slovenski 19 6 5 LETO LXVII ŠT. 3 SLOVENSKI GLAS,LO cE‘sTovinuhPKGAN1 zAC,J PFRFIAR ^ 1* St. 3 Ljubljana, 1. marca 1965 Leto LXVII VSEBINA Vladi Martelanc: Kako bomo povečali porabo modu in zvišali njegovo ceno......................65 Lojze Kastelic: Pridobivanje matičnega mlečka — vzrok obolelosti čebel...................... . 68 Jože Rihar: Čebelarjeva opravila v marcu . . 70 Edi Senegačnik: Sodobna znanost o čebelah . . 71 Ivan Rak: Ameriški panj in podnebne razmere v Sloveniji.......................................74 Franček Sivic: Ali vplivajo umetna gnojila na medenje ajde?.....................................77 Stane Petelin: Zavarovanje čebel po novem zavarovalnem sistemu................................78 Lojze Janžekovič: Čebelarstvo ni donosna tovarna ...........................................80 Leopold Stanek: Zimski dan........................81 L Barag in V. Aleksandru: Čebelarstvo v Romuniji ...........................................82 Franc Povšc: Kako smo iskali škaf medu v stari bukvi.............................................84 Dva epigramu......................................86 NASI PROBLEMI Škropljenje sadnega drevja in zastrupitve čebel 87 Prevažanje čebel in veljavnost potrdil o zdravstvenem stanju čebel..............................88 Pogodbe pri opraševalni službi....................91 NOVICE IZ ČEBELARSKEGA SVETA Kako dodajamo fumidil. Biološko zatiranje pršice. Hitrost, s katero letijo čebele. Moje izkušnje pri zdravljenju z medom. Prevoz čebel pri odprtih žrelih. Še o največjem čebelarstvu na svetu. Čebele pomagajo oblačiti človeka. Novice o zaščiti rastlin. Čebelji strup kot zdravilno sredstvo. Čebele na oljni repici. Med kot sredstvo proti kašlju. Rak in čebelji piki. Še o prevozu čebel pri odprtem žrelu. Mednarodni center za čebelarstvo............................92 List izhaja vsakega 1. v incscu. Člani, ki plačajo letno članarino 1000 din, ga prejemajo zastonj. Izdaja ga Zveza čebelarskih društev zu Slovenijo v Ljubljani, Miklošičeva cesta 30, tisku ČP Delo — obrat Trigluvsku tiskarna v Ljubljani, ureja uredniški odbor: Valentin Benedičič, Ivan Majcen, Slavko Raič, Jože Rihar, Edi Senegačnik in Jožko Šlander. Odgovorni urednik: Edi Senegačnik. Letna naročnina za nečlane 1200 din, za inozemstvo 1500 din. Posamezna številka na 32 straneh stane (40 din, na (6 straneh 70 din. Odpovedi med letom ne upoštevamo. Kdor plačuje članarino v obrokih, se s prvim obrokom zaveže, da jo bo do konca leta v celoti poravnal. Isto velja za naročnino. Številka žiro-ručuna pri Narodni bunki v Ljubljani, Miklošičeva cesta, 600-14/603-116 KAKO IiOMO POVEČALI PORABO MEDU IN ZVIŠALI NJEGOVO CENO VLADI MARTELANC Nagel padec odkupne oene medu je povzročil med našimi čebelarji precejšnjo zmedo in nevoljo. Življenjske potrebščine se iz dneva v dan vedno bolj d raže, oene medu pa naj Im ne samo stale, ainupak se celo znižale. S samim nerganjem, jezo ali pa z malodušnostjo ne bomo prišli čebelarji nikamor. I ukaj je treba nujno nekaj ukreniti, in sicer čimprej, da se ne razpase med čebelarji obup in malodušje, ki lahko prej izprazni naše čebelnjake kot kakršnakoli kuga ali noisema. Predlanski odkupni tekmovalni boj med našima največjima podjetjema Medeksom in A grome lom ni l>il povsem zdrav in realen in je čebelarje nekako zadovoljivo uspaval. Vsakega boja pa je enkrat konec in zmagovalec se znebi svojega premaganca. Kdor je zasledoval trgovino z medom in je vedel za njegovo resnično ceno na svetovnem tržišču, je lahko takoj uvidel, da trenutna ugodna odkupna cena medu leta t%3 ni nekaj stalnega in da bodo nujno sledila razočaranja, predvsem za svetle cvetlične modo ve. V 12. številki lanskega Slov. čebelarja črtamo zanimiv članek o mednarodni trgovini z medom, ki se nanaša predvsem na uvoz in potrošnjo medu v Nemčiji, ki je največji potrošnik medu v srednji Evropi. Ako porabijo v Nemčiji 70 milijonov kg medu na 60 milijonov prebivalcev, pride povprečna letna poraba medu na prebivalca več kot 1 kg. Iz tega lahko sklepamo, da je povprečni Nemec prav dobro poučen o hranilni in še zdravilni vrednosti medu. Nimam sicer pi’i roki potrebnih podatkov za našo državo, predvsem pa za Slovenijo, glede domače potrošnjo medu. gotovo pa je toka. da naši čebelarji ne bi bili z njo zadovoljni. Marsikdo pri tem meni. da nemški čebelarji pri tako ogromnem uvozu medu po nizki ceni ne prodajo dobro svojega pridelka. Pa mi tako. Inozemski uvoženi med v nadrobni trgovini mora biti toni zakonito označen kot tuj, uvožen. Zato ima znatno nižjo ceno od domačega gozdnega, značilno temnega. Zdaj nam bo tudi razumljivo, zakaj dajejo nemški uvozniki predvsem prednost temnim medovom iglavcev. Najbrž pri njem ni potrebna vedno oznaka »uvožen med« saj je v mnogih primerili celo boljši od domačega hojevca. Z našimi izvoženimi 242 tonami medu prispevamo k celotni nemški potrošnji medu 0.3%, kar pomeni, da poje Nemec povprečno le okrog 3 grame našega medu. Poglejmo, kako je v tem pogledu danes v Sloveniji. Recimo, da imamo 80 tisoč panjev s p remičnim satjem, od katerih dobimo po 10 kg povprečnega letnega donosa, to je 800 ton medu. Ce bi ga želeli porabiti doma, bi prišlo na slovenskega prebivalca letno nekako 40 dekagramov. To pomeni, da bi bili proti Nemčiji še vedno v 60 % zaostanku. Ako bi hoteli doseči njihovo raven, bi morali imeti vsaj 160 tisoč panjev ali pa bi morali celo uvoziti kakih 900 ton medu iz ostalih republik. Čeprav je pri nas že precej družin, ki porabijo letno na družinskega člana po nekaj kilogramov medu, imamo žal tudi ljudi:, ki ga po več let zaporedoma ne dajo v usta. In kdo je teinu kriv? Dragi čebelarji, kar roko na srce, delno smo tudi sami krivi! Poznam osebno mnogo čebelarjev, ki pridelajo 500 kg medu ali še več, a ne morejo vsem svojim odjemalcem docela ustreči. Ne mislite, da se pečajo s kako nad robno razprodajo. Imajo tudi take odjemalce, ki jim ga naenkrat odpeljejo celo po 50 kg in to ne po kakšni nizki ceni, ampak kar po 600 din in še draže. Sposobnost ni samo v tem, da pridelamo večje količine medu, kaže se zlasti v tem, da svoje dobro in pristno blago razpečamo med odjemalce, ki' smo jih pridobili s svojim ugledom in poštenostjo. Kupec je vedno prepričan, da je dobil pristen med'in ga tudi rad dobro plača. Vendar so to žal le posamezni primeri. Čaka nas še mnogo truda, preden borno prepričali naše gospodinje, da sodi med v vsako družino prav tako kot živihi. V premnogih družinah prevladuje še vedno stara miselnost, da je med nekaj predragega, da bi ga vsak dan lizali. Dovolj je, da ga damo nekajkrat na leto v potico in le težkemu bolniku posladkamo čaj, in še to v najnujnejših primerih, z žličko medu. Kako je mogoče, da si tako prestaro zdravilo in hranilo ni moglo vsaj pri nas bolje utreti poti do delovnih ljudi, ki bi jim najbolj koristilo. Pravijo, da je dobra reklama polovica dobrega trgovskega uspeha. Bo že držalo, da je po lanskem radijskem predavanju našega urednika tov. prof. Senegačnika znatno poskočila nadrobna prodaja medu v prodajalni podjetja Medeks. Pred vojno, ko nismo bili toliko navezani na izvoz, je naše tedanje Čebelarsko društvo, ki je tudi imelo vsaj delno trgovino z medom v Sloveniji, skrbelo, da bi se vrednost in poraba medu čimbolj popularizirala. Tedanji predsednik pok. prof. J. Verbič je spisal prav lepo in prepričljivo propagandno brošurico. v kateri je bilo v zgoščeni1 obliki povedano prav vse. kar naj potrošnik ve o koristnosti medu. Člani društva, katerih pristnost medu je potrdila posebna komisija, so prejeli zaželeno število posebnih reklamnih etiket, ki so jih smeli lepiti na embalažo prodanega mechi. S tako etiketo je Čebelarsko društvo naravnost jamčilo za naravni izvor tistega medu. Iz tega je razvidno, da je bilo takrat bolj malo rednih uživalcev medu in še ti so se bali kakega ponarejenega blaga. Tedanja cena medu v drobni prodaji je bila okrog 20 dinarjev za I kg. kar je ustrezalo dnevnemu zaslužku nekvalificiranega delavca. Pakrat si takšen človek res ni mogel privoščiti medu. Današnji osebni dohodki delovnih ljudi pa vsekakor dovoljujejo njegovo večjo porabo. Ko so naši organizaciji odvzeli trgovsko dejavnost, ni moglti več dajati sredstev za frgovsko reklamo v prid medu. Nočem s tem sedanjemu trgovskemu podjetju Medeksn očitati, da se je izognil vsaki reklami glede prodaje medu. Zdi pa se nii, da je bila ta preskromna, da bi imela kakšen večji vpliv pri povečanju prodaje medu na domačem tržišču. Vse priznanje pa mu gre, da se je uveljavil na zunanjem tržišču, posebno v Nemčiji, im to s hojevcem, ki je bil pri prodaji doma vedno problematičen. Večkrat je bilo slišati, tla edino le i z voz drži Pokonci podjetje Medeks in da je trgovina doma zaradi' svoje skromnosti nerentabilna. Zato so prevzeli vzporedno s prodajo medu še prodajo« raznih sladkornih proizvodov, kot so bonboni, čokolada in podobne stvari. Ali se zavedamo, da s tem pomagamo že itak dobro organizirani reklami proizvodov, ki so bili od nekdaj nevaren konkurent našemu medu? Ne vem, če je potrebno, da prodaja podjetje taka dva proizvoda v istem lokalu in za istim Pultom. Mi vsi vemo, da živi podjetje Medeks od našega čebelarstva in da bi brez njega tudi prenehalo obstajati. Ce je to res, potem je treba zanj, ®ko je potrebno, tudi nekaj žrtvovati. Ob ugotovitvi, da moraš dati za en nov AZ-panj, ki stane 16.600 dinarjev, kar 47 kg medu (cvetličnega) po 350 dinarjev, postane za vsakega čebelarja še talko sladek med grenak kot pelin. Na vse to bomo dobili od trgovca odgovor: »Zelje in ideali so eno, ekonomsko trgovska dejstva pa drugo!