu političnemu življenju čisto novo osnovo, pri čemer ni videl glavne nevarnosti v germaniza-cijskih težnjah, ampak v socialističnem delavstvu in nemškem ateističnem liberalizmu." Podgorc je bil »najpomembnejši Slovenec, s katerim so bili povezani Britanci" 1945 in pozneje. Kot tak je dosegel dovoljenje za izhajanje KOROŠKE KRONIKE, W se je predstavila s prvo številko v petek, dne 20. julija 1945. List je najprej prinašal le suhe novice, toda najkasneje aprila 1946 — ob ponovni jugoslovanski zahtevi po Koroški — se prične ukvarjati tudi s perečimi političnimi problemi in sodeluje pri poskusih »ustanovitve nove, desničarske slovenske skupine na Koroškem". Za Podgorca je ostala kljub vsemu Cerkev »edini varuh slovenskega manjšinskega življa", kjer je moral naleteti večkrat na odpor generalnega vikarja Josefa Kadrasa.
Ker konflikti — tudi tisti s cerkvenimi organi — ne padejo od danes na jutri iz milega neba, je potrebno, se posvetiti detajlem, navidezno malenkostnim zadevam. Takšna »skromna stvar" je bila npr. božična maša 1946 v šent-ruperški cerkvi pri Velikovcu, o kateri je poročal Vestnikov dopisnik in pripomnil: »Ker so po maši začeli tudi nemško pesem, smo se vprašali, zakaj v Velikovcu ne sme biti tudi vsaj ena slovenska maša v nedeljo. Tri jih imamo vsako nedeljo in nikdar ne slišimo slovenske besede. Ali pa imajo po mnenju škofijstva samo Nemci pravico do materinega jezika v cerkvi?" Poročilo zaključi zahteva po oznanjevanju
DEKANIJA	število samo dvoje- nem. samo
župnij slov. žično del. sl. nem.
stanje 1958—1965 (1981)	86(120)	22( 9)	53(61)	6( 0)	5(50)
Odlomki iz predavanja Feliksa J. Bistra na 13. KKD o odnosu katoliške Cerkve do kor. Slovencev po 2. svetovni vojni
7. januarja 1982
božje besede »v domačem jeziku" in z izjavo, da Cerkev ne sme služiti »ponemčevanju in s tem velikonemški misli".
1947 je moralo biti nasilje, ki so ga izvajali določeni krogi nad Slovenci tako neznosni, da je priredilo pliberško društvo EDINOST Pliberk poseben miting, katerega se je udeležilo 700 ljudi, ki so izpovedali svojo solidarnost s preganjanimi »antifašisti", med kateri- • mi je na prvem mestu omenjen tamkajšnji župnik. Hišne preiskave so bile namreč tedaj na dnevnem redu.
V zvezi z navedenimi dogodki lažje razumemo celovško »Spomenico du- j hovnikov Slovenske Koroške konferenci zunanjih ministrov v Moskvi," ki jo je podpisalo »nad 50 duhovnikov". Tekst je datiran s 13. februarjem 1947 in teden dni prej objavljen v Slovenskem vestniku, iz uvidevnih vzrokov seveda brez imen podpisnikov. Na žalost ne vemo podrobnosti o nastanku spomenice, o organizaciji podpisov, ki so se baje zbirali tako tajno, da je le izjemoma vedel eden za drugega. Duhovniki so menda podpisovali med potjo, eden npr. pod mostom itd. Vsekakor je zanimivo, da tedanja emigracija ni preprečila tega koraka, ko se ji drugače pripisuje velik vpliv na potek koroških dogodkov. Odprto je tudi vprašanje, kakšno važnost so polagali podpisniki na razne točke spomenice, v kolikor so jo sploh docela prebrali itd. Kdo je koncipiral tekst? Popolno soglašanje z jugoslovansko spomenico, predloženo zastopnikom zunanjih ministrov velesil v Londonu glede zahteve po priključitvi Slovenske Koroške k matičnemu narodu, je z današnjega vidika vendar tako presenetljivo, da bo treba spomenico ob priliki temeljito razčleniti.
Za nas najvažnejši del spomenice je kritika cerkvenih razmer na Koroškem. Poslušajmo: »Čeprav katoliška Cerkev v evangeljskem smislu poudarja in zagovarja načelo, da se mora dušno pastirstvo vršiti v materinem jeziku, je na Koroškem vpliv pangermanskih stremljenj tako silen, da odnehava celo deželna cerkvena oblast od načel, ki izhajajo iz nadnaravnega značaja vesoljne Cerkve." In zdaj najhujši očitek: »Na slovenskih in mešanih župnijah se če-sto nastavljajo duhovniki, ki so popolnoma nevešči jezika slovenskih vernikov in tako ne odgovarjajo zahtevi cerkvenega prava o kanonični sposobnosti. Tako se slovensko ljudstvo s pomočjo Cerkve ponemčuje, odtujuje svojemu pokolenju, zavaja v neznačajnost v pogledu narodne zvestobe in pripadnosti."
Razmeroma pozno — po dobrih dveh mesecih — je poslal celovški škof »po slovenskih dekanijah oster ukor na vse duhovnike, ki so podpisali spomenico za priključitev k matičnemu narodu."
13. junija 1947 objavi Slovenski vestnik v odlomkih Podgorčevo pismo dr. Petku z dne 2. junija: Podgorc se čuti dolžnega, informirati Petka o načrtih za poživitev Mohorjeve družbe, ker je ta vedno zavzemal v koroškem slovenskem gibanju vodilno vlogo. Ob tej priliki utemelji, zakaj njega ne vabijo k
aktivnemu sodelovanju: .......ker ste
preveč zapleten v vsi javnosti v novem gibanju, ki ga mi ne moremo odobravati." Nato dostavi Podgorc svoj politični kredo v dveh kratkih stavkih: »Če nas višja sila porine na jug, bomo pač tam. Sami pa v komunizmu ne moremo videti bodočnosti."
ZaRfjučImd^ekako natančnejši pregled leta 1947 z oktobrskim dogajanjem. Pod naslovom »Nepristanost celovškega ordinariata" očita slovenska stran škofu, da je dal desetook-tobrskemu romanju v Gospo Sveto, ki ga je organizirala OVP, »poseben poudarek s slavnostno pontifikalno mašo". Najbolj zamerili so mu Slovenci tedaj nagovor v spomin na nemške vojake, v katerem je menda dejal, da »so padli kot žrtve za domovino in katerih umiranje je imelo velik pomen".
1)	Kirche fur die VVelt/Cerkev za svet. Karntner Diozesansynode/ Koroška škofijska sinoda 1971—72, Zvveispra-chige Ausgabe/Dvojezična izdaja, (Celovec 1977), str. 555.
2)	Naši rajni duhovniki. Kratki orisi njihovega trudapolnega dela in življenja. 1 Izdala K KZ v Celovcu, Celovec 1968, str. 482.
3)	J. Fried navaja v knjigi Nationalso-zialismus und die katholische Kirche in Osterreich 67 zaprtih duhovnikov in dodatno 17 v taboriščih ter 6 smrtnih primerov. V knjigi »Naši rajni duhovniki" pa najdemo številko 53 za preganjane slovenske dušne pastirje.
(Dalje prihodnjič)