R. RŠKERC 3adran5hi biseri JADRANSKI BISERI BALADE IN ROMANCE SLOVENSKIH MORSKIH RIBIČEV NAPISAL A. AŠKERC V LJUBLJANI, 1908 ZALOŽIL L. SCHWENTNER j< 38025 $ Prejeto od urada za upravljanje imovine upornikov Natisnil A. Slatnar v Kamniku. KJE JE KAJ. Stran • • ..........VII Ribičeva vrnitev............ 3 Mrlič na morju............ 5 Devinska balada............ 8 Spak................ 11 ' Ribič Tomaž pa kapucin......... 13 Kapitan............... 16 Morski mož in dekleta ......... 18 Dekle in morje............ 21 Klic na morju............. 23 Ribičeva hči............. 26 Morska žena (Sirena).......... 28 Noč ribiča Petra............ 32_ Balada o božični nočj..........35 Ribič Janko in riba t. . . . .....X. 37 Roza Rojanska............ 41 Delfin in morski polž.......... 48 Podmorski zvon............ 51 ' Balada o Čožotih........... 53 Ribičeve sanje............. 57 ■Potok in morje............ 59 Balada o kresni noči.......... 61 Pravljica o biserih........... 63 Utopljeno dete............ 65 Podmorski zakladi........... 68 Školjka............... 71 . Jutrna pesem ribičeva.......... 74 Stran Razžaljeno morje.......... 77 Riba ne gre iz mreže........... 79 Ribičeva pomočnica . . . . ...... 81 Morje in solnce............ 84 „Dve sestri"............. 86 Kašljan in Boštjan........... 88 Ribičeva ljubica............ 91 Ribičev strah............. 94 -Frat................ 97 Ribiča Plesa pravljica o Devinu...... 103 Scog-lio di Dante........... 116 Znamenje sv. Salomona......... 120 Devinska nuna............ 122 Pravljica o dekletu in delfinu....... 125 Morske fate............. 127 Povodnji mož............ 130 Črni maček............. 131 Ribičev sin............. 133 Poslednja plesalka........... 135 Balada ribiča Caharije......... 137 Zakleti ribič....... ..... 139 Goreči konj............• 140 Francoski zaklad........... 142 Črna žena ............. 145 „Mohčev oltar"............ 147 Božja pot v Barbano........• • 149 » Atila in ribič............. 151 ITALIJANIZMI IN LOKALIZMI......154 PRIPOMNJA............154 * * Večerno solnce se potaplja v morju, žari ko zlata krogla na obzorju. In zdaj in zdaj pogrezne se pod plan, in zdaj in zdaj utone vroči dan. . . Med ribiči sedim, med domačini; hladim se v portiču gredoč v tišini. Ob zid peneči pljuskajo valovi, in moji ribiči izpirajo stoje" na čolnih mreže si po lovi in vmes v daljavo se ozirajo . . . Sedim in pogovarjam se z rojaki, ki z morjem bratijo se noč in dan; iz mladih let poznajo ti junaki to sinjo slano plan ko svojo dlan. In gledam njihova obličja resna, ki mnog na njih zapisan je vihar, zarisana premnoga burja besna . . . Pa kaj sta jim vihar in burja mar! In prašam jih, kaj vse so doživeli možje molčeči ti in zagoreli na morju ljubem svojem že kedaj, vozeč na čolnih se iz kraja v kraj — in glej, dotakni/ sem se srčne žile, in duše njihove so mi odkrile zaklad prenekateri, ki neznan na dnu nekje je ležal zakopan . . . Poslušam in poslušam . . . Kar po redi pripovedujejo mi resnogledi zakrknjeni in tihi ti možje" dogodke svoje, pripovedke mične, pravljice morske, bajke stare dične. Kako se veseli mi jih srce! . . . Čedalje več jih slišim teh povestij. Strahu so polne, polne so prelestij. . . In sebi samemu se ribič zdim, ki bisere iz morja dna lovim, ki dvigam dragocene si zaklade iz duš preprostih ribiških — balade pa mečem jih v poetični svoj čoln, ki kmalu bode jih do vrha poln. m Jadranski biseri Ribičeva vrnitev. „Polnoč! . . . Moža še ni domov . . . Kak strašna to je ribja lov „nocoj na morju sred viharja! Kako se bliska, strela vdarja! „Nevihta tam besni . . . Grmi . . . In morje kak šumi, buči! „Kako ti ob skalovje buta valov penečih jeza ljuta! . . . „Gorje ti, mož nesrečni moj! Kako pripelješ se nocoj „do brega živ? . . . Ne morem spati . Kaj počilo je tam za vrati? ..." In sredi sobe tisti hip prikaže ribič se . . . Ko kip stoji pred njoj pa gleda, glede molče jo, ki se trese bleda . . „Oh, vendar prišel si domov! Res rešil si se iz valov?!" . . Pa hoče srečna ga objeti . . . Kar skozi okno blisk posveti in ribiča ni več nikjer, čeprav zaklenjena je dver . . . A zjutraj ribiči sosedi ji pridejo naznanit: „Vedi, „tovariš naš, mož mladi tvoj, utonil v morju je nocoj!" Mrlič na morju. Sel ribe lovit je Brežan pod večer na morsko plan. Čoln plava z razpetimi jadri. Čoln plava po morju naprej . . . Lov lepa to danes bo, hej! Vesel Brežan žvižga si pesem. Umolkne pa gleda . . . Hoho! Križ božji! I, kaj pa je to?! Na morju je srečal mrliča. Pa gleda ga ribič Brežan: Utopljenec plava neznan v obleki raztrgani mimo. Zabuhel obraz in oči zaprte . . . Na hrbtu leži mož mrtvi pa plava tik čolna. In gleda ga ribič, in strah ga zgrabi in groza. Namah obrne svoj čoln od mrliča. Z razpetimi jadri leti, vesla na vso moč in beži — utopljenec plava za čolnom! In kamor obrne Brežan svoj čolnič po morju na stran — utopljenca vidi za sabo! „Pojedel si, mrlič, mi lov!" In jezen odpelje domov se s praznimi mrežami ribič. Po noči pa vidi Brežan, ko spava v kolibi, pust san: Prikaže se mrlič mu z morja! Pri posteli tujec stoji z zabuhlim obrazom, z očmi zaprtimi — strašna prikazen! In voda mu morska curlja z obleke beraške na tla . . . In ribič ga vpraša boječe : „Kaj hočeš od mene? Povej!" . . „„Ce srečaš mrliča poslej na morju, pred njim mi ne beži! „„V čoln vzemi nesrečnika svoj! Na suho ga pelji takoj in v sveti pokoplji ga zemlji!"" Devinska balada. Noč pl ava nad gradom devinskim in morje šumi in buči peneč se ob skalah njegovih, in mesec na nebu gori. In mesec gori in ozira skoz okno odprto se v grad in vidi, kako poljubuje grajščak naskrivaj svoj zaklad. In mesec posluša in sliši, kako se upira dekle Turjana grajščaka ljubezni, in sliši vse njeno gorje . . . »Pustite domov me, pustite! . . . Ubogi moj oče! . . . Kako žaluje za mano in išče zaman svoje Anice . . . O! „Pač ljubša mi ribiška koča domača je stoinstokrat ko vaša bogata dvorana, ko ves vaš ponosni ta grad!" „„Ostani pri meni, ostani! Najlepša iz vseh si deklet, ti ribiška vila prelestna, dišeči primorski moj cvet!"" „Ni dosti, da s siloj odvedli s seboj ste me, vzeli mi čast deviško?! . . . Gorje mi, gorje mi, da vjela sem v vašo se past!" „„Ostani pa ljubi me, Ana! Glej, ni porodil se še dan! Se dolgo je, dolgo do jutra . . . Bogato poplača Turjan!"" „Pustite me! Fant me moj išče, moj ženin me kliče doma! Telo le ste vzeli si moje •— nikdar pa ne dam vam srca!" „„Haha! Ce ne morem imeti za zmerom te, Anica, jaz — ne bo te več ljubil drug nihče!"" . . . In prime dekleta črez pas pa vrže skoz okno jo v morje v globoki peneči prepad . . . In morje sprejelo je željno v naročje prekrasni zaklad. In zjutraj pod gradom devinskim star ribič tam ribe lovi . . . In glej, pred njim zrastel iz morj školj nov je — in ribič strmi . . Strmi pa jo gleda to skalo in mož se začudi naglas : To hčere njegove podoba, njegove je Ane obraz! Spak. Zari na vzhodu jutra svit, Tomaž pa ribe gre lovit. Meglen nad morjem pajčolan. In čoln se ziblje tja črez plan. Vesla Tomaž, vesel vesla, saj danes zopet rib proda! Pa vzame sak in ga spusti v globino . . . Vzdigne — kaj nič Spusti ga drugič . . . Zopet nič? „To mi nagaja sam hudič!" Spusti v globino tretjič sak . . . „Hoho, sedaj je pa težak!" Kaj vzdigne? . . . Kozla črnega! Ustraši se, obrne ga . . . Res, kozel črn je in rogat, ves kosmat, grdogled, bradat! . . Kako Tomažu se reži! Kako žarijo mu oči! Prekriža se Tomaž — in spak sam skoči v morje. Bil je vrag. Ribič Tomaž pa kapucin. Pa sva peškat šla pod Miramare v noči jaz in sosed moj Kandare. Sčip je nama žolt z neba sijal, vetrič svež je nama barko gnal. S krepkimi rokami sva veslala. Tiho vse, le voda je šumljala . . . Sredi miramarskih tam pečin, glej, stoji pred nama kapucin! Kapucin suh, osivele glave in visoke, sključene postave! Dolga kuta mu odeva stas, bela brada pada mu črez pas. Gledava ga, s čolnom obstojiva . Strah je naju skoro, pa molčiva . Pa se ujunačim, prašam: »Hej, duh si ali človek živ? Povej!" „„Klošter stal je tukaj v starem časi"" kapucin zamolklo se oglasi — „„jaz pa bil nepošten sem ključar in za sebe shranjal sem denar! „„Tukaj skril sem bil ga pod pečino poneverjeni zaklad v globino. „„Greh teži mi dušo še sedaj . . . Brez miru trpim, ne morem v raj . . . „„Kdor zaklad moj našel in ga vzel bi, dušo mojo brž iz vic otel bi!"" Reče in izgine kapucin. Midva pa veslava do skalin. Iščeva in kopljeva ... V votlini zableščijo nama se cekini! Ha, beneški bil je lep denar! Hvala ti, menih, za skrivni dar! Vzdignila zaklad sva, ga zapila pa za kapucina sva molila. Od tedaj ga ni nič več nazaj . . . Bržčas je odišel v sveti raj . . . Vsem nam bilo prav je: Kapucinu v raju, nama pa pri sladkem vinu! Kapitan. Barko vodi kapitan črez zeleno morsko plan. V pozni noči barka