« Danes moramo skrbeti vsi, ki imamo s čebelarstvom kakršen koli opravek, da se prične učinkovita propaganda in reklama za čim večje uživanje medu. To naš med tudi zasluži bolj kakor "vsaka sladkarija tovarniškega izvora. Saj med ni samo sladilo, ampak tudi krepčilo in zdravilo. V radiu vse premalo govorimo o tem koristnem pridelku. v časopisu ga premalo priporočamo. Današnja televizija pa je naravnost krona reklamne tehnike in učinka. Le poglejmo, kakšne reklame si privošči naša industrija med televizijskimi oddajami. Tek s til no-kon f ek c i jska industrija te že pred ekranom prepriča*, da boš kupil obleko pri njej. Tovarna čokolade ^Kandit« je zavrtela cel film o tem, kako v tovarni delajo čokolado. Verjemite mi; da ne brez dobrega učinka. Po svetu vlada danes mnenje, da je televizijska reklama sicer najdražja, a glede učinka najcenejša. Nujno je, da najde v bodoče tudi med svoj reklamni kotiček v naši televizijski reklami. Le pomislimo, kakšen učinek bi imel krajši lilm, ki bi se od časa do časa Pojavil na televizijskih ekranih in pokazal čebelnjak, čebelarja, i-zletavajoče čebele, čebele na cvetlicah, polno medeno satje, točenje in embalira nje medu, prodajo in uživanje medu v družini, v šolski kuhinji, pri malici v podjetjih in podobno. Prav učinkovita bi bila nekaka anatomska slikanica človeških Prebavil, Skozi katera se pretaka med, ki preide brez prebavnega procesa taikoj v kri. Koristno hi bilo dalje prikazati mod kot kalorično hranilo in ga v lem pogledu primerjati z drugimi živili, posebno z mesom, katerega kalorije so danes najdražje v naši prehrani. Skratka, našli bi lahko nešteto zanimivih načinov, s katerimi hi marsikaterega našega človeka navdušili, da bi postal stalen uživalec medu. Ce se nam posreči doseči, da bi vsaj vsak tretji Slovenec použil dnevno eno žlico medu (to je okrog I kg mesečno), ga bomo doma porabili letno 600 ton ali 60 vagonov. Ce sc zdi komu to mnogo, naj pomisli, da ga porabijo letno v Nemčiji trikrat več, v Ameriki pa celo šestkrat toliko. V našem sedem letne ni planu smo začrtali marsikaj za razvoj in napredek slovenskega čebelarstva, a smo mogoče spregledali potrebne ukrepe tudi za povečanje osebne potrošnje medu v naših družinah. Nič ne bo napačnega, če pomaga naša organizacija trgovski mreži z medom, da se prične čini prej izvajali učinkovita propaganda in reklama za uživanje medu. Ze pred leti mi je pravil mlad inžiner, ki se je vrnil iz prakse v nemški tovarni, da je bil tam na mizi v obednici delavcem na voljo med (slučajno jugoslovanski) in da si je lahko postregel z njim brezplačno vsak delavec in nameščenec. Ko je vprašal naš praktikant odgovornega uslužbenca te tovarne, kako je to mogoče, mu je ta odgovoril, da jim delavci užiti med bogato povrnejo z lx>]jšim delovnim učinkom. In na koncu se lahko vprašamo: ali ne bi naš dobri med odigral takšne vloge tudi v naših tovarnah? Naš čebelarski voz je precej zaškripal in je nevarnost, da bo sredi klanca obstal. Na vozu je samo ena vreča čebelarjeva, devet pa jih je lais,t skupnosti. Ali naj bo samo čebelar odgovoren, če bo ta voz obstal? PRIDOBIVANJE MATIČNEGA MLEČKA — VZROK OBOLELOSTI ČEBEL LOJZE KASTELIC Blagodejni učinek rednega uživanja matičnega mlečka čedalje bolj pobija črnoglede napovedi, češ da je to le krik mode, pesem, ki bo kmalu utihnila in podobno. Nasprotno danes že lahko ugotovimo, da je potrošnja matičnega mlečka vsak dan večja in da je čedalje več rednih uživalcev in zagovornikov tega čudovitega daru prirode/ Mnogi čebelarji imajo že svoje stalne odjemalce kar na domu. Soliden sloves so si pridobili tudi že nekateri preparati, s katerimi skušajo prodreti na trg razna čebelarska pa tudi nečebelarska podjetja. Skratka, matični mleček je postal predmet široke potrošnje. To pa nas čebelarje obvezuje, da ga pridelamo v zadostnih količinah in da je blago res prvovrstno, učinkovito in poceni. Oboje nam lahko zagotovi le redno cepljenje in praznjenje maiičnikov. Čebelarje, ki so ga že ali pa ga še nameravajo pridobivati, pa je treba opozoriti na veliko nevarnost raznih bolezni, ki se nujno porajajo v zvezi z njegovim pridobivanjem. Leta 1961 smo pri Zavodu za čebelarstvo na obratu Vikrče pridobili okoli 22 kilogramov matičnega mlečka, in sicer v AZ-panjih in v panjih z nakla- dami. Jemanje mlečka smo pravočasno zaključili in storili tudi vse ostalo, da smo zazimili družine z mlado živaljo, sicer srednje močne, toda po ocenah inventurne ter strokovne komisije so bite za prežimitev sposobne. Tudi zima je bila dokaj ugodna. Vendar so bili padci katastrofalni. Poudariti moram, da ni bilo nobene razlike meti AZ-panji v čebelnjaku in LR-panji na stojiščih. Zanimivo je tudi. da so družine padate oziroma hitro slabele predvsem spomladi po prvem trebljenju. Prav tako je bilo tudi na ostalih obratih, kjer so pridobivali matični mleček. Veterinarska služba je ugotovila močno no.se ma vosi pri vseli in pršičavost pri 80 % poslanih vzorcev. Vzrok za tako stanje smo naprtili dejstvu, da so čebele nakupili in pripeljali z vseh mogočih vetrov. S takimi nepravilnimi zaključki pa nismo delali krivice te čebelarjem, ki so nam prodajali pretežno zd rave čebele, temveč smo povzročili ponovno katastrofo spomladi 1963. leta. Prejšnje teto smo namreč na obratu Vikrče pridelali za Agromel okrog 30 kilogramov matičnega mlečka. Ponoven katastrofalen padec in ponovni pozitivni rezultati veterinarskih pregledov tako na nosemo kakor tudi na prši-cavost so nas primorali, da smo začeli iskati vzrok za pojav bolezni s takimi poraznimi posledicami tam, kjer je bil — v intenzivnem pridobivanju matičnega mlečka. Zakaj? Znano je, da potrebujeta tako povzročitelj noseme kakor tudi pršičavost i za svoj razvoj predvsem čas. Z drugimi besedami: potrebno je, da živi okužena čebela tako dolgo, da imajo zajedatei v njej dovolj časa, da se razmnože v taki meri, da ne povzroče samo njeno smrt, ampak jo napra-vijo za odlično okuževalko svoje okolice. Okuževalke so torej predvsem čebele, ki dolgo žive. Zato je najboljša naravna obramba proti noseinavosti 'n pršiča vast i hitro odmiranje starih čebel oziroma hitro pomlajevanje družine. To pa je pogojeno z intenzivnim trošenjem življenjske site bodisi v panju s hranjenjem zalege ali pa na paši z nabiranjem medičine. Znano je namreč staro čebelarsko pravilo: če se hočeš iznebiti noseme, pelji čebele v hojevo Pašo. Precej kratka življenjska doba čebele v sezoni je torej najboljša naravna obramba proti nosemi in pršičavosti. Drugače je seveda v zimskem času. Zato nastaja praktična škoda zaradi teh bolezni te spomladi. Tako je v naravnem življenju čebelje družine. Povsem drugače pa je v družini, ki je dalj časa brezmatična. kar se mora zgoditi pri pridobivanju matičnega mlečka. Brezmatično stanje čebele namreč silno poleni: ni jim treba skrbeti za zalego, ne ljubi se jim donašati medičino in obnožino, zelo nerade potijo vosek, le izločanje mlečka jih nekoliko oslabi. Na ta način se seveda tudi ne izčrpajo in namesto 5—6 tednov žive 2—3 mesece ali pa še dalj, dokler pač jemljemo mleček. S tem so dani vsi pogoji, da se zajedalci v čebeli razvijejo in namnože v taki meri, da resno ogrožajo z okužbo vso svojo okolico. Njihov razvoj pospešuje tudi optimalna temperatura, ki vlada v družini, česar pa pozimi ni. Pridobivanje matičnega mlečka zahteva tudi vsakodnevno poseganje v panje. Dodajanje zalege oziroma čebel, cepljenje, menjava satja in druga opravila nudijo nešteto možnosti, da bolezen prenesemo na druge družine in v druge panje. In kako sc okužbe obvarujemo? Predvsem je treba najstrože upoštevati navodila, ki veljajo zoper širjenje kužnih bolezni. Proizvodno i.j. I> rez matične družine morajo biti strogo ločene od ostalih čebel. Dodajati jim moramo čini bolj pogosto mlado zalego ter na ta način čebele bolj zaposliti in družine pomlajevati. Poleg navedenega pa naj čebelar, ki pridobiva mleček, nujno upošteva še tale navodila: 1. Nobena družina, iz katere smo pridobivali matični mleček, ne sme v zimo. 2. Nobenega sata, ki je bil v taki družini, ne smemo uporabljati v kakem drugem panju za ponovno naselitev. Sate je treba prekuhati, panje pa temeljito razkužiti. 3. Ne uporabljajmo istega orodja pri pridobivanju matičnega mlečka in pri oskrbi ostalih čebel. 4. Vse čebele moramo uničiti in zakopati takoj potem, ko smo jim zadnjikrat odvzeli matični mleček. Čebelarjeva opravila v marcu JOŽE R I II A I! Letošnja zima je bila v primerjavi s preteklima dvema do začetka februarja. kol to pišem, za čebele razmeroma mila in ugodna. Računamo lahko, da poraba hrane ni bila prevelika. V januarju so se čebele večinoma spreletele in otrobilc. V marcu moramo računati kot običajno z nestalnim vremenom. Čakati moramo na lepe dni. ko bomo uredili vse potrebno. Po izletavanju in vedenju čebel na panjevem žrelu sina že pri prejšnjih opazovanjih presodili, katere družine so v redu, označili pa smo si sumljive. Te nas predvsem zanimajo v zgodnji pomladi. Preglodati moramo njihovo zalego, zalogo hrano ter zdravstveno stanje. Lepega dne, ko je v sonci vsaj 12" C. pregledamo na hitro tiste družine, ki jih sumimo, da so brez matične, lačne, bolne alt ki sicer kažejo nenavadno znake. Pregledamo le take panje, drugih brez potrebe ne odpiramo. Če ugotovimo, da sei je panj iz toga ali onega vzroka izpraznil ali da je družina padla, mu zamašimo žrelo ter ga takoj ali- ob prvi priložnosti izpraznimo ter očistimo. Napačno bi bilo, če bi izpraznjeni panj tuje čebele ropale. Na čebelnjaku bi se utegnil razpasti lihi rop. V tem času ima vsaka normalna družina zalego, ki mora biti na sklenjenih ploskvah. Brezmatični še žival ni družini dodamo praši Iček z rezervno matico, če ga imamo, ali pa jo pridružimo normalni. Družine z grbasto zalogo raz-deremo. Čebelo ometemo pred ostalo panje, da se vanje izprosijo, satje pa razdelimo po panjih, shranimo ali prekuhamo, če je grdo. Ce najdemo v plo-dišču grde. iz toga ali onega vzroka neustrezne sate, jih odstranimo., da jih matica ne bi zalegla. Sicer pa smo morali take sate že jeseni prod zazirn- I jen jem odstraniti. Pomnimo, da porabijo čebele v marcu dosti hrane. Računati moramo, tla je obstoj družine in zalege odvisen le od zaloge v satju. Ce nastopi mrzlo im deževno vreme, je družina ogrožena. V spomladanskih mesecih marce—maj pade največ družin zaradi lakote. Ce smo pri bežnem pregledu našli pro- majhno zalogo hrane, krmimo običajno s sladkorno raztopino. 10 kg sladkorja raztopimo v 6—7 litrih vode. Če čebele raztopino hitro sprejmejo, je vse v redu. Če ne, raztopino odvzamemo in krmimo s sladkornim testom ali pogačami. Pogačo položimo v AZ-panjn na matično rešetko, v nakladah pa >Ui satnike pod vmesni pokrov. V obeh panjih pride klaja v neposredni stik s čebelami. Če v naravi ni cvetnega prahu, krmimo družine z beljakovinskimi nadomestki. Navodila o tem so bila objavljena v »Slov. čebelarju« in v čebelarskih knjiga h. V večini naših krajev pa to krmljenje ni potrebno, ker najdejo čebele na vrbah, resi in na drugih zgodnjih cvetlicah po navadi dovolj cvetnega prahu. Ob pregledu očistimo panjevo dno- drobirja in mrtvic, po pregledu Pa ga zopet toplo odenemo. Sezona; je pred durmi. Zato popravimo še to in ono, skuhajmo; voščine in si priskrbimo sat nice. SODOBNA ZNANOST O ČEBELAH EDI SENEGAČNIK Motijo se tisti, ki menijo, da je čebelarstvo zastarela kmetijska panoga, ki nima nobene zveze s sodobno znanostjo. Za zdavnaj so minili času, ko si je marsikdo predstavljal čebelarja kot starega očanca, ki sedi s pipo v ustili pred čebelnjakom in ves zaverovan občuduje svoje čebele. V zadnjih dveh desetletjih je tudi čebelarska znanost neverjetno napredovala. Čebelje življenje so začeli temeljito proučevati nie samo čebelarski znanstveniki, ampak tudi biologi, entomologi, biokemiki, botaniki in še drugi. Znana angleška čebelarska znanstvenica dr. Eva Crane piše v predzadnji številki angleške čebelarske revije »Bee World« o tem takole: »Čebelarstvo, zlasti pa njegovo znanstveno proučevanje, doživlja zadnja tata zares razburljive čase. Leta 1851 je Langst rotil s svojim spoznanjem e Čebeljem prostoru in njegovi praktični uporabi povzročil v čebelarskem svetu pravcato revolucijo. Danes bi kaj takega ne pomenilo prav nič v primeri z dognanji, ki jih mimo čebelarstva ugotavljajo entomologi, kemiki, biologi in botaniki. Ne glede na to, ali so njihova dognanja v zvezi s čebelarstvom ali ne, je vendar važno, da jih čebelarji poznajo, če hočejo temeljiteje poznati življenje čebelje družine in imeti od tega tudi praktične koristi.« Preteklo poletje so bile v Angliji tri konference znanstvenikov. Sledile so si kar po vrsti in vse so skušale osvetliti sodobno znanstveno dogajanje iti objaviti tudi njegove izsledke. 6. in 7. julija je bil v Londonu II. mednarodni simpozij o opraševanju. Temu je sledil XII. mednarodni kongres ento-mologov. ki je trajal od 8. do 16. julija. 17. julija pa se je začela v Yorkshiru H r. konferenca Britanskega znanstvenega društva. Najprej so razpravljali o osnovnih principih, ki vplivajo na vedenje čebelje družine. Prispevki, ki so jih poslali en to urološkemu kongresu, doka* zu jejo, kako je pri raziskovanju pomagal primerjalni študij različnih socialnih žuželk. Edino tak študij lahko pogosto odgovori na problem, ki ga ne more rešiti proučevanje ene same vrste. Za nove ugotovitve pa se moramo zahvaliti predvsem izpopolnjenim kemijskim in biokemijskim metodam, zlasti različnim kromatografskini postopkom. Dokazali so, fla so osnovni principi čebeljega vedenja kemijskega izvora. Vse to je v zvezi z drugimi važnim razvojem. Znanstveniki namreč znova ugotavljajo, da proizvajajo čebele vedno več snovi in ne samo med in vosek. Nekatere od teh so biološko učinkovite. Vsebujejo jih izločki različnih žlez ali pa jih najdemo v snoveh, kot je na primer obnožina, ki jo čebele nabirajo in potem predelujejo. Zdaj «o te snovi temeljito preštudirali v mnogih deželah in tudi' dolbčili njihove glavne sestavine: 9 — oksodek 2 •—• enoično kislino v čeljustnih žlezah matic; 10 - hidroksidek - 2-—enoično kislino v čeljustnih žlezah čebel, od koder preide v izloček golšne žleze in postane tako sestavina matičjega milečka; geraniol je v izločkih vohalnih žlez; izo-amil acetat je v tako imenovanem »alarmnem« vonju, ki ga izpareva čebelji strup. 1/. trebušnih žlez se izloča vosek. O vseh teh snoveh so razpravljali na konferenci' Britanskega znanstvenega društva. Čeljustne žleze, ki so jih pred desetimi leti imeli za manj važne, so postale sedaj najpomembnejše: proizvajajo namreč več snovi, med temi tudi tisto, ki privlači trote pri parjenju deviške matice. Ta snov tudi preprečuje, da bi si čebele v normalni družini, ki že ima svojo matico, vzporedile drugo ali da bi se jim razvili jajčniki. V prejšnjih časih (in to ni tako daleč!) so imenovali to matiičjo snov ali substanco. Nato je sledilo še nešteto drugih zamotanih preiskav in dr. Callow je v svojem predavanju potem povedal, da je odkril še 14 novih snovi. Entomologom se je posrečili« vzrediti tudi druge žuželke in jih uporabiti pri opraševanju. Tu ne gre torej samo za vrsto žuželk »Apis« in zu tropsko neželato čebelo. Te žuželke so namreč prav tako sposobne opraševati nekatere rastline. Na simpoziju, kjer so razpravljali o opraševanju, so govorili o teh žuželkah. Semkaj sodijo socialno živeči čmrlji in samotarka »alkali« in še neke druge žuželke. Entomologi pravijo, da je na voljo za op rase van je 20.(XX) vrst različnih žuželk, ki jih lahko izbiramo, pač po njihovi učinkovitosti pri1 opraševanju posameznih rastlin. Na konferenci Britanskega znanstvenega društva je predaval tudi dr. R. A. Morse o zadnjih ra/iskavanjih na univerzi v Cornellu. Na filmu je pokazal poskuse dr. Garyja. Oplojevali so matice, ki so bile privezane s tenkimi nitkami, tako dla miiso moglte letati1 pa svoji volji. Dokazal je, da privlačijo trote s posebno snovjo, ki smo jo že omenili: to je 9-oksodek —• 2-enoična kislina. Drugi film je pokazal poseben aparat, s katerim je jemal dr. Morse s svojimi sodelavci čebelji strup. Tretji je prikazoval čebelji roj na veji. Zanimivo je, da roj ne začne graditi satja, dokler je svetloba premočna. Šele ko se svetlost zniža, začne graditi in potem gradi dalje, svetlobna moč potem ni več važna. Pri divjih rojili prav lahko opazimo, kako je satje zgrajeno pod listi. Dr. Morse je delal poskuse tudi s paketnimi čebelami. Spustil jih je iz zabojčka, njihovo matičnico z matico pa je pritrdil na steber, ki je bil zabit v zemljo. Vse čebele so se zbrale na stebru, potem pa so po določenem času odletele. Kor roj ni imel matice, so se vrnile k njej. Če je v tem trenutku, ko so se vračale in posedale, odnesel matičnico z matico proč od stebra, mu je sledil ves roj, kamorkoli je odšel z matico. Na kosilo so imeli znanstveniki ta dan visokega častnega gosta. 1 o je bil J. E. Ramsden, angleški vojni minister, ki je navdušen čebelar. Čebelarstvo ga je zamikalo prav na poročni dan, ko je našel svojega tasta pri čebelah. V hiši je bilo ta dan preveč hrupa in nemira, zato se je hotel tast umakniti za nekaj mlinut k čebelami. Tu ga je našel' njegov zet. Čebelarski znanstveniki so se dobro zavedali, kakšnega gosta imajo v svoji sredi. Zato mu je dr. Eva Crane podarila kopijo dveh slik s starim rokopisom, ki opisuje vojne stroje iz leta 1326. Ta rokopis je zdaj v cerkveni knjižnici v Oxfordu. Prva slika prikaz uje mlinu na veter podobno napravo, kii meče koše čebel' v oblegano trdnjavo. Druga pa kaže osuplost lokostrelcev v trdnjavi, ko padajo koši na njihove glave. Dr. K. M. Rudall iin Mr. W. Ketcbington z biofizikalnega oddelka univerze Leeds sta poročala o svojih raziskarvanjih. Opazovala sta izločanje svile pri zrkah. zlasti pri čmrljih, im izločanje vodka pri čebelah. Z mnogimi elektronskimi mikrografi sta pokazala izločanje voska v voskovnih žlezah. Razločno se je videlo, kako so voskovne žleze polne voščenih vlaken, od katerih je bilo vsako približno milijoninko milimetra debelo. Ta vlakna je bilo moč videti tudi v epiteli ju spodaj. Bila so zvita v klobčič med celičnimi opnami in segala v celice. Dr. J. Palmer je pokazal potenj kako odvzemajo čebelji strup, dr. S. A. Barker s kemičnega inštituta univerze Birmingham pa je opisal svoje poskuse s čebeljim strupom v zvezi z revmatizmu podobnim vnetjem sklepov. Sino-vialna tekočina vsebuje liialuronsko kislino. Plast njenih molekul, ki so zapleteno' sestavljene, tvori neke vrste blazinico med pregibajočimi se sklepi, na primer pri kolenu. Pri revmatoidnem arthritisu se te molekule razkroje v krajše enote in siinovialna tekočima izgubi potem svoje »mazalne« lastnosti. Posledice tega bolniki zelo dobro poznajo. Dr. Barker je ugotovil, da hialuro-nidaza v čebeljem strupu razkraja liialu ronsko kislino v manjše molekule. Hialuronidaza se uporablja v metodi1, s katero lahko določajo stopnjo in resnost revmatoidnega arthriitiiisa prti' bolniku. Nasprotno s to svojo ugotovitvijo Pa pravi dr. Banker, da hialuronidaza v neki mori celo varuje pred razkrojem hialuronidaznih molekul, kar je značilno za revmatoidni arthritis. Pripominja Pa, da mehanizma tega učinka še nil moč razumeti. Dr. J. H. Merz je opisal, kako je meril aromo medu s plinsko kromatografijo. Poudaril je, da povzročajo neprijetno aromo medu tiste sestavine, ki itnmjo visoko tališče. Sestavine z nizkim tališčem imajo pa prijel en vonj. Dr. R. K. Callow z Narodnega inštituta za medicinska raziskavanja, ki je tudi predsednik Britanskega znanstvenega društva, je imel zaključno predavanje. V njem je podčrtal velik pomen kemijskih preiskav žleznih izločkov pri čebelah. Te preiskave je delal' s> svojimi sodelavci, biološke učinke pa je potem študiral dr. C. C. Butler s svojimi sodelavci. Dr. Callow je obenem z dr. Clapmaoom in dr. Patonom odkril še 14 drugih sestavin v čeljustnih žlezah matic in našel sledi še 18 drugih. Mladi francoski znanstvenik Pierre Laviie pa je zbudil v znanstvenem in laičnem svetu veliko pozornost s svojo doktorsko disertacijo o antibiotikih, ki jih je odkril na čebeljem telesu, v medu, v obnožini, zadelavini in v mati č jo m mlečku. Prav gotovo bo sodobna znanost v bližnji prihodnosti pojasnila marsikaj, kar se nam zdli danes še vedno skrivnostno in neznano v življenju teh čudovitih žuželk. O ugotovitvah dr. Lavie-ja bomo poročali v prihodnji številki. AMERIŠKI PANJ IN PODNEBNE RAZMERE V SLOVENIJI IVAN R A K V našem listu in v naši čebelarski literaturi sploh pogosto herein«, da ameriški panj ni za slovenske podnebne razmere. Te trditve so se med čebelarji razširile kot popevke med mladino. Pripominjam, da ne gre pri njih za vpliv klime na naše pašne razmere (o teli bomo glede anicrikanea govorili v člainlku »Ameriški panj in slovenske pašne razmere«), l e so pač take, kakršne so. in vzrok, da so razmeroma slabe, ni klima. temveč struktura raistlimstva. IV trditve se nanašajo izključno na naše posebne klimatske ali recimo raje podnebne razmere, ki naj bi bile med vzroki, da sc ameriški panj pri nas ne bi mogel širiti. Klima je povprečno vreme. Beseda je grškega izvora in pomeni »nagib' sončnih žarkov. Prvotno so namreč mis l i li, da je podnebje na zemlji odvisno od nagiba sončnih žarkov. Naše podnebne razmere nekateri kaj čudno opisujejo. Naš čebelar to bere in ker objavlja to naše strokovno glasilo, zanj to drži. Smatram, da tak način pisanja ni pravilen. Kaj mislimi s tem? Če imamo npr. v Sloveniji dvakrat toliko padavin kot v ostalih pokrajinah države, ni prav. če zapišemo, da jih imamo trikrat toliko. Slovenija ima povprečno 1300 in in padavin (povprečje predvojnih okrajev za daljše obdobje je 1207 111111) in zato ne smemo zapisati 1800 nrm. Pa pustimo to ob strani in poglejmo, kaj vpliva na podnebji1, pri nas in kaj daje Sloveniji tako značilen položaj, da bi bilo čebelarjenje v amerikancih nemogoče. Toplotne spremembe — nihanje toplote v kratkih obdobjih (po vročini nagle plohe, razlike v temperaturi podnevi in ponoči, poleti in pozimi) nimajo na način čebelarjenja bistvenega vpliva, listini pa. ki bi to trdili, lahko povem, da so v svetu pokrajine, kjer čebelarijo v amerikancih. pa imajo v tem pogledu še mnogo neugodnejše pogoje kot Slovenija. V Slovenskem čebelarju h-tniik I960 str. 265 je upr. lepa slika amerikancev in pod njo piše: »Malo čebelje naselje za žico ob ozkotirni železniški progi blizu Igala pri Ilereegnovem v Boki Kotorski. I n je poleti silno vroče, jeseni in do aprila pa dežuje kot nikjer v Evropi. Razmere za čebelarjenje niso posebno ugodne.