plava, veter jadra napihava. Pa se vzdigne ljut vihar. Grom grmi ... Za vdarom vdar . . . Kapitan stoji na provi . . . Kaj tam bliža se njegovi ladji iznenada? Ha! V čolnu troje mož vesla proti njemu . . . „Kdo, brodarji tuji, črni ste veslarji?" „»Kapitan, postoj, postoj! K tebi moramo nocoj!"" „Pred viharjem mar bežite? Ali pomoči želite?" „„Nič ne briga nas vihar! Ti si, kapitan, nam mar! „„Tebe hočemo imeti, hočemo s seboj te vzeti! „„Lani — pomniš? — obsorej si ubil na črti tej „„kupca, vzel mu vse cekine pa ga vrgel v globočine! . . . „»Kapitan, zato nocoj te ponesemo s seboj! „„V pekel pojdeš pri tej priči! Mi smo, veš, trije hudiči!"" Branil se jim je zaman . . . Moral v čoln je kapitan. V lance so ga uklenili pa na dno ga položili. Odveslali v temno noč s čolnom so hudiči proč. Morski mož in dekleta. Nad morjem mesec zlat gori. Dekleta kopljejo se tri, tri Barkovljanke belolice, tri vitkorasle lepotice. Pa kopljejo se, plavajo, se v šali premetavajo po morju mehkem kakor vile. Sedaj so, glej, se potopile v globino nekam in sedaj so dvignile se spet nazaj na površino pa igrajo z valovi se, se hohotajo. In morje ž njimi ziblje se >n guga se in giblje se. Objemlje jih in poljubuje in ko zaljubljeno vzdihuje; zaganja v breg se in šumi in v bele pene se drobi. Dekleta pa se hohotajo in po valovih se igrajo. Ko vile bele plavajo, sem, tja se premetavajo . . . In zdaj obupno zakričijo pa gledajo in ostrmijo . . . Tam mož prikaže iz globin se do pasu prav tik deklin! Polti zelene in čokata postava . . . Glava pa bradata! Namesto rok le par plavut . . . Pogled pošasti oster, hud . . . Kak velikana se zbojijo! Pa na pomoč brž zakričijo . . . Umrje prva od strahu in druga ubeži domu. In tretjo morski mož objame s plavutmi strastno pa jo vzame v globine temne dno s seboj, v kristalni grad podmorski svoj. Dekle in morje. Stoji dekle na bregu morja, ga gleda, gleda pa veli: „Kako te ljubim, morje krasno, izza otroških svojih dnij! »Očarana te gledam vselej, zamaknjena v to sinjo plan . . . Uganka si mi tajnovita, ki nanjo mislim noč in dan. »Povej, zakaj spreminjaš barvo, skrivnostno morje, vsaki čas? Zakaj drugačen vsako uro tvoj veličastni je obraz? »Sedaj ležiš pred mano mirno in solnčni te poljublja žar, zdaj stočeš in bučiš ob skalah in biča črni te vihar!" Ob breg zapljuska val mogočen, razpeni se in razprši na skali pred dekletom mladim, tako ji morje govori: „„Dekle ti lepo, radovedno! Saj tudi jaz imam srce, ki čuti žalost in veselje, ki čuti srečo in gorje. „„Povej, kdo vidi več veselja ko jaz, ki ves obsegam svet? Kdo vidi več trpljenja, boli pod nebom nego moj pogled? „„Oh, koliko ljudij prenašam na vse vetrove dan na dan! Kaj doživim vsak dan, kaj vidim jaz neizmerni ocean! „„In kar občuti duša moja, obličja mojega odsev ti kaže: zdaj sem dobre volje, zdaj srd razburja me in gnev!"" Zapljuska morje ob skalovje, razpeni se in zašumi. Na bregu pa ga gleda, gleda dekle, zamišljena stoji. Klic na morju. Stari Tomaž ribe lovi daleč na morju. Kje zdaj domači portič leži tam ob predgorju! Solnce zapada, bliža se mrak. Starec stoji še v čolnu pa spušča v morje svoj sak, pridno lovi še. Sreča šla danes ž njim je na pot. V brke se smeje. V Trstu proda rib jutri cel stot . . . Misli in šteje. Lep bo dobiček! . . . Do pozne noči hoče loviti . . . Saj se Tomažu nič ne mudi v portič oditi . . . »Pojdi domov, pojdi domov! Glej oblak črni!" . . . Nekdo ga kliče . . . „Pusti brž lov! K bregu se vrni!" Gleda po morju . . . „„Kdo pa ste vi glasi neznani?"" . . . Gleda — pa žive videti ni duše na plani! . . . „Pojdi domov, pojdi domov!" . . . „„Kdo se mi roga?"" »Pojdi domov!" . . . „„Tretji že zov! Kaj je? Za Boga!"" Veslo si vzame v roke takoj starec, upre se, da mu z obličja kaplje vroč znoj . . . Colnič ga nese. Jadro napenja ljut mu vihar, tuli in piska . . . Švigajo strele . . . Tresk, tresk in vdar . Kak se tam bliska! Ribič beži pred nevihtoj, vesla, kar mu je moči . . . Hej, že je v portiču, že je doma v ribiški koči! Kdor si na morju, zdaj ti gorje! Kaki valovi! . . . Kdo ga je klical domov, kdo ve? Morski duhovi? Ribičeva hči. Sel lovit je ribe stari Katalan, ko se svita jutro belo, pod Grljan. Ziblje čoln na morju tam se pri obali, z ribičem se guga pri visoki skali. Vrže mrežo v morje Katalan — pa, glej, prazno vzdigne. Jezen povesla naprej. Vrže drugič mrežo — danes nima sreče! V mrežo ni zajel ne ene ribe večje. Vrže mrežo tretjič. Dviga . . . Kaj je to? Vleče iz globine . . . Zdaj je pa težko! Vzdigne na površje mrežo pa pogleda: Hoho! To ni riba — žena to je bleda!" In široko možu se odpro oči: „0, za pet ran božjih! To je moja hči! „Moja hči Lucija! . . . Ali je mogoče?!" V čoln položi mrtvo pa naglas zajoče. Gledajo s pobrežja ribiča ljudje, govorijo: „Sam si kriv, če ti dekle „v morje je skočilo, v morju utonilo! Saj si vedel, koga davno je ljubilo! „Pa je nisi htel mu dati, da Kolar stopil bil bi srečen s hčerjo pred oltar!" Morska žena. (Sirena.) Noč. Luna sveti. Ribe gre lovit pri Miramaru mladi ribič Vid. Utrujeno od solnca morje spava. Ko po zrcalu čolnič gladko plava. Opojna, topla kresna noč molči. Le ob pobrežju morje tam šumi. Pa hoče vreči ribič sak v globino — kaj tam se dviga zdaj nad površino? In gleda ribič, gleda in strmi . . . Pred njim v daljavi samo čolne tri iz morja mu priplava ženska naga pa sede na pečino . . . Kaj, za vraga! Ne, saj ne vara ribiča oko . . . Kak bujno njeno mlado je telo! Oči upira v Vida hrepeneče in prsi kaže bele mu, kipeče . . . Plavuti dve ima namesto rok, luskinast ribji rep namesto nog . . . Lasje pa črni, dolgi, razpleteni po plečih padajo s temena ženi. Oj, zapeljiva ženska do pasu . . . Vid gleda jo poln sladkega strahu. Pozabil revež je na delo svoje . . . Cuj, morska žena krasna zdaj zapoje! O, ta glasov milina, o, ta čar! Tako ni slišal peti še nikdar! V Rojanu ne pojo tako na koru cerkveni pevci v svojem mladem zboru. In niti orgle ne pojo tako ob praznikih ubrano in lepo . . . V noč tiho pesem njena se razlega . . . Kako to ribiču v dno srca sega! Zaljubljeno ga gleda, miga mu, da kri po žilah mlado vžiga mu . . . In poje žena, čudovito poje pa kaže mu prelesti ženske svoje . . . Neodoljiva moč ga vleče k njej . . . Pa s čolnom k školju povesla naprej . . . Zamaknjen gleda vanjo, ki na skali sedi pred njim božanska . . . Morski vali šumeči spremljajo spev sladki njen brizgaje ji v pozdrav slap belih pen, poljubljajoč ji ploski konec repa . . . In ribič vzdihne: „Oh, kako si lepa I" Zapoje ona: „„Mladi ribič moj, le k meni, k meni! Tvoja sem nocoj!"" Pa plane k njej, omamljen Vid zavrisne . In žena ga objame, k sebi stisne na belo nedrije ga z vso močjo pa skoči ž njim objeta v morja dno . . . A zjutraj ležal ribič bled je, mrtev ob bregu skalnem, žene morske žrte Izpila od ljubezenske strasti ubogemu je ribiču vso kri . . . Kaj mrtvi ji mladenič danes mari! Le to premišlja, koga spet prevari . Noč ribiča Petra. Gre na morje v pozni noči s čolnom ribič Peter. Krepko se upira v veslo, v jadro piha veter. Postoji, da vrže mrežo s čolna v globočino. Kaj pred njim tik čolna šine tam na površino? Glej, na morju bos, mlad ribič gologlav stoji mu, v desni baklo plamenečo ta čudak drži mu! Sveti z bakloj mu pred čolnom, z levoj Petru miga: „Le za mano, moj kompare! Kdo sem, kaj te briga! „Le za mano, kamor svetim! Mesto ti pokažem, kjer napolniš ves si čolnič z ribami! Ne lažem!" Sveti z bakloj možek Petru, tik pred čolnom hodi ko po suhem varno, naglo, pa ga z lučjo vodi. Vodi Petra semkaj, tjakaj pa mu z bakloj miga in čimdalje, tem hitreje fant po morju šviga. Peter pa vesla za lučjo po zeleni plani . . . Bog ve, kam ga vodi tujec daleč v kraj neznani! A za lučjo mora, mora! Kakšna to je sila skrivna, vražja, ki nocoj ga je v oblast dobila? Ah, vso noč vesla za lučjo, plah se že ozira po rešitvi, truden s čela znoj si vroč otira . . . Ali tujec mu še zmerom tik pred čolnom hodi, šviga sem in tja po morju pa za nos ga vodi . . . Zazvoni na Kontovelju, jutra svit zasine . . . „Hahaha!" se vrag zasmeje, pade v morje, zgine . . . Balada o božični noči. Noč božična, jasna noč . . . V cerkev vabijo zvonovi . . . V portiču pa ribičev troje seda v čolne k lovi. Jasna noč, božična noč . . . Ribiči trije letijo v čolnih na široko plan. Plena že se veselijo. Na pribrežni skali mož v plašču belem se pojavi: „Greh loviti je nocoj! Ribiči, nazaj!" jim pravi. „„Kaj ti lov je naša mar!"" Vsi se mu zakrohotajo pa na morje, hej, naprej s čolni lahkimi veslajo . . . 