« (Foto Adamič.) Da bi bili tu pogoji za čebelarjenje v amerikancih po naših kriterijih nemogoči - ni treba poudarjati! Zračna vlaga nimm pri čebelarjenju 11a prostem vplivati na ničesar. O njej vemo, da dolgo zadržuje megle, kar lahko vpliva na medenje, toda še bolj v pozitivnem smislu. Sicer pa tudi v tem pogledu nismo dežela z naj-slabšimii pogoji. Dolga sušim obdobja in hude vročine vplivajo bolj na medenje, ne pa na način čebelarjenja. Močni vetrovi so za »menikainski način čebelarjenja na vsak način bolj neprimerni kot za čebelarjenje v čebelnjakih. Sicer pa je treba postaviti čebelnjak ali na prostem stoječe panje v čimbolj zavetno lego. Ugotovimo pa lahko, da čebelarijo v ameriikancih v še bolj vetrovnih legah, kol je Slovenija, in to v naši državi in drugje po svetu. Dolge, ostre /ime so seveda zelo nepovoljne za prezimovanje in za čebelarje nezaželene. Ne moremo pa trdili, da bi zaradi tega ne mogli čebel«riti v amerikancih. Na prezimi ja« je močnih družin z zadostno količino primerne hrane ostrost in dolgost zime ne more bistveno drugače vplivati pri amerikaneih kot pri listovnih panjiiih v čebelnjakih. Ce bi dollge im ostre zime res onemogočale čebelarjenje na ameriški način, si težko zamišljamo čebelarjenje v Rusiji, ki jo je ameriški panj naravnost preplavil. Zdaj nam ostane le činilelj, ki naj odločilno vpliva na podnebje. Na tega mislijo pretežno vsi listi, ki pišejo o nepovoljnih slovenskih podnebnih razmerah glede panja z nakladami. To je količina padavin. O tem pa malo obširneje. Količine padavin v Sloveniji se gibljejo od okrog 700 800 mm (okolica bendave, Ljutomera in Murske Sobote) pa preko srednjih množin 1000 do 1200 mm (Krško. Slov. (i rad ec. Slov. Konjice, Šmarje. ('el je, Brežice) pa do onih večjih množin okrog 1400 min (Gornji grad. Kaiinnilk, Kranj, Škofja l.oka. Črnomelj, Kočevje) oziroma do 1700 mm (okolica Logatca). Višji predeli Pohorja, Okrešelj, Karavanke itd., kjer je padavini okrog 2000 mm. pa za čebelarstvo, posebno za stalna stojišča, ne prihajajo v poštev. Pa si oglejmo še nekatere države, kjer čebel arijo v ameriikancih. Ne naštevam krajev z izredno majhno količino pada vin, ker sem mnenja, da tu Pogled na 55 I.R-punjev, ki so skoro vsi pokriti s snegom (5.11.1963) ne more obstajati niti rastlinstvo (osrednja Azija, nekateri kraji v ZDA — Dolnji Colorado, Stenj »k — Arica v Čilu, kjer so bili naiši nogometaši). Severna Amerika ima ob obali 1500 mm padavin. Njili množina se manjša proti notranjosti. V Kanadi je ob Tihem oceanu preko 2500 mm, ob Atlantiku pa 1200 mm, a v notranjosti ponekod le okrog 400 mm padavin. Brazilija ima okrog 1000 mm (na zapadu do 2000 nun, na severovzhodu brazilskega visokogorja pa ponekod le 500 min), Argentina 500 -800 mm. V novi Zelandiji je v za-padnem delu 300 do več tisoč mam, v vzhodnem pa 500 do 1000 m m padavin. V SSSR je mnogo padavin ob obali Črnega morja in v Zakavkazu (tudi preko 2000 mm), v evropskem delti pa le 600 111111, proti Sibiriji pa še manj. Belgija ima 800—1500 111111, Avstrija 800—1800 mim, Francija preko 800 mm, Grčija 500—1500 m/m, Italija na severu tudi do 2000 mim, na jugu le do 500 min. Poljska (>00—1000 111111, Anglija na zapadu in severu okrog 1300 mm, na vzhodu le do 700111111, doöiim je na Škotskem več padavin. Kaj lahko zaključimo iz tega razmeroma dolgega naštevanja? Ameriški panj je razširjen v pokrajinah, ki imajo mnogo več, pa tudi mnogo manj padavin, kot jih ima Slovenija. Množina padavin nikjer ni odločala, kakšnega sistema panja se bodo oprijeli — povsod so izbrali pač najprimernejšega. Ko bi bila množina padavin odločilna na izbiro načina čebelarjenja, bi , npr. v našem Prekmurju lahko čebelarili v amerikanoih, na Notranjskem pa bi bile razmere boljše za listovni panj. Nihče ne bo kaj takega trdil. Pogled na isto stojišče dne 10. marca 1963 S tem člankom zavračam vse trditve, da ameriški panj ni za slovenske podnebne razmere. Z njim se zaenkrat ne dotikam s tem tesno povezanih vprašanj, o katerih želiim spregovoriti še posebej, zlasti o neprimernosti anie-rikanea za prevažanje, o škodi povzročeni z razstavljanjem ameriških panjev na prostem itd. Vabim čebelarje k stvarni razpravi v listu, k osebnim dopisovanjem ali k razpravljanju na naših javnih sestankih. Trdim, da je to nujno in za bodoči razvoj našega čebelarstva potrebno. ALI VPLIVAJO UMETNA GNOJILA NA MEDENJE AJDE? FRANČEK S IVIC Lanska 9. številka Slovenskega čebelarja je prinesla na ovitku kratko obvestilo uprave KPC Jable, da je bilo jeseni zasejanih več površin s preizkušeno semensko ajdo. O tem, kako so se poizkusi obnesli in zlasti če je ajda medila tako kakor v krajih, od koder je seme prišlo, uprava do danes še ni nič sporočila. Ko sem bral to obvestilo, sem se spomnil zanimivega primera, o katerem mi je pripovedoval neki kmet in čebelar iz okolice Janč. Posejal je namreč ajdo na gozdni površini, kjer je bil lubadar predhodno uničil del smrekove 'kulture. Ajda je lepo vzkalila, se razrastla in se razcvetela. Zdaj je mož presenečen opazil, da je čebelji obisk na tej njivici znatno večji kakor na ostalih poljskih površinah, kjer je bil tudi zasejal ajdo. Zlasti končni rezultat je bil zanimiv, saj je čebelar takrat celo natočil nekaj ajdovca, cesar si sicer že vrsto let nazaj ni mogel privoščiti. Kadar pišemo o problemu ajde, navajamo tri poglavitne vzroke, zaradi katerih zadnjih dvajset let medenje tako trdovratno1 usiha, da ajdovega medu več ni. Ti so: neugodno vreme, neprimerno seme in umetna gnojila. Zgornji poizkus pravzaprav ni noben poizkus. Saj tisti čebelar ni posejal ajde na gozdni površini zato, da bi opazoval, če bo medilo tam morda drugače kakor na polju, temveč kratko in malo zato, da bi po lubadarju nastala poseka ne ostala popolnoma neizkoriščena. Seme, ki ga je posejal v gozdu, je bilo isto kakor na polju, pa tudi vreme je bilo v ol>eh primerih enako ugodno. Krivca moramo zato iskati pri tretjem faktorju medenja — pri umetnih gnojilih. Gozdna tla za razliko od poljedelskih še niso »okužena«, če smem tako reči, po raznih umetnih gnojilih, insekticidih ali herbicidih, ki se vse bolj uporabljajo v naprednem poljedelstvu. Ta primer nas zato opozarja, da bi bilo treba pri nadaljnjih poizkusih s semensko ajdo v večji meri upoštevati tudi tla, na katera jo sejemo in ne le izvor semena. Dobiti taka deviška tla danes ni nikak problem, saj se marsikje v Sloveniji zadnja leta poljedelske površine znatno sirijo na račun manj produktivnih gozdov. Čebelarske in kmetijske organizacije, ki preizkušajo semensko ajdo, naj bi se pozanimale za ta poljedelstvu namenjena gozdna tla in na njih izbrale več poizkusnih površin. Prepričan sem, da bi kmalu odkrili kaj zanimivega. Morda pa bi že dokončno odgovorili na vprašanje, zakaj pri nas ajda ne medil več. Z A V A R O VA N J E C E li E L PO NOVEM ZAVAROVALNEM SISTEMU STAN E l> E T E I. I N Lotos st* jo moralo tudi zavarovanje čebel temeljito spremenili. Novi zakon o zavarovalnicah iu zavarovalnih skupnostih ter predpisi, ki veljajo od I. januarja IW)?, naravnost naročajo čebelarskim organizacijam, da ustanovijo svojo obliko zavarovanja pri zavarovalnicah v SRS. Zdi se mi. da bo prav. če pregledamo na kratko zgodovino zavarovanja čebel v naši republiki. Potem bomo laže presodili, ali zasluži taka zaščita čebelarjev vsestransko podporo ali pa sploh ne kaže. da bi postala zanesljiva oblika družbene dejavnosti. Dolžnost zavarovalnih skupnosti je namreč tudi ta. da morajo zavarovali našega delovnega človeka in njegovo delo. pa naj si bo to v industriji, v kmetijstvu ali kje drugje. Naša skupnost se mora vsak dan bolj zavedati pomena čebel pri opraševanju rastlin. To je ogromna korist, ki jo opravljajo čebele v našem narodnem gospodarstvu. Zalo je treba to izredno važno kmetijsko panogo zavarovati in ji pomagati, kjerkoli se le da. lies ne bi bilo prav, ko bi zavarovalnice drugače gledale na zavarovanje teh izredno koristnih in za našo skupnost nepogrešljivih žuželk. Prav pa tudi ne bi bilo, da bi čebelarji brezbrižno gledali na zavarovanje ali bili celo proti njemu. Tako gledanje bi bilo prav gotovo škodljivo. Poglejmo, kakšno je bilo v preteklih 14 letih zavarovanje čebel glede na premijo in kakšno škodo je izplačala zavarovalnica čebelarjem: I.eto Zavtir. družiti Premija Škode % 1951 8.270 173.000 175.000 100 1052 10.595 248.000 205.000 83 195? 11.275 442.000 284.000 64 1954 12.876 574.000 392.000 68 1955 12.896 659.000 614.000 93 1956 15.194 776.000 701.000 90 1957 14.516 957.000 905.000 96 1958 14.904 962.000 853.000 89 1959 11.927 1,248.000 797.000 64 I960 9.952 1,145.000 579.000 50 1961 9.227 1,169.000 271.000 25 1962 7.646 949.000 357.000 37 1965 6.210 1.555.000 2.641.000 196 1964 6.545 1,568.000 430.000 27 Skupaj v 14 letih 12,205.000 9.204.000 75 Ce pogledamo lo razpredelnico, prav lahko ugotovimo, da je vrnila zavarovalnica čebelarjem kar devet milijonov od dvanajstih, ki so jih bili že vplačali kot zavarovalnino. Poleg tega pa je zavarovalnica plačala za zdravljenje čebel, preglede čebeljih družin in za ugotavljanje bolezni ter za njihovo preprečevanje iz istega sklada 946.764 din. Zaradi nekajkratne reorganizacije zavarovalne službe je padlo tudi število zavarovanih čebeljih družin. Neprestano so sc menjavali načini zavarovanja in tudi premije. Čebelarji so zato izgubili vso svojo dobro voljo, da l)i čebelje družine še nadalje zavarovali. V čebelarskem društvu Radovljica je bilo zavarovanje čebel že tako urejeno, da skoro ni bilo čebelarja, ki bi ne imel zavarovanih čebel. I'u smo bMi torej ze skoraj na cilju. Pri zavarovanju čebel smo raztegnili svoje varstvo tako, da nismo zavarovali čebeljih družin samo proti nenadnemu poginu ali zasilnemu uničenju, ampak smo mu priključili še zdravstveno zavarovanje čebel. Pogl cjmo zdaj. kako gledajo zavarovalni zavodi na zavarovanje čebel s te strani. K milijardam premij, ki jih pobirajo zavarovalnice, prispeva zavarovanje čebel zelo malo. Pogosto je zavarovanje čebel v pravo breme terenskim organom, ki so močno zaposleni z obilico bolj donosnih poslov, ko gre mnogokrat za premijo več milijonov ali vsaj stotisočev. Naše zavarovanje čebel je staro že 1-t let. Začeli smo ga brez vsakih praktičnih izkušenj in do danes sino ga Inko izpolnili, da sodi že med najbolj urejene in napredne v Evropi. Prva leta so bili čebelarji nezaupljivi in so se obotavljali, da bi zavarovali čebele. Prišlo je tudi do zlorab. Danes imamo pri tem že izkušnje, ki so skoraj vse pozitivne. Zato bi bil vsak negativen odnos do zavarovanja čebel neumesten. Prav bi bilo, ko l)i čebelarji zavarovali svoje čebele kolektivno prek svojih organizacij in pod pokroviteljstvom zavarovalnic. Te bodo s svojimi skladi bdele nad celotno organizacijo zavarovanja čebel. 1’ako bi tudi katastrofalna leta, ki večkrat nastopajo v večjih ali manjših presledkih, tako močno ne prizadela našega čebelarstva (leta 1951, 1957, 1963). Novi sistem zavarovanja upošteva tudi čebelarstvo, vendar pa so v zveznem merilu določene tako visoke premije, da so popolnoma nesprejemljive, če primerjamo vrednost, čebelje družine in panja ter tveganja, ki mu je panj izpostavljen. Osnovni prispevek sicer ni močno povečan, pač pa so povišale zavarovalnice prispevke za svoje stroške, ker pač naraščajo cene vsem drugim storitvam in ne samo zavarovalnim. Edini izhod iz te zagate je kolektivno zavarovanje čebel v čebelarski organizaciji, ker bodo imele pri tem zavarovalnice manj del a in sc bo zato zavarovanje lahko pocenilo, saj bodo čebelarji zavarovali čebele skupno na eni sami polici. Poglejmo, kakšne bodo premij« v bodoče, če bodo čebelarji skupinsko zavarovali «voje čebele prek svojih čebelarskih organizacij. Panj / vsebino vreden 10.000 din Premija v bodoče Premija do sedaj Brez prevozov.................................okrog 60 100 Prevoz po republiki...........................okrog 130 200 Prevoz izven republike........................okrog 200 . 300 Če pa zavarujemo čebele posamezno, bomo plačali približno takole premijo: v bodoče do sedaj najmanj................517 100 največ.................571 500 Ti pogoji so kar ugodni. Čebelarska organizacija bo v bodoče sama stro- kovno ocenjevala škodo in na njen predlog bo zavarovalnica tudi izplačala povzročeno škodo. Organizacija bo v svojem lastnem interesu nadzorovala zdravje čebel v vsemi svojem okolišu in skrbela za primeren pouk, tako da bodo čebelarji že sami1 s pravilnimi biološkimi posegi v življenje čebeljih družin preprečevali bolezni. Zavarovalna služba pa bo dajala za to potrebna sredstva iz sklada za preprečevanje bolezni in nesreč. Ce ne bosta čebelarska organizacija in zavarovalna služba našli skupne poti, grozi nevarnost, da se bo število zavarovalnih čebeljih družin še bolj znižalo. Svoje čebela bo zavaroval le tisti, ki. bo z veliko verjetnostjo pričakoval' nesrečo. Tako bi bili vsi napori, ki smo jih vložili doslej v organizacijo zavarovanja čebel, brezuspešni. Zdaj je na čebelarjih, da o tem odločajo. Op.urecl.: Doslej so bile zavarovalne premije tako visoke, da čebelarji prav zato niso hoteli zavarovati svojih čebel, zlasti tisti ne, ki so imeli velike stroške s prevažanjem in je bil ravno njih riziko največji. Po novem zavarovanju, ki se je znatno pocenilo, bo stvar drugačna. Prav verjetno je, da bo večina čebelarjev zavarovala svoje čebele. Čebelarstvo ni donosna tovarna LOJZE JANŽEKOVIČ Marsikak čebelar je bil prepričan, da bo pri čebelah obogatel, zato je moral čebele že po nekaj letih opustiti. Takih ljudi k čebelam ni pripeljala nobena ljubezen, pač pa pohlep po bajnih zaslužkih, ker so videli pri čebelarju nekaj polnih posod medu. Pri tem so zlasti čebelarji z velikim številom panjev računali n« to, da bodo saimi nekakšni poslovodji ali še kaj več, njihove čebele pa bodo opravljali pomočniki-čebelarjii. V naši državi ni čebelarstva s tujo delovno močjo, ker pač nimamo ameriške paše. Zato gredo že po nekaj letih taka čebelarstva v likvidacijo, pa naj bo to poedinec. čegojevec ali pa Agromel. Dobro vemo, zlasti starejši čebelarji, da pri čebelah ni še nihče obogatel. Kdor si bo sam ustvaril svoje čebelarstvo v dobrih im slabili letih, ta bo tudi ostal dober čebelar. Sem sin kočarja itn navaden delavec. V 30 letih sem prišel do 120 panjev; pri tem pa sem doživel več slabih letin kot pa dobrih. Čebele pa sem. imel že ob pričetku čebelarjenja prav tako rad, kot jih imam danes na svoja stara leta. Naše paše so tako problematične in nedonosne, da si nobeno čebelarstvo ne more privoščiti še posebne čebelarje in jih kot redne nameščence plačevati. Podjetni in sposobni čebelarji pa seveda ostanejo, ker delajo prav iz ljubezni do čebel in si ne računajo vsake poti ter tudi ne prejemajo dnevnic. Njihova podjetnost se zrcali prav v tem, da imajo lepa čebelarstva in da njihove čebele oprašujejo prav tako, kot bi čebele tistih velikih čebelarstev, ki se pri nas doslej sploh niso obnesla. Čebelarim. že od leta 1920. Videl sem mnoga čebelarstva, ki so šla v nič. Imel sem prijatelja, ki se je takoj navdušil za čebele, ko je videl, koliko nuedu sent včasih natočil. Hitro si je nabavil večje število družin. Mojega nasveta, naj začne čebelami! le z dvema družinama, ni poslušal. Bila pa sva dobra prijatelja in za vsako večje delo je prišel po mojo pomoč. Končno sem mu le povedal, da imam tudi jaz svoje čel»ele in pri njih prav tako nujna opravila kot on. Kadar je prestavljal, sem mu šel' vselej pomagat. Že oelar. Na svoje telesne napore, trpljenje, na hude izkušnje in razočaranja na prevaževaIških potili kaj rad pozabi. 111 tudi na to, da je moral pogost01 seči globoko v žep. Kam bi prišel, ko bi si1 moral zaračunati vsako uro in bi prejemal celo dnevnice? In tako spremlja čebele vse svoje življenje od doma tja v temne pohorske hojeve gozdove, pa spet na liiške planote. To dela od svoje mladosti pa do takrat, ko zamre njegovo srce. Tako delamo in živimo mi čebelarji. Različna čebelarska podjetja, ki so jih ustanovili po vojni pri nas v Sloveniji in drugod po državi, pa so vsa propadla. Zlasti polom Agronvela je močno odjeknil ne samo med čebelarji, pač pa tudi v naši javnosti. V dnevniku Delo je zahteval neki pisec, naj pokličejo odgovorne ljudi na zatožno klop. Saj gre tu za težke milijone, ki jih je morala utrpeti naša skupnost. Ta denar bi bolje naložili kjerkoli drugje. Nismo pa še zacelili vseh ran, že snujejo nekateri ljudje ustanovitev novega čebelarskega podjetja. ZIMSKI LEOPOLD S V vazi na moji mizi odlomljena je vejica se češnje razcvetela. Čebela, ki prvo sonce iz panja jo privabi, skozi okno jo zapazi in mi pravi: DAN TANEK Pomlad bi rad pričaral si v svojem toplem domu, a mene si prevaral za cvet — in sebe: v krog ni sklenjen živi svet, za kazen cvet ti zvene prazen. Čebelarstvo v Romuniji I. 11 A H A G in V. A 1. E K S A N 1) R U Na XIX. mednarodnem kongresu v Pragi leta 1963 je večina glasov odločila, naj ho prihodnji čebelarski kongres v Bukarešti leta I965. Zdi se nam prav, da zato seznanimo naše bralce o čebelarstvu v tej sosednji deželi. Članek pa bo predvsem zanimal liste čebelarje, ki se nameravajo udeležiti kongresa in si ogledati to zanimivo deželo. Romunsko čebelarstvo je pravzaprav mlado. Začelo se je razvijati šele po III. kongresu romunske delavske stranke leta I960. Na izrednem zasedanju velike narodne skupščine leta 1962. so razpravljali in poostrili vprašanja o razvoju čebelarstva na vseli državnih in zadružnih posestvih, prav tako pa pri obršnici kmetov, delavcev in uslužbencev, ki žive v mestu in na deželi. Sklenili so, da se mora število čebeljih družin v naslednjih Ire h ali štirih letih povečati na I milijon, torej za "51 več, kakor jih je bilo leta !9(>2. Letni donos medu se mora povečali na 52. leta. Delal sem v gozdarstvu. Marsikomu so še v spominu velike planiške obveze gozdnih podjetij v povojnih letih. Les je bil najvažnejši izvozni predmet takratne trgovine. Tako sem se tudi jaz znašel s svojo skupino v globoških gozdovih. Sekali smo gozd. Mogočne stare bukve so padale pod udarci sekir. Vsako drevo smo si prej temeljito ogledali in določili. kam naj pade. Pri takem ogledovanju je opazil Lojze visoko na sosednji bukvi čebele. Tega drevesa nismo nameravali posekati. Nenadoma je zavpil: »Čebele so v vrhu bukve!« Ali se zavedaš, čebelarska duša, kaj to pomeni ob koncu ajdove paše? Sicer sva bila res oba čebelarja začetnika, vendar sem upošteval, da je bil Lojze po izkušnjah starejši, saj je ujel roj čebel nekaj let p rej, predivo sem začel jaz čebel a riti. Tone, ki je tudi opazil čebele, se na čebelarstvo ni razumel in se zato v te stvari ni spuščal. Odločala sva samo miidva. Posedli smo na panj posekane bukve in se posvetovali. Ker so se naim že cedile sline po medu, nas je minila vsaka volja po nadaljnjem delu v gozdu. S Tonetom sva se bala, da tega ne opazi še sosednja skupina delavcev. Zato sva opozorila Lojzeta, naj ne steguje svojega vratu v vrh bukve, sicer bodo lizali med drugi in ne mi. Takoj smo odšli v pol ure oddaljeno kočo in tann nadaljevali posvetovanje. Ura je bila šele tri popoldne, zato smo sklenili, da bomo prihodnji dan delo malce nategnili. Rečeno, storjeno. V koči smo posedli na pograde in nadaljevali svoje tajno posvetovanje. Lojze je vse dobro pretehtal, potem pa odločil: »Takoj po večerji, ko gredo ostali delavci spat, se vrnemo v gozd. Posekamo bukev, poberemo med in pojedina bo tu!« Komaj smo čakali, da so polegli zadnji delavci. Previdno in v popolni .■tajnosti jo pobrišemo navkreber. Tone, ki ni bil preveč navdušen za ta pohod, je nekoliko zaostajal. Naenkrat se spomini, da mi mamo s seboj nobene posode za med. Memla nimamo medvedjih želodcev, da bi imeli medu samo za en obrok. Dejal nam je: »Ce ga mislita strpati v zavezane hlače, ga bosta suma lizala!« Naglica ni1 nikdar dobra in tako jo je Lojze ročno odkuril po vedro za med. Ker se je vse dogajalo v največji tajnosti, ni upal prosjačiti za posodo pri kuharici. Hitro se je znašel. Pod žlebom izvira je našel podstavljen škaf za vodo in ga odnesel. Na cilj smo prišli vsi upehani. Ni trajalo dolgo in mogočna bukev je ležala na tleh. Približamo se vrhu drevesa, kjer naj bi bil zaklad. Sklenili srno že prej, da ne bomo uničevali čebel z gorečo baklo, ampak si svetili z vžigalico, siioer pa žagali in sekali v mesečini. Lojze je kot vodja skupine prvi našel žrelo. Čebele so razburjene vdrle iz dupla. Ni jih bilo preveč. Strokovno smo ugotovili, da je bil pobegli roj deviški. »Joj,« zavpije Lojze, ko mu zasadi prva ljubljenka želo v nos. Sledijo še krajši rafalu S Tonetom se spoštljivo oddaljiva. Vrgla sva Lojzetu vžigalice, da bi posvetil in pogledal, koliko je živali. Urno je pregledal in takoj ugotovil raso čebel. V naslednjem hipu se je že oglasil iz več metrov oddaljene grape. »Kaj pa čakata sedaj? Domov gremo spat!« »Kaj? Kaj pa to pomeni? Kaj pa med? Saj nismo še ničesar storili!« mu začudeno ugovarjam. »Jaz sem svoje že opravil! Če vama ne ugaja iti spat, lahko z delom nadaljujeta!« »Poslušaj, Lojze, sedaj' pa zares ničesar ne razumem.. Ali naju imaš za norca?« mu odgovorim. »Norci smo, norci, če hočeš vedeti! Kdaj so pa ose še nanesle kaj medu?« Šele sedaj se nama je posvetilo v glavi. »Ti presneti čebelarski strokovnjak, le počakaj, da te dohitim. Pošteno mlii boš plačal izgubljeno spanje!« se oglasi I one, Lojze jo maha naprej, is Tonetom pa brundava za njim kot dva medveda. Ko se približamo koči, utihneva. Lojze naju počaka. »Oprostita, fanta,« veli Lojze, »kako pa naj na taki višini z onim samim pogledom ocenim, ali so to čel»ele ali ose?« Zavedajoč se sokrivde, sva obljubila, da ne črhnemo nikomur niti besedice, sicer se nam bodlo posmehovali. Lojze je vrnil škaf pod žleb in odšli smo spat. Dragi čebelarji, s tem pa zgodba še ni pri kraju. Zdaj se prične drugi, tragični del. Kar prisluhnite, kaj se je med našim pohodom k čebelam dogajalo v koči. Po končani večerji je porabila kuharica vso vodo, ki jo je imela za Pomivanje posode. Šla je po podstavljeni škaf. Ni ga bilo pod žlebom, po katerem je curljala voda. Takoj se je zapodila v barako, kjer so imeli Bosanci svoje konje za prenos drv. Menila je, da ga je vzel kdo za napajanje konj. Ker ga tu ni našla, se je spravila na delavce v koči. »Fantje, kdor je vzel škaf. naj ga hitro vrne, sicer... Ne dovolim, da boste v škafu za čisto vodo Prali noge! Vam že pokažem! Smo ljudje ali živina!« Delavci so se spogledovali. () škafu ni vedel nihče ničesar. »Naredimo inventuro!« zavpije nekdo lz kota. Kmalu ugotovijo, da škafa res ni nikjer in da so naši trije pogradi Prazni. Nekdo se oglasi, da ve, kje je škaf. »Vzeli so ga oni trije, ki so jo Pobrisali domov in odnesli škaf! Lopovi! Poglejte njihove prazne pograde!« t^den izmed delavcev zdirja na zgornjo postajo žičnice in po dolgotrajnem telefonskem zvonjenju prikliče žičničarja na spodnji postaji. »Halo, poslušaj! In gori so pred pičlo liro ukradli lopovi nov emajliran škaf. Počakaj jili na stezi in pozdravi s korobačom. Meri na I*eiice! Pazi pa, da ne »krušiš škafa! Poročaj o borbi! čakam pni telefonu!« Alarm so jepolegel takoj, ko smo stopili v spalnico. »Hej. vi lopovi, kje imate škaf? Sedaj bo obračun! Fanlje, odeje na glavo pa udri! laiov v naši sredi ne bomo trpeli! Udri!« Do besedje sploh nismo prišli Po prvi rundi iztepavanja odej snuo «i izprosili kratek odmor. Jože je bil iznajdljiv. Vprašal je razgrete sodnike: »Ali nas je sploh kdo vprašal, zakaj smo vzeli škaf? Ali smo (o zaslužili, saj smo vas hoteli pogostiti!« »S čim «te nas nameravali pogostiti?« vpraša nekdo. I.ojze nadaljuje: »Dve uri smo se trudili po slabi poti, da prinesemo škaf vina iz vasi. Menda veste, da ima lonček jutri rojstni dan in to smo hoteli z vami vred zaliti, vi pa nas takole sprejmete! Sramota! Sreča v nesreči je, da sem se sredi poti spotaknil, padel na obraz in razlil vino po gozdu. Ni mi žal. da ga srkajo sedaj bukve, več veljajo kot vi!