3» 35 Sveta noč, božična noč . V dalji kličejo zvonovi . A na morju strašni se premetavajo valovi. Kaka burja! Kak vihar! Niso več se povrnili v portič ribiči trije . . . Vsi so v morju utonili. Ribič Janko in riba. Kaj se beli na širokem morju, kaj se ziblje na valovih sinjih? Je li tenka jutrna meglica? So li pene, ki jih dela veter? Je galeb li nagli, belokrili? Ni galeb, ni pena niti megla! Megla bi se v solncu razkadila, pena bi se morska razpršila, a galeb bi bil odletel davno. Nego jadro beli se na morju, belo jadro Jankotove barke! Ribič mladi v njej sedi pa spušča mrežo svojo v globočino morja. Dvigne mrežo iz globine prvič — mreža pride prazna na površje. Dvigne drugič — ni zajel ničesar. Dvigne tretjič — glej, zajame ribo, čudno ribo črno, nenavadno . . . Že jo hoče vreči Janko v barko — čuj, z jezikom govori človečjim, govori mu riba in ga prosi: „Ne umori, ribič, me! Izpusti rajši v morje me nazaj globoko! Česarkoli si želiš, izpolnim rada in ti pomagam, samo pusti v morju me živeti sinjem!" „„No, pa bodi, riba čudovita! Izpustim te rad, če mi svetuješ, kaj bi bilo mi storiti, da bi oženiti mogel se z dekletom, ki jo ljubim vroče že tri leta. Ljubim jo in Anka ljubi mene, ali oče stari njen in skopi, ribič Luka, noče mi je dati!"" „Lahka reč je to, moj ribič mladi!" reče riba in zamahne z repom. — „Ej, poznam jaz dobro starca Luko, ki bi skoro bil nekoč ujel me! Le poslušaj, kaj sedaj ti pravim! Kadar pride jutri Luka v portič, da popelje se na lov na morje, skrit v njegovi barki ga pozdravi: »Dobro jutro, moj kompare Luka!" . In začudi se ti stari ribič pa popraša: „Kdo pa si, neznanec?" Ti pa reci Luki: »Morski mož sem pa ti zdaj-le ukazujem strogo, da daš hčerko svojo, lepo Anko, tistemu za ženo, ki jo ljubi; da jo daš za ženo čimprej Janku ! Ako volji ne ustrežeš moji, čoln razbijem ti ob ostrih skalah pa potegnem te s seboj v globino!" To mu reci! . . . Starec se prestraši, ker, to vem, je sila babjeveren — pa ti Anko brž obljubi svojo! . . . »Naj jo vzame Janko hčerko mojo" mož poreče od strahu tresoč se — »naj jo vzame, naj si pride ponjo! Saj mu dam jo, če mi ti velevaš, morski mož! Le name se ne jezi pa mi pusti še poslej loviti ribe s čolnom po visokem morju! Pri tej priči grem domov povedat hčeri svoji, naj si ga le vzame, če ga hoče res imeti Janka!" . . . »»Hvala lepa, dobra riba moja, za nasvet in za pouk tvoj modri! Pojdi zopet v svoje ljubo morje — v Barkovlje jaz pojdem po nevesto!"" Kar mu riba je nasvetovala, to je storil mladi ribič Janko. Rad mu dal je starec svojo Anko. Roza Rojanska. I. »Odhajaš res mi že nocoj? . . . Kaj bo z menoj tačas, z menoj? Crez morje pojdeš v tuji svet . . . Bog ve, kdaj se povrneš spet! In jaz osamljena doma ostanem tužnega srca" . . . „»Oditi moram! Že zarana odrine brod naš iz pristana. Odlašanje mi ne pomaga . . . Ne plakaj, ljubica predraga! Saj veš, da grem zaradi naju v Ameriko . . . Tam v novem kraju denarja z delom si prislužim, da s tabo se čimpreje združim! Ne vidi rad me zdaj težaka tvoj oče — zeta siromaka . . . Ostani ljubica mi zvesta — in kmalu moja boš nevesta! Saj leta minejo ko dnovi, ko kratki naši nočni snovi. In kakor takrat, ko sem snubil te, Roza, bom te vedno ljubil! Pa zbogom! Naj te še objamem, slovo s poljubom zadnjim vzamem! »Potuj mi srečno v daljni svet — pa vrni mi se skoro spet k nevesti svoji v naš Rojan, da pride prej poroke dan! Nobeden drug ne bode moj!" „„In jaz ostanem večno tvoj!"" II. Šla prat je lepa Roza k morju pa se ozira po obzorju, če danes vendar bi odkod prinesel njega parobrod. Ozira Roza se in gleda po morju žalostna in bleda. Drži ob čelu desno dlan pa gleda tja črez sinjo plan, ki solnce se po njej žareče pomladno tak igra, leskeče . . . In tudi danes vidi brod, ki v Trst ga vodi morska pot. Izza obzorja črna pika najprej prikaže se, pomika. Iz pike kmalu velikan tam zraste, ki črez sinjo plan vali se, pelje se oblastno, ko kralj ponosno, veličastno . . . Upira Roza v brod oči in ko zamaknjena stoji. S tem brodom morda se pripelj in danes ji izpolni želje on, ki odišel ji je v svet in ni ga toliko že let! Pet dolgih let je že minilo, pet let je v morju utonilo, odkar ga ni v Rojan nazaj k njej žalostni v domači kraj . . Pa gleda v morje Roza, gleda zamišljena, potrta, bleda pa praša ga: „Povej, povej mi, morje, kje je moj Andrej? Po njem, saj vidiš, se oziram, ga pričakujem, upam, hiram" . . A morje peni se, šumi pred njoj — in nič ne govori . . . Pa glej, kdo k Rozi priveslal je v čolniču in pred njoj obstal je? To sosed njen je, ribič Mrak. Približa se ji za korak, pokoncu v čolnu se postavi, opre ob veslo se pa pravi: „Pokaj ga čakaš? Vse zaman! Andrej ne pride več v Rojan! V premogovniku, v globočini, ubili so ga gorski plini! Umrlo jih je sto in sto pod zemljoj takrat! Saj sem to že večkrat pravil ti, soseda predraga! Mrtev je, seveda! Ubit bil mnog je naš rojak — med njimi tudi neki Rak . . . Tako se v pismu je glasilo pred leti tužno poročilo . . . In ti še čakaš ga? Pokaj? Ne bo, ne bo ga več nazaj! Verjemi, Roza, mi, verjemi! Poslušaj me pa — mene vzemi! Dobiš poštenega moža, ki ljubil bo te iz srca! Pa saj te jaz že davno ljubim . . . Zato te danes resno snubim. Imam, poglej, svoj novi čoln, ki vsak dan rib je dragih poln. Imam, saj veš, še hišo zalo tam blizu vas, res hišo malo, pa vrt kraj nje — vse brez dolga . . . Na roko mojo, Roza, na!" „„Ne sili vame, oh, za Boga! Počakaj! Daj mi še odloga, premisleka še mesec dnij! Oh, saj se nič še ne mudi! Naj upam še! . . . Veš, zmerom slutim, v srca globini nekaj čutim, da vrne se še kdaj Andrej . . . Crez mesec dnij pa obsorej, v imenu božjem, se oglasi po sklep in moj odgovor v vasi!"" III. V Rojanu svatje vriskajo, veselo godci piskajo gredoč iz cerkve tam po cesti. Bel venec lepi se nevesti blešči na glavi . . . »Srečen par je stopil danes pred oltar!" „„Ta Roza je dekle pošteno, marljivo kakor ni nobeno!"" „„„In dober mož bo ribič Mrak. Tako štedljiv vaščan ni vsak!""" ... In vedno več ljudij se zbira ob cesti, v svate se ozira. Gredoč pa godci piskajo in ukajo in vriskajo . . . In solnce sije iz višine . . . Kdo tam se skozi gnečo rine pred svate? . . . Kam se mu mudi? Kaj tujec mladi ta želi? Prerinil se je . . . Gleda, čaka . . . Zdaj poročencev par koraka že mimo njega skoz Rojan . . . Je res, kar vidi, ali san? . . . „0, Roza draga moja zvesta!" — veli — „ti danes si nevesta?! Tu sem, tu sem jaz, tvoj Andrej! Prepozno prišel sem — poglej!" „„Andrej!"" nevesta lepa vzdahne, ob roki ženina omahne in mrtva zgrudi pred moža in pred Andreja se na tla. Delfin in morski polž. K polžu morskemu delfin se približa v globočini: „Dobro jutro! Kaj ves dan, stric, tičiš tu z nosom v glini?! „Jaz pa neizmerno rad po širokem morju plavam! Po valovih semintja begam in se premetavam. „Solnčen dan je, stric! Veš, kaj ? Pojdiva v Benetke krasne! Ali upaš si z menoj iti? Hoje si počasne!" „„Dobro, stric delfin! Pa grem! Samo preveč me ne žali! Z naglostjo se le nikar pred menoj tako ne hvali!"" „„Bahanju se tvojemu jaz pritlikavec le smejem! Stavim, da v Benetke jaz preje nego ti prispejem!"" „Ta je bosa! Hahaha! No, sprejemam tvojo stavo ! Kos polente naj dobi, kdor doseže tekme slavo! „Ali veš, kje pravzaprav so Benetke? Pa oprosti! . . . „„I, seveda vem! Naprej! Govorjenja je že dosti!"" Pa postavita oba tekmeca se v pravi smeri . . „„Ena, dve, tri!"" reče polž Stavo zdaj dobi — kateri ? V urah treh preplaval že morje je delfin široko — in pred njim, glej, iz valov mesto vzpenja se visoko . . . Ob zelenem Lidu tam se junak delfin obrne ... Morje kak šumi okrog, brizga pene v breg srebrne! „Kje si, polž moj nagli, kje? . . ." „„Tukaj! Jaz dobil sem stavo!"" — „Kje si?" . . . „„Tu na bregu, glej!"" „Tekme si dosegel slavo!" „Sram me pred teboj je, polž, prvikrat v življenju mojem! Pa kako prispel si sem?" . . . „„Hahaha — na repu tvojem!"" Podmorski zvon. Padla je na morje tiha noč zvezdovita. Čoln se ziblje, ribiča v njem dva ribe še lovita. „Kaj pod čolnom zdaj zvoni tako v globočini ? Kakor bi mrliču pel kje zvon žalostno v daljini!" „„Deklice, moj sin, so morske to, ki zvonijo — duše utopljencev, ki tako pomoči želijo! „ »Ladja tu leži na morja dnu potopljena, barka polna mrtvih potnikov, davno izgubljena . . . „»Potopila jo je bogvekdaj burja ljuta . . . Zdaj pozabljena je, s peskom vsa in z grezjo zasuta . . . „»Mirno po kajutah ti črez dan rajni spijo . . . Pade noč — pa duše na pomoč vsakikrat zvonijo . . . „»Žalostno iz brezdna ladijin zvon odmeva . . . Rib imava dosti ... V portič svoj čas je že, da greva!"" Balada o Čožotih. Prišli so Čožoti črez široko morje od obali laške s pisanimi jadri, s praznimi čolniči, z bukovimi vesli, z močnimi sakovi, z lačnimi želodci, z drznimi očmi. Pa lovili ribe so Čožoti lačni v morju našem krasnem, sinjem, plodovitem. Prvi dan lovili Lahi in molčali. Drugi dan lovili, pesmi peli svoje ribiške vesele. Tretji dan lovili, pa se nam smejali na ves glas Čožoti, kazali nam osle, pitali nas s „ščavi", kadar so veslali