« »Tale je pa iz trte zvita!« se oglasi nekdio v kolu. »Če ne verjameš, poglej moj nos. ki je od »padca« tak kol copata!- je prepričevalno govoril Lojze. Ko so se vsi po vrsti nagledali Lojzetovega nosu, so sočutno zrna je vali z glavami in nami verjeli. Kmalu se je vse pomirilo in fantje so zadremali. Zaradi prevelike razburjenosti pa jaz nikakor nisem mogel zaspati in premišljeval sem o našem početju. Presnete ose, kaj so nam prizadejale! Dvakrat smola! Nič medu in še baline povrhu! Na misel mi je prišel stari pregovor, ki pravi, da gre v tretje rado. In res! Naslednji dan, ko smo bili v gozdu vsak pri svojem delu. pride revirni gospodar, »ji. Lojze, kdo za vraga je posekal tole nezaznamovano bukev, ki je bila določena za nasemen i te v ? Ali so vam znane posledice za take prekrške?« Lasje so se nam naježili. Bilo je očitno, da smo osumljeni. Na drugi strani grape se oglasi nekdo iz skupine. Tovariš revirni, kar popišite jih. saj so pravi1. Zakaj pa so včeraj zijali kar eno uro v bukev. Razumljivo, presojali so. če je dovolj lepa. da bo dala z majhnim trudom dovolj zaslužka. Zakaj pa mi podiramo samo tiste, ki so nam odkazane?« Rdeči kol kuhani raki smo priznali vse in vsi po vrsli. 1'ako kot sedajle vi, bralci, tudi on ni mogel verjeli zgodbi. Končno smo ga le prepričali. V glasnem krohotanju je še vedno nekaj zapisoval v svojo službeno knjigo. Vprašali smo ga, če morda ne bomo zaradi te bukve kaznovani. Dejal je: »Roka pravice naj odloči! I o, kar ste povedali, bo le olajševalna okolnost.« Ione, nedolžni Ione pa skoči tedaj pokonci. Za boga. pa menda ja ih- bomo dvakrat kaznovani? Čemu smo jih pa sinoči dobili?« Gozdar je popuščal. Preveč ga je lomil smeli, da bi še kaj pisal. »Poslušajte, fantje! Če je tako, bom zamižal, seveda le pod pogojeni, da ne stikate več po gozdu za medom.« l a nasvet od takrat upoštevam in rajši se potrudim, da ga pridelani doma. I)YA EPIGRAMA Kdor se pika boji, Ne stokaj, če čebelji pik boli, naj čebele pri miru pusti. pomisli, da čebela bolj trpi kot «mn I. Škropljenje sadnega drevja in zastrupitve čebel. Prišel je zopet čas škropljenja sadnega drevja proti raznim boleznim in škodljivcem. Čebelarji so la čas marsikje upravičeno zaskrbljeni. Bojijo se, da bodo zaradi škropljenja zopet utrpele njihove čebele veliko škoda Le pomislimo, da «o čebele najboljše zaveznice sadjarstva, saj gre kar 90 % vse oprašitve na njihov račun. Ne moremo se nikakor sprijazniti s tem, da bi jili zastrupljali prav sadjarji, ki jih najbolj potrebujejo pri opraševanju svojega sadnega drevja. Spomladi' leta 1964- je bilo zopet nekaj večjih škod zaradi zastrupitev na Primorskem v Brdih, v delovnem okolišu Agrokombinata Maribor, pozneje sredi poletja pa še v delovnem okolišu Agrokombinata KZ Grosuplje. I eh škod l)i ne bilo, ko bi imeli sadjarji in čebelarji v skupno korist med seboj tesnejše stike in če bi sadjarji upoštevali predpise o varstvu čebel pred zastrupitvami. Vzroke za nastajanje takih škod moramo iskati torej v prerahlih stikih med našimi terenskimi organizacijami in kmetijskimi gospodarstvi s sadjarsko proizvodnjo ter v tem, da se nekateri odgovorni sadjarji pri kmetijskih organizacijah, žal. še vedno premalo zavedajo, da bi bil domala ves njihov trud zaman, ko ne bi pomagale pri njihovem trudu in prizadevanju tudi čebele z opraševali jem. Da bi se zmanjšalo število zastrupita v zaradi škropljenja in zapraševanja s strupenimi pripravki, priporočamo čebelarjem, da se posvetujejo in sodelujejo s sadjarji im jih opozarjaj«!, kako je uspeh njihovega dela tesno povezan z uspevajočim čebelarstvom. Da bi mogli čebelarji ob morebitnih zastrupit vali pravilno ravnati, priobčujemo Odredbo o varstvu čebel pred zastrupitvami in kratka navodila, kaj mora storiti čebelar. Odredba je bila objavljena v Uradnem listu LRS št. 1()-62/54. dne 29. aprila 1954 in se glasi: »Na podlagi N9. čllena Ustavnega zakona o temeljili družbene in politične ureditve in o republiških organih oblasti LRS v zvezi z Uredbo o obveznem zatiranju škodljivcev in bolezni sadnega drevja (Ur. I. št. 11-51/50.) izdaja Državni sekretar za gospodarstvo LRS Odredbo o varstvu čebel pri škropljenju rastlin in sadnega drevja. 1. Škropljenje sadnih dreves in kulturnih raistlin ob cvetenju je dovoljeno le tako in s takimi sredstvi, da čebelam ne škodujejo. 2. Praviloma je prepovedano škropiti in zapraševati sadno drevje, in druge kulturne rastline, izvzem ši krompir, ob cvetenju z arzenovinri ali fosfornimi ali s temi podobnimi sredstvi. Kot čas cvetenja sc šteje čas od odpiranja prvih do odcvetenja zadnjih cvetov. 3. Kadar cvete oljna repica, detelja ali ajda. je praviloma prepovedano ob vetrovnem vremenu škropiti ali zapraševati katere koli rastline ali drevje, ■ee so omenjene kulture oddaljene manj kot 100 m od navedenih rastlin oziroma drevja. 4. Če je zatiranje rastlinskih bolezni ali škodljivcev neogibno potrebno, sme okrajni ljudski odbor (sedaj občinska skupščina) izjemno dovoliti od-stopke od določb iz 2. in 3. točke te odredbe, vendar pa mora o takem izjemnem dovoljenju vsaj pet dni pred začetkom škropljenja ali zapraševanja po pristojnih občinah obvestiti lastnike čebel na pasiščili, ki so* oddaljena do pet kilometrov od nameravanega škropljenja ali zapraševanja. 5. Prekršek po tej Uredbi stori in sc kaznuje s kaznijo do 10.000 din, kdor škropi ali zaprašuje rastline ali drevje proti določbam 2. ali 3. točke te odredbe. 6. Ta odredba velja od dneva objave v Uradnem listu LRS. Štev. 1/1-265/2-54 Ljubljana dne 6. aprila 1954. Državni sekretar za gospodarstvo LRS: Ing. Marjan Tepina 1. r.« Če opazimo, da čebeli', pred čebelnjakom in na naletui deski množično umirajo, če se žive čebele, ki lezejo prod čebelnjakom, tresejo, mrtve pa imajo zasukana krila m skrotovičene zadnje noge, potem so verjetno zastrupljene. Če opazi čebelar take znake, obvesti o tem takoj čebelarskega preglednika, ta pa občinskega kmetijskega inšpektorja, da se zapisniško ugotovi in •oceni škoda. Lastnik čebel obvesti o zastrupitvi tudi upravo kmetijske organizacije, ki je povzročila zastrupitev, in zavarovalnico, če so bile čebele zavarovane. Komisija sestavi zapisnik po vzorcu na strani 70 Priročnika za čebelarske preglednike (Obolenja čebel in čebelje zalege). Če bi bilo treba ugotoviti zastrupitev s kemično analizo, tedaj je treba nabrati dve prgišči t. j. 300 do 400 čebel, izrezati' košček satja 10 X 15 cm s svežo obnožino (brez medu!) in poslati v škatli iz lesa ali lepenke, ki prepušča zrak in se ne mečka, v preiskavo na naslov Kmetijski inštitut Slovenije, Ljubljana, Hacquetova 2. Ta čas inštitut še nima organizirane znanstvenoraziskovalne službe za čebelarstvo iin zaradi tega začasno še ne kaže pošiljati vzorcev na imenovani naslov. Najbolje je, da se prizadeti čebelar in kmetijska organizacija sama ali pa s posredovanjem zastopnikov občine sporazumeta o višini plačila za povzročeno škodo po ocenitvi v komisijskem zapisniku. Če se prizadeti čebelar ne bi mogel sporazumeti s povzročiteljem zastrupitve glede povračila škode, lahko zahteva odškodnino pri pristojnem občinskem sodišču, za kar uporabi podatke iz komisijskega zapisnika. Upoštevati je treba, da je nevarnost za zastrupitev čebel tudi takrat, če škropimo v času, ko cvetijo pod sadnim drevjem spomladanski žafran, regrat iitd. 2. Prevažanje čebel in veljavnost potrdil o zdravstvenem stanju čebel. Za promet s čebelami veljajo določila Temeljnega zakona o varstvu živine pred živalskimi kužnimi boleznimi (Ur. list FLRJ št. 26/1954). Podrobna določila o pogojili za prevažanje čebel na paše, ki veljajo še danes, je izdal leta 1954 Državni sekretariat LRS za gospodarstvo — Veterinarska inšpekcija s posebno okrožnico tele vsebine: »LRS — Glavni sekretariat za gospodarstvo Veterinarska inšpekcija Štev. VI11-18/3 Dat um: 24. maja (954. Predmet: Zatiranje kužnih bolezni čebel (kuga čebelje zalege, pršiča vost čebel) 1. Vsem OLO — tajništvom za gospodarstvo 2. Vsem veterin a rsk im ustanovam 3. Zvezi čebelarskih društev LRS — Ljubljana V januarju 1954 je bila ugotovljena pršičavost v Mežiški dolini. OLO Slovenj Gradec. Kuga čebelje zalege pa je bila ugotovljena že v več krajih. Ugotovljeno je tudi, da se čebelje kužne bolezni širijo s pošiljkami čebel, posebno s prevažanjem na pašo. Da bi se to preprečilo, je potrebno, da je vsako prevažanje pod veterinarskim nadzorstvom. Na osnovi 13., 16, in 17. člena uredbe o preprečevanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni, 145. in 193. člena pravilnika za izvajanje te uredbe dajemo sledeča navodila: 1. Lastniki, ki žele peljati čebele v druge kraje na pašo ali iz drugih razlogov, so dolžni to pravočasno javiti pristojnemu OLO — okrajnemu veterinarju. 2. Na podlagi prispele prijave pošlje OLO k čebelarju veterinarja ali čebelarskega strokovnjaka, ki izvrši pregled panjev in čebel 3. Ob ugotovitvi ali sumu kužnih bolezni čebel je treba postopati po 120. m 124. členu pravilnika za izvajanje uredbe o zatiranju in preprečevanju živalskih kužnih bolezni; v negativnih primerih pa okrajna veterinarska služba izda veterinarsko potrdilo, da so čebele zdrave. V potrdilu je navesti nne lastnika, okraj in občino porekla in kraj ter občino, kamor se čebele pošiljajo. Lastnik je dolžan nabaviti veterinarsko potrdilo ne glede na kak način se od p remija. 4. Železniške in kamionske postaje ne sinejo sprejemati panjev s čebelami za odpremo brez veterinarskega potrdila o izvršenem pregledu v mestu porekla. Ponovni pregled panjev s čebelami na postajah pri utovoru in iztovoril ni potreben. 5. O nameravanem prevozu čebel je treba po izdaji veterinarskega potrdil a nujno obvestiti oni okraj, kamor gredo čebele na pašo. Ta okraj pa o tem obvesti one občine, na območju katerih se nahajajo čebelje paše. Lastnik čebel je dolžan, da prijavi dovoz čebel na pašo pristojni občini in pokaže veterinarsko potrdilo. Če tega potrdila nima, obvesti občina pristojni okraj, da pošlje veterinarja zaradi izvida in pregleda čebel. Ako se pri pregledu ugotovi kužna čebelja bolezen ali sum nanjo, se postopa v smislu uredbe in citiranega pravilnika (vrnitev čebel v kraj porekla ali 2at iranje bolezni na paši, če je za to možnost itd.) in uvede kazenski Postopek. Ako sc pri tem pregledu ugotovi, da so čebele zdrave, se proti lastniku uvede kazenski postopek v smislu čl. 27. citirane uredbe, ker si pred prevozom ni priskrbel potrebnega potrdila oziroma dovoljenja. Veterinarsko potrdilo naj volja šest mesecev, v kolikor ni preklicano zaradi ugotovitve kake čebelje kužne bolezni. 6. V sporazumu z veterinarskimi upravami drugih republik veljajo navedena navodila tudi za odpremo čebel v druge republike. Pripominjamo, da jo točni opis pršiča vosti čebel kot tudi način širjenja in zdravljenja objavil v 3. številki »Pčelarstva« (1954) prof. dr. Ivo Tomašec. Čebelarstva, ki se bavijo s prodajo čebel in malic, morajo hiti pod stalno veterinarsko kontrolo. Prosimo, da s temi navodili seznanite vse področne veterinarje, okrajne agronome, čebelarske strokovnjake, pristojno občine, železniške in kamionsko postaje, čebelarska društva in čebelarje. Gospodarska važnost našega čebelarstva narekuje, da napravimo vse potrebno za preprečevanje čebeljih kužnih bolezni. Bolne in sumljive čebele pošiljajte v bakteriološko preiskavo Veterinarskemu znanstvenemu zavodu v Ljubljani zaradi ugotovitve točne diagnoze. 1 )ržavni podsekretar L. S. Mirko Hočevar 1. r.« Pristojnost za izvrševanje določil po okrožnici je prešla medtem na občine. Važno je, da mora imeti vsak čebelar-prevaževalec potrdilo o zdravstvenem stanju čebel, lega izda občinski veterinarski inšpektor, potem ko mu krajevni čebelarski preglednik predloži poročilo o spomladanskem pregledu čebel. To potrdilo velja šest mesecev, v kolikor ni bilo med tem preklicano zaradi ugotovitve kake kužne čebelje bolezni', in spremlja čebele skozi vso pašno sezono od prevoza iz domačega čebelnjaka pa do povratka. V okrožnici je zlasti važno tudi pojasnilo, da veljajo njena določila o sporazumu z veterinarskimi upravami drugih republik (udi za prevoz čebel v druge republike. Pregled čebel na tujem pasišču pride v poštev samo takrat, če je v času. ko so čebele tam na paši, podan sum na hudo gnilobo čebelje zalege. Zaradi specifičnosti čebel in čebeljih kužnih bolezni se izda zdravstveno potrdilo preva/.evalcem po spomladanskem pregledu čebel, ko je z izjemo hude gnilobe čebelje zalege najlaže ugotoviti čebelje kužne bolezni. Veljavnost zdravstvenih potrdil traja šest mesecev, v negativnih primerili prav iz tega razloga. Zahteva po ponovnem pregledu čebel pri utovoru oziroma iztovoril je neizvedljiva, iz prej navedenega razloga pa nepotrebna ter zaradi tega neumestna. Okrožnico s tolmačenjem smo priobčili zaradi tega, da bodo mogli preva-ževalci uspešneje pojasnjevati šestmesečno veljavnost zdravstvenih potrdil in preprečevati1 razne nevšečnosti, ki nastajajo predvsem zaradi togega in birokratskega poslovanja nekaterih organov prevoznih podjetij in oblasti. Prepis okrožnice bomo poslali tudi nekaterim veterinarskim postajam v Liki. V. Benedičič pogodbe pri opr a Sevalni službi Sadjarji v Italiji se vedno pogosteje obračajo na čebelarje, da l>i pripeljali ■čebele v njihove sadovnjake. Zato so le-ti naprosili svoje strokovno glasilo, da bi jim posredovalo primeren osnutek pogodlx\ ki naj bi jo v takem primeru sklenila čebelar in sadjar. Glasilo je čebelarjem ustreglo in objavilo takle osnutek: Pogodba za opraševalno službo Med čebelarjem tov........................ in sadjarjem tov. ................. se sklene tale pogodba: 1. Čebelar se obveže, da postavi v sadovnjak tov............................ v (na) ..................... (štev.) ................... panjev, sposobnih za opraševanje takoj v začetku cvetenja. 2. Čebelar se obvezuje, da bo pustil v sadovnjaku tov....................... •čebelje družine ves čas cvetenja. Sadjar napove odvoz čebel vsaj tri dni Poprej. Obenem se sadjar obvezuje: a) da plača čebelarju za vsak pripeljani panj znesek din ................... b) da ne bo v času, ko bodo čebele v sadovnjaku, za nobeno kulturo uporabljal strupenih škropiv, e) da vsaj tri dni pred škropljenjem obvesti čebelarja, da pravočasno odpelje čebele; č) da povrne čebelarju škodo, ki bi jo povzročil z uporabo strupenih škropiv, in sicer din ................ za izgubo pašnih čebel, (lin ............ za popolnoma uničeno čebeljo družino. V kolikor se pogodbenika ne bi mogla zediniti glede plačila morebitne škode ali kakršnegakoli drugega nesoglasja, sprejmeta posredovanje komisije, ki jo sestavljajo čebelarji in sadjarji. Lastnoročna podpisa pogodbenikov: čebelar sadjar Ker trka na naša vrata tudi že ta problem, ne bi bilo napačno, da si to zapomnimo in skušamo osnutek prilagoditi našim razmeram. L'apicoltore d'Italia, i064. Mur. lovice iz čekelarsbtga sveta „ Kuko dodajamo fuinidil. Ker bo to uspešno zdravilo spomladi že liu voljo našim čebelarjem, je prav, da se že sedaj seznanijo z doziranjem. Z zdravilom moram« ravnati varčno, saj je precej drago im bi bilo škoda, da bi ga po nepotrebnem tratili. Sladkorno raztopino pripravimo v razmerju 1:1. Na vsak liter sladkorne raztopine damo en gram fumidila. Ker je v steklenički 25 gramov fumidila, napravimo s to količino lahko 25 litrov sladkorne razto-ipine. V enem litru sladkorne raztopine je 625 gramov sladkorja. Zato moramo to upoštevati, kadar pripravljamo sladkorno testo. Tega naipravimo iz treh delov dobro zmlete sladikorne moke in enega dela medu. En kilogram testa bomo torej napravili iz 0.75 kilograma sladkorne moke in 25 dkg medu. Za en kilogram testa potrebujemo torej 1.6g fumidila. Ker pa čebelarji nimajo talko občutljivih tehtnic, si zapomnimo, da zadostuje steklenička s 25 grami fumidila za 15.62 kg testa. Za merico lahko uporabljamo tudi pokrovček stekleničke. Vanj gre 5 gramov fumidila. Z njim lahko napravimo 3.125 gramov testa. Vsebino stekleničke vselej raztopimo v kozarcu hladne vode in jo zlijemo v ohlajeno sladkorno raztopino. Kadar delamo testo, zlijemo raztopino fumidila v medeno raztopino in jo dobro premešamo. E. S. Biološko zatiranje pršice. Kužno razširjanje pršice je posledica nezadostnih oskrbovalnih in obratovalno gospodarskih ukrepov. Neugodne pašne in vremenske razmere, pomanjkljiva oskrba s hrano, prekinitve zalaganja zaradi nesposobnih matic oziroma brozmafičmoist so rikolnosti, ki povzročajo, da pršica v biološkem tekmovanju s čebelami zmaguje. Zato je treba storiti vse, da se z biološkimi ukrepi zviša pripravljenost družin za obrambo. Čebele nikoli ne sunejo biti brez hrane, v čebelnjaku ne smejo biti niti brezmatične družine niti stare, slabo zalagajoče matice niti slabiči ali bolne družine. Predvsem pa ne smemo trpeti, da bi se v čebelnjaku raz- pasla umazanija. Da se družine same čistijo z nepretrgano izmenjavo čebel, je treba posebno spomladi in jeseni podpirati z oskrbovalnimi ukrepi. Sem sodi pospeševanje čistilnih izletov z dodajanjem tople medene raztopine, z zunanjim krmljenjem z obnožinskimi nadomestki. K teinu sodi premostitveno krmljenje s suhim sladkorjem, če se paša pretrga. Šele če so temeljito opravljeni ti ukrepi, so dami pogoji za uspešno zdravljenje s folbeksom, če je morda potrebno. Bienenvater 1963. S. R. Hitrost, s katero letijo čebele. V čebelarski literaturi najdemo zelo različne podatke o hitrosti čebeljega leta. Navajajo hitrosti od 2,5 do 8,3 m na sekundo. Večkrat ugotavljajo, da lete čebele na pašo s hitrostjo 8,3 m/s. Ko se vračajo s paše obremenjene z medičino, pa lete proti panju le s hitrostjo 6.7 m/is. Profesor Frisch je celo ugotovil, da je hitrost vračajočih se čebel odvisna od gostote medičine v mednem želodčku. Sedaj proučujejo v Rusiji let čebel s posebno kinematografsko kamero, s katero snemajo leteče čebele iz razdalje 100 m. da jih preveč ne ovirajo. Z neverjetno natančnostjo so ugotovili, da ima iz panja leteča čebela hitrost izpod 1 m/s, dočim znaša njena hitrost po 100 metrih že 7,971 m/s. Pri povratku ima 1—2 metra pred panjem komaj še 1.28 m/s hitrosti. Nič čudnega, da čebel, ki lete na dobro pašo, 100 metrov od čebelnjaka v zraku ne moremo videti, ampak jih kvečjemu slišimo in to zamenjamo večkrat z rojem v zraku. L'apieoltore d’Itallia, 1964. Mar. Moje izkušnje pri zdravljenju z medom. Med vojno sem bil v internaciji v Nemčiji. Bilo je julija 19-14. ko sem se vroč in potan napil mrzlega piva. Nato sem dobil želodčni in črevesni katar. Pili som nekaiko iz obupa, kor so prav takrat bombardirali in se je vse rušilo, kaikor da bi se svet podiral. Drugi1 dan nisem bil za nobeno ralbo. Nisem mogel ne j osti ne piti in tudi ne spati. Premišljevati sem začel, s čim naj bi se zdravil. SpolniliI sein se na svojo mamo. Ko sem bil še pastir pri hiši, to je pred 70 leti, sem se močno prehladil in imel hud katar. Mama mi je dala žlico medu s toplim mlekom in katar je izginil. Bolezen me je tako zdelala, da sem zelo opešal. Vse je teklo od mene m bal sem se, da me bo pobralo. Trebuh me je bolel in ves sem bili obupan. Spomnil sem se na med in tam blizu je bil neki čebelar s 50 panji. Šel sem ga prosit, če bi mi prodal liter ali dva medu. Odgovoril mi je, da za denar ne, pač ipa za cigarete. Ker nisem kadilec, sem imel od doma nekaj cigaret, nekaj pa nemških. Za 20 škatlic sem dobil dva litra medu. Takoj sem se začel zdraviti z njim. Prvi dam sem vzel žlico zjutraj, eno zvečer; drugi dan eno žlico zjutraj, opoldne in zvečer. Tako sem nadaljeval. Po (reli dneh sem že čutil, da mi gre na bolje in talko sem nadaljeval, dokler sem imel med. Želodec mi kmalu ni več delal težav, tudi črevesje se je umirijo. Kmalu sem okreval in dobil tak apetit, da bi kur naprej jedel. Od takrat nisem bil na želodcu nikdar več bolan. To sem napisal zato, da bodo mladi ljudje znali ceniti med, to neprokoslji'vo zdravilo, ki ga pridne čebele s takim trudom nabirajo. O tem piše prof. Senegačnik zelo lepo v zadnjem Slovenskem čebelarju. J. Škerlj Prevoz čebel pri odprtih žrelih. Kakor piše sovjetski čebelar S. Klemenkov, ki je zaposlen na sovhoznem čebelnjaku s 104 panji, so preteklo jesen prevažali čebele nu večjo oddaljenost. Prvikrat so vozili pri odprtih žrelih 56 panjev s kamionom 171 km daleč. Nu slabi cesti pa je moral pomagati kamionu še traktor celih 7 lir. Vozilo se je zelo treslo in premetavalo. Kljub temu pa so bile čebele mirne in niso uhajale ilz panjev. V vasi Okt ja briški je moral šofer zairadi okvare na vozilu ob 8. uri zjutraj stati poldrugo uro. Bilo je toplo, toda megleno. Potem so, tako piše avtor, potovali še 3 in pol ure, toda, čebele so bile mirne in niso silile iz panjev. Brž ko smo prispeli na pasiščo, so čebele kar v potoku silile iz panjev. Ob pregledu panjev smo našli vse v rodu in ugotovili nismo nobene škode. Drugi čebelnjak z 4-8 družinami so peljali 210 km daleč, prav tako z odprtimi žreli in z istim tovornjakom, ki ga je prav tako vlekel nekaj časa traktor. Nu poti so bili celih 8 ur in sicer od 8. ure zvečer do štirih zjutraj. Tildi ta prevoz je potekel v najlepšem redu brez vsake škode. £ | Še o največjem čebelarstvu na svetu. Kot poroča Südwestdeutscher Imker, iimata največje čebelarstvo na svetil čebelarja Wulf rath in Speck, Leta 1962. sla imelä 20.000 panjev, ki so bili razmeščeni na 400 različnih pasiiščih. Po najnovejših vesteh je ta firma povečala zdaj število čebeljih panjev na 50.000. Imajo jih po vsej Ameriki od atlantske obale do Pacifika. Firma ima naslov Mlel Carlota«. Poleg medu, matic in mlečka prodajajo tudi proizvode cvetnega prahu, med v sat ju in razne predmete iz voska. ^ j Čebele pomagajo oblačiti človeka. Ka- zijev (SSSR) je opazoval čebele pri opra-ševanju bombaža. Pridelek se je povečal od 16 do Tt %, Vlaknu so bila daljša i'ii bol j močna, mnogo bolje so dozorela in bila za predelavo veliko boljša. Š. L. Novice o zaščiti rastlin. V Združenih državah Amerike iso planirali, da bo ministrstvo za poljedelstvo dodelilo znesek 29 milijonov dolarjev za poskuse, s katerimi naj bi ugotovili sigurne metode v borbi proti rastlinskim škodljivcem. Ta znesek bodo uporabili za preiskovanje biološke, a ne kemijske borbe proti škodljivcem. Poleg tega pa so planirali tudi izdelovanje novih kemijskih sredstev, ki se zelo hitro tope in ki niso čebelam škodljiva. Zato bodo izšolali posebne kadre. Ameriški čebelarji pozdravljajo to pobudo in obljubljajo vso pomoč pri uresničitvi načrtov. S. L. Čebelji strup kot zdravilno sredstvo. Po poročilu Gorškova (SSSB) so zdravili 800 bolnikov v neki ambulanti s čebeljimi strupom. Med bolniki je bilo precej tokih, ki so bolehali od 5 do 15 let, in sicer zaradi revme, nalezljivih bolezni, vnetja sklepov, vnetja hrbteničnih vretenc, živcev, zaradi odprtih ran na nogah itd. Zdravljenje bolnikov s čebeljim strupom je uspelo od 75 do 100 %. Bolniki so dobivali čebelja žela na tistem mestu, kjer jih je bolelo ali pa v bli- žiiii obolelega dela telesa. Istočasno so morali trikrat dnevno piti šipkov čaj, ki so niii dodali po eno žlico dobrega medu. Pri odprtih ranah na nogah so uporabljali neko mast vsak drugi dan. Ta je bila sestavljena iz antibiotika, sredstva za anestezijo in medu v razmerju 5:3: 100. S talko mešanico so uničili vse bakterije, bolečine so prenehale, tkivo na ranah se je zacelilo in zdravljenje je bilo hitrejše. Prav take rezultate je dosegel tudi Gajdcr v neki bolnici v Uikrajini. V visej dobi zdravljenja so dobili pacienti ob 560 do 3360 čebeljih piiko\. Dor Imikerfreund — S. L. Čebele na oljni repici. Belozerova (Ukrajina) je preiskovala vsebino sladkorja v medičini zimske repice. Ugotovila je, da je bilo v posameznem cvetu tolilko nektarja: ob začetku cvetenja .... 