drzni mimo nas. Napolnili mreže, napolnili čolne z blagoslovom božjim našim so si Lahi pa razpeli jadra, vzeli vesla v roke svoje so rujave, mislili vrniti v mraku se na tihem v portiče domov . . . Stojte malo, stojte, vi Čožoti lačni! Spremimo vas, bratci, črez široko morje za slovo nocoj! Kmalu dohiteli ribiči so naši lačne tujce Lahe. Trčili so čolni skupaj v mesečini . . Divji krik razlega se po morju tihem. Kletve in rotitve švigajo med čolni. Hej, in težka vesla padajo po hrbtih, padajo po glavah . . To slovo je burno! Kak objemlje, stiska ribiča že ribič! Bliskajo se noži, teče kri po ribah, kaplje kri slovenska in čožoška v morje in oskrunja morje čisto in nedolžno. Zdajpazdaj omahne, pade vznak v valove ribič mrtev kak . . . Majejo se čolni, zibljejo se. Morje pa šumi in peni se od gneva, groze in strahu vso noč . . Zjutraj pa ležali čolni so čožoški in slovenski tihi v solnca zlatih žarkih na širokem morju. Žalostno so jadra visela na vetru z vitkih jamborov. Ribiči so mrtvi spali nekateri na krvavih čolnih, drugi so ležali v morja globočini . . . Strašna, divja noč ! Pomniš še jo, morje, ko so bili prišli k nam Čožoti črni od obali laške s pisanimi jadri, s praznimi čolniči, z bukovimi vesli, z močnimi sakovi, z lačnimi želodci, z drznimi očmi? Ribičeve sanje. Noč. Po morju plava čoln. Ribič spi. Počiva veslo. Temno je nebo, brez zvezd. Kam je čoln zaneslo! S sakom v rokah je zaspal. Truden se ob bok naslanja. Glavo nagnil je na grud. Ribiču se sanja. Riba bliža se skoz mrak mu po morju velikanska, črna s svetlimi očmi, ko pošast strašanska! Bliža se naravnost vrag čolnu, ki slaboten plava v isti smeri . . . Oh, kako morje s truplom razburkava! Ziblje daleč se pred njim morje in šumi boječe in valove kakšne, glej, žene pred seboj peneče! Gleda ribič pred seboj, gleda nočno to strašilo . . . Vidi, da ga pogubi z divjo svojo silo . . . Rad ušel bi kam na stran s čolnom — ali ni mogoče . . . Kakor prikovan sloni pa ječi in stoče . . . Zdaj v obraz mu brizgne val. .. Ribič se vzbudi . . . Prepozno! Parobrod je treščil čoln v brezdno morsko grozno. Potok in morje. Teče v morje potok, teče, po skalovju žubori, pada v morje ves otožen pa šumlja in govori: „Morje sinje, neizmerno in globoko morje! Glej, v tebi siromak izginjam in izgubljam se poslej! „Ko kristal jaz čist in bister moram zdaj spojiti se s tabo, temno, slano morje, s tabo v eno zliti se! „Še trenutek — pa umrjem .. Ni me več, nič več! Kako britko je prestati biti! Težko je s sveta slovo!" Pljuska morje ob pobrežje, pljuska, peni se, šumi pa potoku v strugi skalni se zasmeje, zabuči: „Kaj mi tožiš, kaj vzdihuješ, potok bistri, mali moj? Zal ti je, da v vodi moji spajaš v eno se z menoj! ? „Kaj bi bil ti sam brez mene! Kaj bi bil ti sam? Povej! Solnce bi te izsušilo, brez sledu umrl bi, glej! „Brez sledu bi sam usahnil! Z mojimi valovi zlit z mano vred živiš še dalje neizmeren, vekovit!" Balada o kresni noči. Kresna noč je tiha, jasna. Ribiči ležimo v čolnih tam pod Kontoveljem. Dremljemo in spimo. Vsi utrujeni od dela smo po dnevni lovi. Lahno zibljejo k počitku čolne nam valovi. Hej, zaplešejo nam čolni, morje vzvalovi se! Strašno! Ko ob zimski burji... Z nami kaj godi se? Bliskoma se je udrlo ravnokar pogorje Kontoveljsko s treskom, gromom prav pred nami v morje! Plešejo po morju čolni . . . Kaj pomaga veslo! Bratje, to ni pustna šala! Kam nas je zaneslo! Vso, vso noč se siromaki od strahu potimo . . . Dan zasvita se — pa v čolnih vsi se prebudimo . . . V sanjah strašil nas je zlodej! Ni udrlo v morje nič se bilo Kontoveljsko strmo tam pogorje. Pravljica o biserih. Biseri ležijo v morju v globočini skriti, svetli, beli biseri . . . Kdo jih če loviti? Skopo hrani sinje morje svoj zaklad najdražji; pred očmi človeškimi noč in dan ga straži. Samo jedenkrat na leto tisti hip napoči: vrže bisere ob breg morje v temni noči. Hej, vihar divja in tuli in vali valove! Butajo, zaganjajo jezni se v bregove. Ziblje morje se in brizga kvišku bele pene, da se tresejo pred njim skalovite stene. Kdo si upa v uri taki bisere loviti ? Kdor junak je brez strahu, more jih dobiti! Utopljeno dete. In kadar pade tihi mrak, obrne k morju svoj korak Marjeta lepa. Tam stoji pa gleda s solznimi očmi na morje, razpletenih las in bled je mladi njen obraz . . . „Kaj gledaš v morje spet, dekle?" „„Kaj mari vam je to, ljudje? „„Le ti si mar mi, sinček moj! Prikažeš li se mi nocoj ? . . . „„0, daj mi, morje sinje, daj otroka mojega nazaj! „„Se pomniš, morje, tisto noč? Tod vrgla sem ti ga gredoč „ »zavitega v plenice . . . Ah, kako me je še danes strah! „„Kak bil je lep moj grešni sad! Daj, morje, mi nazaj zaklad! „„In modre imel je oči . . . Pa on, moj fant, ga maral ni . . . „„Pobegnil mi slepar je proč . . . In iz obupa tisto noč „„in od sramu sem obsorej tu vrgla tebi ga . . . Ah, glej, „„saj kazen že prestala sem in davno se skesala sem ! „„Oh, daj mi, morje sinje, daj že sinčka mojega nazaj! „„Saj skritega imaš na dnu! . . . Nikjer ne najdem prej miru!"" In morje buta, pljuska v breg in pene bele kakor sneg pred njo tja brizga . . . Meče trav podmorskih, peska ji v pozdrav. In školjk ji meče pred noge, le sinčka njenega — gorje! — vrniti morje noče ji. Šumi in se grohoče ji . . . Podmorski zakladi. Čoln ziblje se na morju. Veter spi. In v čolnu ribič Gregorin sloni pa truden se ozira po planjavi zelenovišnjevi . . . Glej, tam v daljavi ležijo Barkovlje . . . Končana lov je. Kmalu s čolnom povesla domov v svoj portič . . . Eh, trpljenje je, trpljenje vsakdanje tole ribiško življenje! In trd in skop je kruh, ki dan na dan si služit hodi ga na slano plan . . . Na morja dnu pa tu nekje v globini na kupih pokopani so cekini! Zakladi težki sto in sto že let ležijo brez koristi — pravil ded mu rajni je — na ladji potopljeni . . . Beneški so cekini to rumeni! Oh, ko bi mogel najti ta denar! Kaj čoln, kaj ribe, sak mu potlej mar! Življenje trudapolno in nemilo v dan solnčen brž bi se mu spremenilo! Obogateti — kaka sreča, čast! Obogateti ■— oh, največja slast! Oj, ko podmorsko imel bi zlatnino! . . . 'n glej> že plava s čolnom vred v globino , Pogreza niže se in niže dol, dnu morskemu se bliža bolj in bolj . . . Pred njim se zaleskečejo zakladi v zaboju velikanskem kakor v kadi na ladji potopljeni! . . . Hej, zlato beneško pravo je kovano to! Kako oči in srce mu to mami! In brž jih začne grabiti z rokami cekine in metati jih v svoj čoln na kup — in čoln njegov zlata je poln! . . Nevidna moč ga dvigne iz prepada . . . V svoj portič privesla lastnik zaklada neprecenljivega ... In Gregorin največji zdaj je ribič bogatin! Kaj mar mu čoln in ribe in sakovi! Njegovi zdaj veliki so brodovi, ki vozijo blago na vse strani po oceanih . . . On pa sam sedi v palači svoji krasni kameniti pa mora pri računih se potiti, preštevati in misliti vsak dan . . . Oh, ves je že potrt in ves bolan! Od samih že skrbij boli ga glava. In teka nima, sila slabo spava . . . Vsi osiveli že so mu lasje, in nič ni prav veselo mu srce . . . Zdaj parobrod kje kak mu potopi se, zdaj ob čereh podmorskih drug zdrobi se. Zdaj zvit prevaril ga je kak slepar, zdaj tat izmaknil mu je spet denar . . . In to je sreča!? . .. Nič ni dobre volje . . . Kot ribič, ah, počutil se je bolje! Ne gospodar — on suženj je zlata, ki v krempljih ga hudičevih ima . . . Zavidajo ga drugi bogatini, zavidajo ga revni domačini . . . In ribiči tovariši sedaj škodujejo povsod mu naskrivaj . . . Vrag vzemi jih nesrečne te zaklade pa nesi spet v podmorske jih prepade! . .. In ribič Gregorin — se prebudi iz čudnih sanj . . . Pomane si oči, ozira se in smeje . . . Ah, cekini beneški še ležijo v globočini! . . . Zagrabi brž za veslo in črez plan vesel požene čolnič svoj v pristan. Školjka. Krasno školjko je potegnil danes iz globine s sakom ribič Jug, školjko belo, stožčasto zavito in veliko ko njegov klobuk. V portiču počiva v čolnu svojem Jug, a na kolenih mu leži školjka krasna, kakršne ni videl dosedaj še s svojimi očmi. Ah, ta usta rožnata, bleščeča!... V jadra senci se smehlja: „Hehe ! Takšno lice rožnato imelo včeraj v Trstu laško je dekle! „Rib je bila kupila od mene signorina mlada, lepa — da! Njen obraz je bil prav takšne barve kakor školjke usta sveža ta!" Vzame školjko v roke Jug pa gleda, gleda jo zamišljen . . . Kar iz nje živo se izvije iz votline tisto lepo včerajšnje dekle! Skoči v čoln iz školjke gospodična svežih belih lic in črnih las; smejejo se ji oči poredne, smeje se cvetoči ji obraz . . . Razposajena stoji pred Jugom pa veli mu: „Ribič, dober dan! Mladi mož, se me še kaj spominjaš? Meni ti si, glej, že davno znan! »Včeraj sem se zaljubila v tebe, ko sem kupila pri tebi rib . . . Srečali so nama se pogledi — srce se mi vnelo je ta hip! „Naj poljubim te in te objamem, oh, ti