2.326 mg ob glavnem cvetenju .... 1.950 mg ob koncu cvetenja...................1.350 ing Nadalje je ugotovila, da so opražile čebele v primeri z ostalimi žuželkami od 72.9 do 96,3 %. Ena sama čebela je obiskala po 10 cvetov v minuti. Pridelek semena je bil na površini 100 m2 4.379 kg. na oddaljenosti 850 m pa 3.860'kg. S. L. Med kot sredstvo proti kašlju. Kuhaj 10 minut limono, da postane mehka. Potem jo zmečkaj ali pa iztisni. Ta sok zlij v kozarec in dodaj dve žlički čistega glicerina. Dobro pomešaj in doli j medu. Zdaj še enkrat dobro premešaj in zlij vsebino v steklenico s širokim grlom in dobro zaveži. Pri močnejšem kašlju vzemi eno žličko zjutraj, drugič opoldne, tretjič popoldne in zadnjikrat pred spanjem. Ponoči, če se zbudiš, vzemi spet eno žlico. To domače zdravilo je zelo poceni in ga prav radi uživajo otroci in tudi odrasli. Oisterr Tinker — S. L. Rak in čebelji piki. še vedno trdijo, da čebelji piki ugodno vplivajo v borbi proti raku, vendar pa še nimamo pravih dokazov za to. Kljub temu pa sta dr. G. Anton im dr. K. A. Forster iz Berlina ugotovila, potem ko sta vrsto let preiskovala, da je od približno 20.000 čebelarjev in čebelark imelo samo 0.36 promila raka. To je najnižji procent obolenj glede na druge poklice. Pri delavcih v pivovarnah se dvigne to število colo na 4.6 promila, pri poljedelcih pa na 2,1 promiila. Avtor pravi, da je poznal starega čebelarja, ki je v svojem kraju deloval kot neke vrste domači zdravnik. K njemu so prihajali ljudje, ki so tožili, da imajo revmo. Vsakokrat jih je peljal v svoj čebelnjak in jim dal nekaj čebeljih pikov. Njegovim bolnikom ni bilo vedno prijetno, toda prepričal se je lahko pozneje, da je marsikoga ozdravili. Avtor trdi, da obstoji neka določena zveza med povzročitelji raika in čebeljim strupom. Treba bi bilo, da bi to naši medicinski inštituti ob pomoči čebelarskih organizacij oziroma čebelarjev še naprej proučevali. österr. linker 7/8-62-134 — S. L. Še o prevozu čebel pri odprtem žrelu. Čebelar sovhoza Iskra K. Fomin piše v zvezi z gornjim naislovom tole: »Prevoz čebel pri odprtih žrelih večji del naših čebelarjev ne odobrava. Tudi jaz sem bil tega mišljenja, dokler se niisem prepričal o tej stvari. Leta 1963. sem natovoril na kamion 60 sovhoznih panjev z odprtimi žreli, da jih prepeljem na pa-silšče sončnic 12km daleč. Panje sem iiialožill na kamion talko, da so bili satniki v smeri vožnje. Pred odhodom sem puhnil v vsak panj dvakrat ali trikrat dim i'z kadilnilka. V začetku vožnje je prišlo iiz nekaterih panjev nekaj čebel, ki so latzile nekaj časa po panjski končnici, toda ikmalu so se vrnile v panje in se umirile. Prevoz je bil odličen. Tako sem prepeljal čebele tudi nazaj na stalno mesto. Tak način prevažanja je zelo dober in ne jamči le za odlične rezultate pri prevažanju, pač pa olajšuje čebelarjem delo pri pripravljanju čebel za prevoze. Gospodarstvo pa ima korist zaradi tega, ker ni treba napravljati ventilacij v panjih. g j Mednarodni center za čebelarstvo. V Veliki Britaniji nameravajo organizirati center za znanstveno raziiskavanje s področja čebelarstva. Ta čebelarski center bi bil važen za ves svet. Načrt za ustanovitev te organizacije bi lahko-uresničili ob podpori čebelarskih organizacij ir/. 76 dežel. V tem Znanstvenem centru bi zbirali vse izkušnje s področja čebelarstva, zlasti pa glede donosa in kvalitete medu. Lastna raziskavanja posameznih dežel bi lahko mnogo pomagala omenjenemu centru, da bi se potem uresničile vse naloge v celoti in v splošno zadovoljstvo. ^ . naša organizacija SEJA IZVRŠNEGA ODBORA dne 2. februarja 1965 Predsednik poroča, da sta s Francetom Resmanom ugotovila, da so predmete, ki so bili /brani za čebelarski muzej in predhodno razstavljeni na muzejski razstavi* v Kranju, v redu odpremili v Čebelarski muzej v Radovljici. Od panjev, ki jih je odkupila Zveza od podjetja »Liko«, pravnega naslednika nekdanjega našega podjetja »Mizarstvo Vrhnika«, smo izločili in prodali po nabavni ceni en DBL in en amerikunski nakladni panj, ker čebelarski muzej že ima take panje. Glede barvnih diapozitivov poroča urednik, da jih bo kakih sto odkupilo CD Celje, ostale pa ibo razvrstil po pre-davalnih temah. Poskusno snemanje čebelarskih opravil s 6 mm kinokamero pri Bukovšku in Senegačniku sta prevzela tovariša Martelanc in Senegačnik. Predsednik prebere odgovor Zveze L. Nam ar ju na njegovo zahtevo do Zveze z dne 3.12.1964 in S. Grči na njegova dopisa z dne 7. in 10; 12. 1964. Tako smo sklenili na seji dne 22.12.1964. Odbor je razpravljal nato o predlogih A. Pcrkavca in anketiranih čebelarjev ljubljanske čebelarske družine. Sklenili smo, da obvestimo ljubljansko čebelarsko družino, naj sporoči svojo problematiko in predloge ljubljanskemu društvu, ki naj jih potem predloži občnemu zboru Zveze. Glede na dopis Zavarovalne skupnosti za SR Slovenijo, v katerem prosi za seznam čebelarskih preglednikov, smo sklenili, da bomo v marčevi številki Slov. čebelarja naprosili vsa čebelarska društva, da dostavijo do 15. marca sezname čebelarskih preglednikov v dveh izvodili. Od teh bo dobila enega Zavarovalna skupnost, da bo napravila seznam čebelarskih preglednikov za posamezne zavarovalnice. Te sezname potrebujejo zavarovalnice zaradi pritegnitve čebelarskih preglednikov k cenitvam morebitnih škod zavarovanih čebelarstev. Vlogo na zvezno veterinarsko upravo v Beogradu za fumidil-B smo poslali. Prepis smo dostavili tudi Savezu pče- larskih organizacija, da bi posredoval pri Zvezni veterinarski upravi za pospešeno rešitev. Zastopstvu fumidiila-B v Švici smo sporočili, da bomo potrebovali letos 2000 stekleničk po 25 gr vsebine. Savez pčelarskih organizacija SFRJ je poročal v posebnem dopisu od 29. 1. t. 1. o svojem delu, zlasti glede posredovan ja na tržišču z medom. Po tem poročilu so cene na svetovnem trgu precej nižje od cen, po katerih odkupujejo med od čebelarjev domača podjetja. Ta čas tudi ne kaže, da bi se položaj kaj izboljšal. Dalje je poročal, da je posredoval, naj bi se pokvarjeni sladkor, ki bi glede na kakovost in ceno ustrezal čebelarskim namenom, dal na razpolago čebelarskim organizacijam, Seja upravnega odbora Savez a naj bil bila sklicana za konec februarja t. 1. Sklenili smo, naj se je zaradi varčevanja udeleži samo en naš član odbora. Na dnevnem redu naj obravnavajo tudi spremembo Navodil za dobivanje denaturi ranega sladkorja, prostega plačila prometnega davka. Naš delegat naj pripravi k točki dnevnega reda »Mednarodna politika Saveza«, kratko informativno poročilo. Dalje poroča predsednik, da se bomo zaradi pomanjkanja proračunskih sredstev pri Sekretariatu za kmetijstvo in gozdarstvo tudi letos obrnili na Sklad za pospeševanje založništva za finančno pomoč za naš list. Za ostale naloge v programu sedemletnega razvoja čebelarstva zelo verjetno ne bo mogoče dobiti nobenih sredstev. Zveza se razgovarja z Zavarovalno skupnostjo SRS, ki bo pripravila doslej najugodnejši načrt za kolektivno zavarovanje čebel prek Zveze, Načrt bo pripravljen talko pravočasno, da ga bomo lahko poslali članom upravnega odbora skupaj z vabilom na sejo, ki bo zadnji dan pred rednim občnim zborom Zveze. Stališče naše organizacije glede razprodaje čebel podjetja Agromel v likvidaciji je znano. Čim več naj jih pokupijo družbena posestva s sadjarsko proizvodnjo, ker bo kmalu veliko pomanjkanje čebel zaradi hitrega širjenja plantažnih nasadov. Kakor kaže. jih bodo odkupila posestva nekaj čez 4000. Nato poročajo predsednik, tajnik, lov. Martelanc in Senegačnik o doslej izvršenih občnih zborih in predavanjih. Ugotovili smo, da so občni zbori dobro obiskani, da število članstva letos zopet narašča i napravila za posamezne zavarovalnice posebne izpiske, da bodo mogle pritegniti pooblaščene čebelarske preglednike k morebitnim cenitvam škod. Čebelarske družine naj brez posebnega poziva pošljejo podatke društvom talko pravočasno, da bodo mogla ustreči zaželenemu roku, ki je 15. marca. Popravek! V prvi številki Slovenskega čebelarja popravite pod »Naša organizacija« — seja upravnega odbora sklep štev. 18. ki se glasi pravilno: »Potek seje upravnega odbora naj še posebej tolmačijo tovariši Kovič v Črnomlju, Levstek v Kočevju, Benedičič v Trebnjem in Domžalah ter Šlander v Krškem in Brežicah.« Uprava POROČILO ZA JANUAR V januarju je termometer v nižinskih krajih Slovenije malokje pokazal 10° mraza. Vse opazovalne postaje so prikazale v mesečnih poročilih srednjo mesečno temperaturo tako nizko, da je nihala med 1,5 in 2,5" C. Snega in dežja je bilo mnogo. Opazovalna postaja Selnica ob Dravi je zaznamovala 11 deževnih dni in srednjo mesečno temperaturo 1,5". Breg-Tržič poroča, da je bilo ves mesec nestalno vreme. Zadnji izlet je bil 26. XI. 1%4, čebele niso letele 66 dni. Opazovalna postaja Zerovnica-Postojna poroča, da je bil ves januar razmeroma zelo topel. Zadnji izlet je bil 26. XI. 1964. torej so bile tudi te čebele 66 dni brez izleta. Prezimujejo pa na sladkorju. Do sedaj so čebele povsod dobro prezimile. V Rogatcu so se čebele spreletele in otrebile 30. in 31. januarja. Tudi v Lovrencu na Pohorju so se čebele otrebile 30. in 31. januarja. V iztrebkih ni bilo opaziti nobenih znakov noseme ali griže. Ravno tako so imeli čebele v Selnici ob Dravi izlet 30. in 31. januarja. Vodja opazovalnice v Cezanjevcih pri Ljutomeru poroča, da so se čebele spreletele in otrebile. Poraba hrane je za malenkost večja kakor prejšnji mesec. J3oji se, da bodo morali čebelarji tamkaj paziti, da čebelam ne zmanjka hrane, če bo še dalje tako lepo in 'toplo vreme. Opazovalna postaja P r o sen j a k o v c i - M u rsk a Sobota poroča, da so se čebele po 67 dneh zimskega miru. spreletele in otrebile. Poraba hrane je normalna. Donos ali poraba v Skupno Srednja Dnevi Sončni sij v urah Kraj opazovalnice I. 11. III. pridobil ati porabil dkg me- sečna loplina »C > o c •M O mesečni tretjini dkg "M 0> TD