lepi, močni ribič moj! . . . Veš kaj? Pojdiva po svetu širnem! Pelji se za kratek čas z menoj!" Pa se ga oklene in poljublja mu goreče usta in oči . . . Zdaj zagrabi signorina veslo — in že čoln iz portiča leti! In leti, leti črez morje sinje, vedno dalje ž njim dekle vesla; kaže mu neznane tuje kraje, vodi ribiča okrog sveta . . . „Oh, nazaj, nazaj!" — vzdihuje ribič „Pelji v portič dragi me domov! . . Zadušiš me s svojimi poljubi! . . . Cuj, jaz moram iti spet na lov! . . . „„Na obeda!..."" Ribič prebudi se Glej, njegova žena tam stoji na pobrežju . . . Na kolenih školjka rožnata mu krasna še leži . . . Jutrna pesem ribičeva. Plavaj, čolnič, plavaj črez zeleno plan! Jadro je razpeto, svita se že dan. Dobro jutro, morje! Oj, kako ležiš mirno, veličastno pred menoj! Se spiš? Morje, sinje morje! Ribič srečen ni, kadar te ne vidi s svojimi očmi. Ti si moja mati, ti za me skrbiš, dan na dan me hraniš, z ribami rediš. Ti si moja njiva, vrt si plodovit, čolnič moj te orje, ko zašije svit; čolnič moj te orje, ko ugasne dan, in ko krila črna noč razpne črez plan . . . V gori kraševiti hišico imam — ženi in otrokom kaj naj jesti dam? V portič grem pa sedem v čolnič svoj, in, hej, vzamem veslo v roke pa veslam naprej na široko morje, z vetrom vred letim, na širokem morju mrežo tam spustim v globočino modro. Kak vesela lov! S polnim čolnom vračam se zvečer domov . . . In če mi na srce leže črn oblak, če potrt, obupan tavam siromak: ti mi, sinje morje, srce razjasniš, ti me potolažiš, ti me razvedriš! Kaj, če od veslanja žuljava je dlan! Plavaj, čolnič, plavaj črez zeleno plan! Razžaljeno morje. Kaj, morje, tak šumiš nocoj, kaj butaš ob bregove? Kaj premetavaš semintja razpenjene valove? Al biča divji te vihar, vznemirja burja ljuta? Napadla kaka druga moč podzemska te je kruta? „Ne burja divja, ne vihar vznemirila me nista . . . Oskrunjena do dna nocoj je voda moja čista! »Razbojnik skočil ravnokar je v moje globočine . . . Sodnikom strogim je ušel in kazni za zločine! „Ah, onečašča me telo zločinčevo prokleto! In gnusi se mi, zgražam se pa tulim na osveto! „In dokler ne izpljunem ga iz sebe na pečine, umiriti ne morem se, moj strašni gnev ne mine!" m Riba ne gre iz mreže Pa sem šel, pa sem šel davi ribe lovit, s sakom k morju sem šel, ko se delal je svit. Pa sem ribo ujel, zlato ribo, juhe! Kaj zdaj ž njoj bi počel, ko iz mreže ne gre! Ah, nedolžna ti stvar! Pa me res že skrbi! Bog- ve, ni li kak čar, ki me kdaj pogubi? . . . Pa saj riba ni to, nisem v sak je ujel — tam gredoč pod goroj sem dekleta objel. Stala, prala je tam ob pobrežju, in jaz bil z Ljudmiloj sem sam in objel jo črez pas . . . Tiho vse kroginkrog, samo morje šumi, pljuska nama do nog, jaz ji gledam v oči . . . In skočilo tedaj mi dekle je v srce . . . Kaj počel bi sedaj ? Iz srca mi ne gre! Ribičeva pomočnica. „Naj bo! Nocoj še poveslam iz portiča na morje sam! „Eh, grenek kruh, težaven stan: loviti ribe dan na dan . . . „Kako svoj čas sem sukal veslo! Kako me črez grebene neslo „razpenjenih je tja valov iz portiča ko blisk na lov! »Sedaj sem star... Osivel sem... Mnog jasen dan preživel sem „in mnog viharen, buren dan na tebi, ljuba morska plan . . . „Zdaj čoln nič več tako ne gre... Ah, oslabele so roke . . . „Težko potegnem polni sak iz globočine siromak . . . „Naj bo! Nocoj še poveslam iz portiča na morje sam ..." „„Pokaj se trudiš, ribič? Stoj! Veslala jaz ti bom nocoj! „„Daj veslo meni! . . . Glej zdaj, glej, kak nese naju čoln naprej!"" „Kdo, žena bela, si? Hoho, veslati znaš pa res! Kako „ti naglo čolnič moj leti! Kak morje peni se, šumi! „Kako bežijo mimo naju valovi! . . . Vrniva se h kraju! „Stoj, ženska strašna! Naj veslam, naj dalje rajši zopet sam! „Veš, kam veslaš skoz noč in kod? . .." „„Ne boj se! To je prava pot! „„Tako ko jaz, kaj ne, ne zna veslati nihče! Hahaha! . . ."" „Pa kam jadrava, kam nocoj? . . ." „„Nikar ne boj se, starček moj! „„Kam — vprašaš me? Kako si bled! Jaz peljem te — na oni svet!"" Morje in solnce. Poljublja nebeško solnce žareče pod sabo neskončno morje peneče. Zaljubljeno v sinjo prekrasno je plan pa gleda in gleda jo dan na dan . . . In morje jih čuti poglede ljubeče in čuti jih solnčne poljube goreče. Zaljubi v svetlobe božanski se vir, prešine, razburi strasti ga nemir. In dviga se, dviga iz svoje nižave k velikemu ljubljencu solncu v višave. Kako od ljubezni kipi in šumi! In k svojemu vzoru kako hrepeni! Pol dneva se k solncu popenja v višine, pol dneva obupano pada v nižine. In solnce ga zlato poljublja z neba in ljubiti morja nikdar ne neha. Zre dan na dan morja kipeče valove, zre večne ljubezenske muke njegove. „Dve sestri". Dve skali štrlita iz morja, in morje krog njiju šumi; in solnce obseva ji zlato in mesec nad njima gori. Dve sestri Sesljanki ljubili sta ribiča. Mlado srce gorelo obema za fanta je lepega . . . Dvojno gorje ! Hodili zaljubljeni sestri sta k sinjemu morju vsak dan, ko mimo veslal je tam ribič na čolniču svojem v pristan. Stojita na bregu dekleti, in ribič po morju vesla . . . In sestri se mlajši izvije obupnosti vzdih iz srca: »Pokaj se boriva med sabo? Ne bodi ni moj niti tvoj! Veš, kaj? Ljubosumnosti mukam naj konec bo, sestra, nocoj!" „„Prav praviš! . . . Glej, morja pod nama grob zije globoki odprt! Skočiva vanj, sestrica draga! Pripravljena iti sem v smrt!"" In skočita v morje objeti Sesljanki zaljubljeni vznak . . . Zapljuskajo temni valovi nad njima . . . Pokrije ji mrak . . . Dve skali štrlita iz morja, „dve sestri" še naše tam dni . . . In solnce obseva ji zlato in mesec nad njima gori. S? Kašljan in Boštjan. Ribe lovita Kašljan in Boštjan na morju širokem . . . Prihruje orkan pa biča valove, in morje šumi, divja kakor tur in se peni, besni. In huje in huje razsaja vihar in groma razlega za vdarom se vdar. Gorje, vama ribiča, danes, gorje! Valovom kos vajine niso roke. Ah, morje se s čupoj ko z žogoj igra in meče jo semkaj in Iuča jo tja . . . Veslajta, veslajta! Že padla je noč . . . Čoln bliža se, bliža se vama pomoč.. „Le enega vaju v svoj sprejmemo čoln Obeh ni mogoče ... Nas samih je poln »Odločita brž se! Kateri nocoj iz vaju rad videl še živ bi dom svoj ? . . ." Pa skoči k rešiteljem ribič Boštjan. Sam v čupi bori se z valovi Kašljan .. . Bori se z valovi obupan, potrt in vidi pod sabo pogubo in smrt . . . Za drugom nezvestim ozira se tam . . . Zapustil ga je pa se rešil je sam . . . Boštjan pa na barki rešilni sedi Pa gleda, kako se tovariš bori . . . 'n vidi Kašljanovo strašno gorje . . . Zaskeli, zaboli od sramu ga srce . . . »Sebičnik sem! Sleva sem podla! Fej, fej! Zapustil sodruga v nesreči sem tej! »Ne, ne, ne! Brez tebe ne pojdem domov!..." Pa vrže Boštjan se v vrtinec valov Pa plava h Kašljanu skoz noč in vihar. Kaj klici rešilcev, njih čoln mu je mar! »H Kašljanu, k prijatelju, smelo naprej!" In dojde ga ... V čupi pri njem je že ... Hej! Objameta se, in obema oči od radosti solza skali, porosi. Spet skupaj veslata Kašljan in Boštjan. A s čupoj igra se na morju orkan. Tri dni, tri noči se borita sama . . . Dlani so krvave . . . Nikjer ni brega . . . Kam žene čoln jima po morju vihar — kaj ribiča vesta! Kaj jima to mar! Ob bregu beneškem črez tri jima dni obstala razbita je čupa . . . Molči vihar in spet mirna vsa morska je plan. In v čupi ležita Kašljan in Boštjan. Objeta ležita . . . Kaj mar jima srd viharja! ... V zvestobi zdaj druži ja smrt. Ribičeva ljubica. Nalovil ostrig je dosti pa domov vesla . . . Noč . . . Izmed oblakov zvezde svetijo z neba. Plava čoln po morju gladkem črez zeleno plan . . . Saj dospeje kmalu, kmalu tjakaj v svoj pristan. Sluša ribič, kak šepeče morje in šumi . . . Ozre se — pred njim na provi dekle mu stoji! Dekle, glej, v obleki beli mirno kakor kip . . . Pa odkod — iz morja, ka-li, prišla je ta hip?! In ozira se v prikazen ribič mladi plah . . . Hahaha, na morju prvič ga nocoj je strah! Kar izza oblakov mesec zlat se zablešči in oblije žensko z lučjo — ribič ostrmi . . . „Ti si, ljubica!? Za Boga! . .. Ali duh je tvoj? Kaj želiš od mene tukaj v čolnu pred menoj? „Kaj tak žalostno me gledaš? Bled je tvoj obraz! Nič ne govoriš? Si bolna ali ti je mraz? „Minka, čuj!" . . . Čim izgovoril njeno je ime — ni je več pred njim prikazni . . . Zgine mu dekle . . . V veslo se upira ribič, zbere zadnjo moč, žene čoln svoj, da mu lije pot z obličja vroč . . . Privesla v pristan pa skoči poln skrbi na breg. K ljubice predrage hiši brž spusti se v tek. Prag prestopi, v sobo plane ribič, ostrmi: Minka, ljubica, na odru mrtva mu leži. Ribičev strah. „Pa kaj, moj mož, ti je nocoj ? Kako obraz bled, plah je tvoj! „Pa praviš, da se ne bojiš nikdar strahu, kedar loviš „na morju ribe ... In nocoj kar treseš se! Sam nisi svoj! . . „„Res je, da ne poznam strahu, in ne bojim se ne mraku, „„ne burje Ijute. Kaj mi mar nevihta morska, kaj vihar! „„ Nocoj pa me je bilo strah, in prvikrat trepečem plah . . . „„Leži ti mirno morska plan . . Vse tiho . . . Baš ugaša dan . . „„Dok6nčal sem obilno lov in s polnim čolnom grem domov. „„Sedim na pupi in veslam . . . Kaj zašumi tik čolna tam? „„Iz morja dviga črn mi spak veliko strašno glavo! . . . Vrag? „„In gleda z majhnimi očmi, reži se z groznimi zobmi „„pa kaže grdi gobec svoj in plava naglo za menoj! . . . „„Pa vržem rib mu in veslam, kar v rokah le moči imam. „„A tik za mano gre pošast, hlasta po čolnu hlast, hlast, hlast! „ »Veslam, da ves se že potim, v golt mečem ribe mu, bežim . . . „„Bežim, letim naprej, naprej . . . Kje portič naš še tam je, ej! »»Pošast za mano! ... Na! Zri, žri! In rib nič več v čolniču ni! „„Bežim in vržem mu še sak . . . Še nisi sit, požrešni vrag-?! „„Ne! Hujši je še glad njegov! Pomalja se izmed valov „„pa plava vštric in se reži ko satan z ostrimi zobmi . . . „„Vem, vem, da bi požrl me rad in potolažil svoj si glad . . . „„Zato ti na! . . . Požri še to! Pa vržem z zadnjo mu močjo „„v goltanec desko . . . Dober tek! Saj pred menoj leži že breg! „ »Dospel sem . . . Spremljevalec moj ne upa v portič si z menoj . . ."" „In kdo je bil ta grozni spak? Kajneda, sam peklenski vrag! ..." „„Ne! ... V morju zgine črn in dolg edini strah moj — morski volk!"" Frat. Pa bil je star puščavnik Frat, čudak, ko kak deseti brat. Pod Stenami pod Nabrežino tam imel svojo je dupljino. To grad njegov je tajnovit, izdolben v živo skalo, skrit. Trdnjava dom njegov je prava, kjer Frat prebiva, sanja, spava. Sam svoj je v skali gospodar, brez družbe tujec samotar. Na pragu v dupljo rad poseda pa gleda včasi doli, gleda na morje, ki pred njim leži, na solncu sinje se blišči, šumi in pljuska pa jih meče ob breg- valove mu peneče. Bos, golorok in razoglav ozira s svojih se višav na svoje morje. Siva brada vsa kuštrava črez pas mu pada. Pa kdo je tuji samotar? Kak blaznik, čarovnik, gusar? Iz ječe li je kje pobegnil, pravični kazni se odtegnil? Odkod je prišel v ta brlog in kdaj, pokaj — to vedi Bog! In če ga vprašaš samotarja kdaj samega, ne odgovarja . . . Pred jamoj svojoj Frat sedi pa gleda morje in molči. Kdo ve, o čem tako sanjari razcapani puščavnik stari! In kadar ga pritisne glad, pa jagode gre zrele brat po rebri, iskat zelenjave, dišeče in redilne trave. Nobeden breg mu ni prestrm, pregost nobeden ni mu grm. Na kamenitem, solnčnem Krasu srečavaš ga ob vsakem času. Po sočnih tratah sred pečin Frat seje žajbelj, rožmarin, korenje razno plemenito sadi in bilje lekovito. Naznanja kmetom setve čas, da lepše pojde žito v klas. Dekleta draži in jih ščiplje in rad jih za podbradek tiplje, kjerkoli sreča jih gredoč . . . Čarobna je njegova moč do ženskih src . . . Prenekateri mladenki kraški se primeri, da Frat ji preslepi srce, še predno sama se zave. Gorje ji, ki se vanj zaljubi! Več ne izogne se pogubi. Ljubezni jo premaga strast in sama pade Fratu v past. V vas k starcu sama gre v votlino pod Stenami pod Nabrežino — in ni je več domov na dan. Iskanje vse za njoj zaman! . . . „0, Frat, o Frat, ti zapeljivi! Ti čarovnik ti nagajivi! Ti nisi človek — škrat si Frat! Deklet najlepših drzni tat!" Tako so ribiči ga kleli . . . Kako bi ga čimprej ujeli, se posvetujejo vsak dan. Načrt je zviti zasnovan . . . Frat tudi ribičem nagaja, v njih portič k morju rad zahaja. Pa to in ono naskrivaj izmakne in ne da nazaj. Zdaj sak, zdaj veslo jim izgine v skrivišče Fratove dupljine. In danes stari samotar obuva črevljev novih par! Po čolnih ribiči sedijo pa smejejo se mu . . . „Adijo!" poslavlja se od njih čudak poredni — pa telebne vznak. „Zdaj naš si! Hahaha! Podplate namazali smo z lojem, Frate! Ujet si, stari čarovnik! Deklet ljubitelj, ti svetnik! Zdaj pojdeš z nami! K Benečanom popeljemo te, k Italjanom! Na trgu Markovem — hoho! — prodamo te in tam zapro te v temno ječo! Nič več dneva ne bodeš videl, stara reva!" Na barko mora ž njimi Frat, čudak - puščavnik rad - nerad. In barka ribiška že plava. Po morju Frat se ogledava pa reče: „Jako mi je žal, da škornjev par sem vam ukral! Sezujte mi jih brž, sezujte! Usmilite se Frata, čujte! V Benetke hočem priti bos! Obut hoditi nisem kos ..." „„No, bodi, Frat! No, no, pa bodi! Naj s škornji vred te vzame zlodi! ..."" Pa res ga brž sezujejo, skrivaj ga ogledujejo. Veselo ribiči veslajo, saj ga imajo zdaj, imajo! Frat reče: „Zajbelj, rožmarin, korenje žlahtno tam s pečin, naj gre z menoj sedaj! . . ." In vstane, po bliskovo Frat skoči, plane možem strmečim pred očmi iz čolna v morje ... Več ga ni... Stemni se . . . Zašume valovi . . . Zapihajo namah vetrovi in vzdigne strašen se vihar tam, kjer je skočil samotar v globino . . . Ribiči veslajo, preklinjajo in godrnjajo in komaj rešijo v pristan še vsi se živi skoz orkan . . . Prestrašeni možje sedijo, med sabo v čolnih govorijo: „Kdo bil je pravzaprav ta Frat? Povodnji mož? Hudič? Kak škrat?" Še dandanašnji zamotana uganka ta ni razvozlana. Ribiča Plesa pravljica o Devinu. I. Kaj gledaš tužno in temno, Devinski stari grof, tako? Poleten, jasen solnčen dan! Pred tabo morska sinja plan se sveti krasna, valovi se — in duša ti ne razvedri se? V pristanu koliko brodov ugodnih čaka že vetrov, da mogli jadra bi razpeti in v daljne kraje poleteti! In vsa dežela kraška tod je tvoja last, ti njen gospod. Tvoj ta je močni grad Devinski, ponosni, slavni grad starinski. Na kupe v njem imaš zlata, na kupe v njem imaš srebra. Le v srcu tvojem ne leskeče zaklad se tihe, skromne sreče? .. . „Kako bi srečen bil, kako! Edino hčerko mojo, o! ugrabili so mi pirati, razbojniki, pomorski tati! Minulo je že sedem let in zgubil sem za njoj vsak sled. Kaj mi pomagajo zakladi, ko Mare ni pri meni v gradi! Kdor hčer privede mi nazaj, da srečo mi nazaj, moj raj! Cekinov kad mu za nagrado in hčerko samo dam mu mlado!..." In slišal je Devinčan vsak, kaj stari si želi grajščak. In nihče v vasi si ne upa zaslužiti zlatnikov kupa . . . „„Jaz pojdem hčere iskat! V grad je prišel Marko, ribič mlad, pa reče grofu: „„Iz Devina sem! Ni neznana mi tujina! Na ladji v svet ti poletim! Viharjev jaz se ne bojim! Poiščem hčer ti in domov pripeljem jo pod grajski krov!""' „Pogumen ti si, ribič Marko! Najlepšo vzemi mojo barko pa jadraj, kamor hočeš, ž njoj! In če pripelješ res s seboj mi živo Maro mojo mlado, dobiš njo samo za nagrado! In ž njoj vred dam ti ta svoj grad, povrhu pa cekinov kad!" II. Po morju plava barka smela in veter piha v jadra bela. Leti po morju ko Iabud, ki žene nagla ga perut. Sedi na krovu mladi Marko in vodi lepo svojo barko. Tovarišev devet s seboj je vzel na pot nevarni svoj. Jo najde kje li ujetnico, devinsko Maro krasotico? Že sedem barka plava dnij in sedem plava že nočij. In Marko gleda z ladje v morj in se oSira črez obzorje . . . Kaj gnalo ga je v tuji svet, da našel bi za Maroj sled? Zlato, ki grof mu ga obeta, če vrne hčerka se ujeta? Ne le zlato! Ne samo to! Z veliko večjo še močjo ga žene srce v svet ljubeče, poiskat izgubljene sreče . . . Kako je videl Maro rad on, revni ribič, vsakikrat! Kako je rad o njej sanjaril, kedar na morju je ribaril! Vzor bila mu je Mara svet, tak lepa kakor rožni cvet. Ni mogel ga nikdar doseči, a srečen bil je v tej nesreči . . Jo najde li ? Kdo ve, kdo ve . Skrbi ga noč in dan srce . . . Pa kaj nebo tako temni se, temni se, črno oblači se? Oblakov težkih niža plast se k morju kakor zla pošast. Čimbolj na morje strah pritiska... Kako se iz očij mu bliska! Kako grmi, kako bobni! Kako se morje ga boji! In zdaj sta z morjem spoprijela se! Borba strašna je začela! Boj na življenje in na smrt! Kako divja in tuli črti Sam Bog naj reši zdaj mornarje! Zašli so sredi med viharje. Kak meče barko semintja, ko bi igračica bila! In zdaj — kam vrglo mu je barko? V prepad? . . . Na morju sam je Marko Sam brez tovarišev . . . Gorje! Bori z valovi se — a kje? Z močjo poslednjo plava, plava... Nevihta črna potihava . . . In zjutraj, glej, na sredi skal na otok ga izpljune val. III. Ozira Marko se . . . Ostrov je skalovit, mal sred valov. Kje je? Ozira se po poti . . . Glej, ženska pride mu naproti, prelepa, mlada, črnih las . . . Kako je znan mu ta obraz! „Ti, Mara, lepa ujetnica? Devinska res si ti grofica?" „„In ti si ribič Marko? Res? O, kako čudo iz nebes!"" „0, kakšno svidenje v tujini!" „„Oh, kaj je novega v Devini ? Moj oče — še živi, živi ?"" „Živi! Pa srce ga boli, ker tebe nima več pri sebi. Kako se toži mu po tebi! Postaralo ga je gorje. Vsi osiveli mu lasje . . . In lica so mu vela, bleda . . . Vsak dan stoji pri oknu, gleda otožen tja črez morsko plan, če vrneš se odkod . . . Zaman! Zaman že čaka dolga leta . . . Ne ve, kje Mara je ujeta. Ne ve, ne ve, če še živiš, al če mu v zemlji že trohniš ..." „„Ubogi oče! Kaj trpela sem, kar druhal me je ujela! . . . In zdaj popelješ me domov! Zdaj pridem pod očetov krov!"" »O, Mara!" . . . „„Marko iz Devina! Prijatelj moj! Glej, ta dupljina pod skaloj dom sedaj je moj! Kak našel sled si za menoj?"" „Kak našel sled sem ? Ljuba duša! Vse zna ljubezen, vse poskuša! Srce mi kazalo je sled, ko pojadral sem v daljni svet! In tu prebivajo gusarji, prokleti tvoji gospodarji?" „„Tu!... Šli so baš na ribjo lov... Pobegniva odtod domov! Tam čoln leži! . . ."" „Hej, pohitiva, o Mara, da ne zamudiva ni hipa tukaj! Zdajinzdaj lahko povrnejo nazaj pirati, črni se vragovi na otok z daljne ribje lovi!" In čoln leti črez morsko plan ko od duhov nevidnih gnan. Leti čoln ... Al ima peruti ? Al sam nemara sluti, čuti, da Mara z Markom v njem sedi, ki jima se v Devin mudi? »Naprej! Pogumno le veslajva, bežati dalje ne nehajva, dokler se ne zgubi ostrov z gusarji tam onkraj valov!" Veslata v čolnu in bežita, z valovi hrabro se borita tri cele dni in tri noči . . . Dan tretji brod ju dohiti, tuj brod. In kapitan pogleda in vidi, kakšna v čolnu beda pritiska že veslača dva. Usmili se jih iz srca pa vzame ju na svojo barko. Oteta Mara sta in Marko . . . Kdo sta in kam veslala sta, odkod se pripeljala sta, vse to povesta kapitanu, usmiljenemu Italjanu . . . „Devinskega je grofa hči! To zanimive so reči! In ta-le ribič naj beraški, ta potepuh devinski vaški, dobi za ženo to dekle, ker pripelja domov jo! ? Ne! Nikdar je ne dobiš grofice za ženo, Mare krasotice, berač! Njen ženin bom jaz sam! Saj v rokah zdaj oba imam!" To kapitan zdaj premišljuje, mornarjem svojim ukazuje: „Hej, Marka vrzite nazaj na morje v čoln njegov! Le naj vesla junak sam do Devina! Pa saj pogoltne ga globina! Uniči prvi ga vihar! Domov ne pride mi nikdar! Ne boš več videl Mare mlade! Na morja dnu so tvoje nade! A Mara in njen lepi grad — vse moje! Moj bo ves zaklad! Jaz bom rešitelj ujetnice, devinske mlade krasotice! . . Uboga Mara! Kak srce presune strašno ji gorje! Prekolne kapitana Marko, ko mora zapustiti barko. Ko sega Mara mu v roko potrta, solzna za slovo, prelomi prstan si z desnico in Marku da ga polovico. V. V zastavah danes je Devin, ponosno gleda grad s pečin črez sinje morje. Veselica šumi. Vrnila je grofica, prelepa Mara, se nazaj iz sužnosti v domači kraj. Cuj, godba iz gradu odmeva vesele pesmi vse prepeva! Velike grof ima gosti, saj ljuba Mara še živi! Grajščak, ki bil je že osivel od žalosti, je spet oživel. Spet smejejo se mu oči — pred njim stoji oteta hči! Vesel god v gradu grof praznuj in kapitana poljubuje, napiva ginjen do solza mu z zlatoj čašoj in jeclja: »O, moj dobrotnik plemeniti, ti kapitan moj bojeviti! Junak si in mornar si smel! Ti hčerko mojo si otel in mene! Sprejmi hvalo mojo! Obljubo izpolnjujem svojo: Cekinov dam ti polno kad, po smrti moji pa ta grad bo tvoj! Naj Mara lepa moja v zahvalo bode žena tvoja ! . . . „„Nikdar!"" grofica zakriči — „„saj kapitan me rešil ni! Ne! On ni pravi moj rešitelj! Razbojnik je in pogubitelj junaka Marka! Pričaj Bog! Le Marko rešil me iz rok piratov divjih je na tujem! Le njega, Marka, pričakujem!"" „„„Tu sem! . . Med vrati obstoji na pragu tujec . . . „„Marko, ti?!"" „„„Tu sem, ubogi ribič Marko, ki šel na morje bil je z barko, devinski grof, in rešil hčer ti Maro! . . . Ravno ta večer povrnil sem se v burji hudi na tuji ladji sem, četudi tam tisti črni kapitan me vrgel s krova je, cigan, da sam bi polastil nagrade se zlate in pa Mare mlade! . . .""" „„Da, Marko je rešitelj moj! Le on bo ženin moj nocoj! . . . Kje prstana je polovica?"" „„„Tu, Mara! . . .""" „„Tvoja sem družica!"" To šele pir je bil vesel, ko Marko bil je Maro vzel! Vso noč so jeli, pili, peli, vso noč na plesu se vrteli. Še mene so povabili! Res niso me pozabili! O, tri drobtine sem povžii pa iz naprstka vince pil! Pred gradom pa je grof zarana obesit dal bil kapitana. Scoglio di Dante. Dan se svita nad Devinom, in pod gradom plava čolnič po zelenem, tihem morju. Rano danes odveslal je iz pristana ribič Mohor. Žvižga Mohor in upira ves vesel se v vesli svoji, saj povrne drevi zopet s polnim čolnom se domov . . . „Na pomoč, moj dobri ribič, na pomoč!" . . . Kdo tam ga kii na otočku skalovitem, ki štrli pred njim iz morja pod Devinskim gradom? Tujec miga mu, da bi ga rešil! „„Kdo si božji? Kak si prišel sem na skalo to sred morja?"" „ Vzemi, ribič, v svoj me čolnič, saj poplačam ti dobroto, in popelji me naravnost v Trst! Na poti pa povem ti, kaj me bilo sem zaneslo po nesreči je črez noč." Vzame Mohor tujca v čolnič in vesla ž njim proti Trstu pa gredoč ozira plaho v potnika se in neznanca. Ni li morda kak razbojnik, ni li morda kak gusar? . . . „Vidim, ribič, moj rešitelj, da me gledaš nezaupno. Pa ne boj se me! Nevihta vrgla me je bila ljuta na skalino v pozni noči. Peljal sem se iz Tarenta preko morja. Kar nas zgrabi blizu vašega obrežja iznenada ljut vihar. Strašna noč ... Ko bi odprl bil sam se pekel in skočili demoni bi vsi iz brezdna, metal nam orkan je barko po valovju in polomil jambore ji ter raztrgal v same cape jadra vsa . . . Vrglo me je s krova v morje. Plaval sem, kaj vem, kam plaval. Smrti gledal sem v obraz . . . Plaval sem in, glej, priplaval sem na suho . . . Skalni otok mali bil je zame spas . . . Kdo sem, vprašaš? Človek pošten. To je dosti! V Trstu vašem me poznajo nekateri . . . Hitro, hitro, dobri ribič, da dospeva skoro k bregu! Ves sem moker in izmučen od sinočnjega strahu!" „„V Trstu sva! Izstopi, potnik moj nesrečni! Zdrav ostani! Srečno pot in Bog s teboj!"" „Hvala ti, moj dobri ribič, za rešitev! Za plačilo na v spomin ti majhen dar!" Gleda ribič Mohor tujca, gleda ga in tehta v roki dar njegov — hej, zlat cekin! In na bregu mestnem zbira množica se okrog tujca. Več in vedno več prihaja ljudstva, gnete se k neznancu, stiska roke mu, pozdravlja ga, in Mohor sliši v čolnu klic meščanov gromoglasni: „Dante, Dante Alighieri!" Znamenje sv. Salomona. „Kaj bo? . . . Bliža se nevihta bliža se orkan! Daleč je še tam pobrežje, daleč naš pristan!" „„Ej, ne boj se, moj tovariš! Naj besni vihar! Kaj mi mar nemirno morje, kaj nevihta mar! „„Mlad si ribič, neizkušen, ali stari Mrak narediti zna čarovni Salomonov znak!"" „Ko orehovo lupino meče najin čoln divje morje . . . Kmalu, kmalu vode bode poln! „GIej, oblakov črnih niža se nad nama plast! Zdaj in zdaj zagrabi čolnič nama zla pošast! „Ah, pred nama troba morska grozna se vrti! . . . Amen! V globočino strašno naju pogubi!" „„Hahaha! Kaj nisem rekel, čarati zna Mrak? Glej, na krovu ti zarišem Salomonov znak! „„Cire-čare križem kražem, vidiš, pred menoj! Pa na znamenja sredini nož zapičim svoj! „„Vidiš? . . . Zginilo je trobe morske pol v oblak, pol pa v morje!... To je močni Salomonov znak! „„ Mirno lahko zdaj veslava črez penečo plan! Brez strahu sedaj dospeva kmalu v svoj pristan!"" Devinska nuna. Grajščak devinski, grof Turjan, lovil po Krasu je ves dan. In v pozni noči pride spat domov v primorski trdni grad . . . „Kaj res vse spava že nocoj?! Vsi skrili ste se pred menoj? „Haha! Kdo pravi, da sem hud ? Jaz, gospodar vaš, da sem krut? „Laž, sama gola, grda laž! Najboljši sem plemenitaš! . . . „Ti, ženka moja, tudi spiš? Ej, tudi ti se me bojiš? „Naprej, ljudje! Kaj nisem mar na gradu svojem gospodar ?! »Grofica, kje si ?" . . . In Turjan k njej vdere v sobo razdivjan pa zgrabi ženo za lase in bije, tepe jo — gorje! Kriči in suva jo grajščak, surovo psuje jo divjak . . . „„Nikar, nikar, naš gospodar! Kaj ni to žena vaša mar ? „„Ni mati vaših to otrok? Odpusti greh vam strogi Bog!"" „Kdo si, ki pred menoj stojiš, ki smelo z mano govoriš ? „Ti, nuna pestunja?! Haha! Ne, ne bojim se jaz Boga „ne tebe, drzna ti devica! Ti dekla moja in svetnica! „To, nuna, ti sedaj dokažem! Ne, ne bojim se te! Ne lažem!" Pri priči zgrabi jo grajščak, skoz okno vrže jo divjak v prepad globoki v morje . . . otroke, ženo — vse je strah . Na nebu svetli ščip žari. Zdaj v morju pestunja leži . . . Turjan pogleda . . . Ostrmi . . V prepadu nuna mu visi ob skali grajski strmi bela ko krasen kip — okamenela! Pokriti hoče svoj zločin Turjan pa vrže z grajskih lin rjuho brž na nunin kip — in prt okameni ta hip! Tam zdaj stoji devinska nuna. Obseva solnce jo in luna. Pravljica o dekletu in delfinu. Gre kopat se v morje dekle pod Devin. Priplava k pobrežju k njej velik delfin. Zagleda delfin se v dekleta — in, ah, začara Devinko si lepo namah. Brž skoči na hrbet mu . . . Hajdi črez pl odplava ž njoj daleč delfin velikan. Zvečer po valovih penečih nazaj prinese na hrbtu jo svojem na kraj. In koplje dan drugi se v morju dekle — delfin spet omami ji mlado srce. >n spet ga zajaše in hajdi črez plan po morju širokem ž njim plava ves dan. In koplje dekle se dan tretji. Delfin Priplava k obali po njo pod Devin. Spet skoči na hrbet mu, ali, gorje! Na skali pribrežni si rani noge. In bolna prijaha delfina na kraj. Kdo zdravje ji da in veselje nazaj? Nobeden ne ve ji pomoči zdravnik, nobeden je ne razvedri tolažnik. In deklica hira od dneva do dne; od dneva do dneva je hujše gorje. Ob bregu poseda, po morju strmi, ki pljuska pred noge ji in ji šumi. In deklica hira, umira ... In smrt zavije črez mesece tri jo v svoj prt. In ko jo h gomili je spremljal Devin, priplava k obali črez morje delfin. In kjer se je kopalo dekle nekdaj, delfin njen od tuge pogine sedaj. Morske fate. Na predvečer Treh svetih kraljev ko zvon polnoč oznanja z lin, črez morje priveslajo fate v steklenih čolnih pred Devin. Privežejo ob skalah čolne pa naglo stopijo na breg prelepe fate, vile morske, v tančicah belih kakor sneg. Pa razpršijo se po vasi o polnoči na vse strani; pred vsakim pragom oglasi se za hip po kaka morska hči. In blagoslavljajo jih fate vaščane dobre tisto noč, preklinjajo ljudi pa zlobne in jih kaznujejo gredoč . . . Na predvečer Treh svetih kraljev gre k bregu ribič Radovan, da vidi krasne mlade fate, ki pridejo črez morsko plan. In čaka ribič na obali, za skaloj skrit stoji, sloni . . . Srce mu mlado bije burno, in morje tik pred njim šumi . . . Polnoč! . . . In, glej, stekleni čolni priplavajo trije pred breg! Na njih sedijo fate morske v tančicah belih kakor sneg. In gleda ribič vile krasne, nemirno bije mu srce . . . Oh, če opazi ga katera, izgubljen je nocoj, gorje! In Radovan jih gleda fate, kako se izkrcavajo, kako ta bitja nežna, vitka ne stopajo, le plavajo . . . Ta ljubka angeljska obličja in čar prelestnih teh teles! Pod haljami brsteče prsi . . . Priplavale so iz nebes? Ni dihati ne upa skoro si mladi ribič Radovan . . . Zdaj skoči s čolna zadnja fata pred njim na prodnati pristan. In skoči — pa zašepa vila . . . Na skalo sede si počit, na skalo, za kateroj ribič, ubogi Radovan, je skrit . . . „To skalo si zapomnim dobro! Zaznamujem si brž jo zdaj, če s hromoj nogoj še povrnem počivat semkaj se kedaj!" . . . Iz las si sname zlato iglo in mahoma jo zasadi globoko v srce Radovanu pa ga pri priči umori. Povodnji mož. Iz Barkovelj Anka gre mlada domov. Prisvetil je mesec tam izza valov. In morje ob skalah se peni, šumi . . . „Kam, deklica lepa, se tak ti mudi?" „„Pa kdo si? Kak lije ti voda na tla z obleke! Ko ploha bi šla iz neba! Kdo, kdo si? Klobuk in plašč zelen je tvoj..."" „Crez morje priplaval sem k tebi nocoj! Zaljubil sem v tvoj se nedolžni obraz; očaral srce mi tvoj vitki je stas! Počasi, počasi! Ej, stopajva vštric, ti ljubica rožnatih, žametnih lic! Al slišiš, kak morje pod nama buči? In kmalu in kmalu bo polunoči! . . . Glej, tukaj-le brezdno je moje! Haha! In tukaj povodnji tvoj mož je doma! Nevesta si moja — jaz ženin sem tvoj! Naj, naj te objamem! Zdaj pojdeš z menoj!" ISO Črni maček. Gre lovit po noči ribe kum Pertot, k portiču ob morju sam gre svojo pot. Liže morje skale, peni se, šumi, a na nebu sinjem lunin srp visi. Gre Pertot, na rami nese s sabo sak . . . Maček se pridruži črn mu kakor mrak. Gleda ribič mačka pa ga zgrabi srd: „He, odkod si prišel k meni, črni črt?" Kamenček pobere tam gredoč s produ pa ga vrže naglo v mačka brez strahu. In Pertot gre dalje pa se ozre v stran: vštric zdaj ž njim koraka tujec velikan! In še vedno raste kvišku! Kaj je to? Ko zvonik popenja strah se pod nebo! . . . „Sam hudič je!" vzdihne ribič . . . Mar mu lov! Kar neso ga noge, pobeži domov. m Ribičev sin. Valovi šumijo, galebi kričijo. Skoz noč bori čoln se črez plan. Vihar pa razsaja, in daleč do kraja je v varni domači pristan. Valovi šumijo, galebi kričijo . . . „Ne boj se, ne boj se valov, moj sinko, penečih, tulečih, grmečih! Saj kmalu prispeva domov! »Pripel sem z vrvjo te ob jambor. Kako te odnese naj morski naval!?" In ribič upira se v vesli, ozira se, kje je rešilna obal . . . Valovi šumijo, galebi kričijo . . . Prispel je v pristan pred Devin . . . In ribič prestraši se, sila preplaši — bil mrtev mu v čolnu je sin. Poslednja plesalka. Pri Svetem Križu plešejo, da iskre pete krešejo, v gostilni ribiči nocoj. Najrajši pleše Crnigoj. Harmonika se jim glasi veselo tam izza peči. Že kaže ura na polnoč, pa on vrti se še na moč z dekleti po kamnitih tleh. Hej, to je šala, to je smeh! Plesalci se razhajajo, roke si že podajajo, a Crnigoj še pleše sam z dekleti . . . „Godec, ni te sram, „da dremlje se ti za pečjo? Harmoniko v roke! Hoho! „In če vsi greste spat nocoj, ne pojde spat še Crnigoj! „Pa kaj, dekleta? Tudi ve zaspane ste mi že? Hehe! „Odhajate domov zares? Utrudil vas tako je ples? „Katera htela bi nocoj še enkrat plesati z menoj?" „„Jaz!"" Vrata v krčmo se odpro in bela ženska stopi v njo . . . „„Jaz zdaj zaplešem še s teboj, veseli, lepi ribič moj!"" In prime ribič jo črez pas, pogleda jo gredoč v obraz . . . Leden oblije brž ga strah . . . „Kdo si?" popraša tujko plah . . . „„Smrt! ... Pa popleši, Crnigoj, na oni svet nocoj z menoj!"" Balada ribiča Caharije. To nas je tokalo tisto noč! Troje nas veslalo je nekoč k bregu z ribje lovi. Kak vihar se igra z valovi! Naš krmar kolne, obupava. Vse zaman! Čoln naš ne priplava v svoj pristan! V veslo se upira vsak z rokoj, s čela si otira vroči znoj. Morje pa rujove in divja . . . Kam pa čoln nam plove? Ni brega! In nevihta mine, sine dan . . . Kje so tam skaline, kje pristan! Groza! Ne k obali, nego proč s čolnom smo veslali celo noč! Proč na morje širno spet nazaj šli smo na nemirno morje, aj! Kdo pa spet nas varal je tako? . . . „Jaz vam čoln začaral sem, hoho! Da bi se ne vrnil do brega, čoln sem vam obrnil! Hahaha!" . . . In iz morja dvigne glavo spak pa v globino švigne črni vrag. Zakleti ribič. „Kdo tamkaj-le v čolnu stoji na morju o polunoči? „Zdaj mrežo pogreza v globino, zdaj vleče jo spet nad gladino . . „„To rajni je ribič Fabjan, ki vsako noč hodi na plan. Pa tja privesla pa sak vzame pa v morje ga spuščati jame. Pa rib tam Fabjan ne lovi na morju o polunoči — tovariša išče v valovih, ki sunil ga v davnih bil dnovih iz čolna je v jezi. Zato Fabjan pokori se tako. In bržčas do sodnega dne lovit ga bo hodil . . . Gorje!"" Goreči konj. Stari ribič Martin Cinka, iz Dolanje Vasi, gre po strmi cesti k morju proti polunoči. Misli Cinka svoje misli, saj dovolj jih ima. Saj veliko je doživel, in strahu ne pozna. Noč je temna. Komaj, komaj vidi pot pred seboj . . . Kroginkrog vse tiho, tiho ... Le korak sliši svoj . . . Zarezgeče konj na cesti! Kakšen divji rezget! Cinka ozre se . . . Kaj vidi ves prestrašen, zavzet? Konj pridirja mimo njega ves goreč, plameneč . . . Cinka gleda za pošastjo in se križa čudeč. To je bilo davno, davno, ko bil Cinka je mlad . . . Pa še zdaj pripoveduje to istorijo rad. »Cinka, tisti konj goreči bil je menda teran! Haha, preveč pač nasrkal bil ga tisti si dan!" „„Kaj?! Teran? . . . Ljudje vi mladi, saj ne verujete nič! Konj goreči, ki me srečal, bil je iz pekla hudič!"" Francoski zaklad. Iz portiča o polnoči Rebula gre domov na Kontovelj. Saj ščip žari! Kaj mari mu strahov! Ta strma kamenita pot od morja! Vražji breg! Pa kolikrat že hodil tod Rebula je svoj vek! „Kruh grenek ta je ribja lov, težaven stan je moj! Ha, morda pridem pa nocoj še bogat jaz domov! „Nocoj bom videl, če je res, kar pravi kum Furlan, da tu na pašniku — o, bes! — zaklad je zakopan! »Francozi so se njega dnij, pre, vojskovali tod po morju . . . Ali sred noči pogrezne se jim brod . . . „Blagajno vojno pa popred oteli so in tu jo zakopali v kraški svet . . . Zdaj moja bo! Juhu! „Kaj mrtvi mi Francozi mar, ki spijo tod v grobeh! Na suho vrgel jih vihar je v bojnih tistih dneh . . ." Rebula vzame si ta hip iz grma svoj cepin, ki skril ga davi bil je . . . Ščip mu sveti iz višin. Pa koplje, koplje, da mu znoj po čelu kaplje vroč . . . Up, da zaklad dobi nocoj, mu vliva v žile moč . . . In koplje . . . Iskre švigajo izpod cepina v stran . . . Mrliči kaj ga brigajo! Zaklad le brž na dan! . . . „„Stoj, ribič lakomni ti, stoj!"" zakliče nekdo zad . . . „„Naš zlati je zaklad — ne tvoj! Poberi brž se spat!"" O, groza, groza! Kaj je to? Po rebri naokrog stoji vojakov sto in sto francoskih . . . Trobi rog . . . Cimdalje več mrličev, ah, mu vstaje iz grobov . . . Rebulo zgrabi silen strah in pobeži domov. Črna žena. Gorjup gre pozno v noč domov. Navkreber pot se trda vije. Utrudila ga ribja lov . . . Na klancu si gredoč počije. Sedi na skali sam, sedi . . . Zamišljen si podpira glavo z dlanmi pa gleda, kak srebri tam mesec morsko mu planjavo. Zadremlje in zaspi ... Ta hip pred njega stopi starka suha ko temen, visok, strašen kip . . . Ne vidi li prikazni duha? Pa češe črne si lase pred njim ponočna tujka bleda . . . Vznemirja ribiču srce, z bodečimi očmi ga gleda . . . „Kdo si, neznanka? Kaj pa češ od mene v nočni tej samoti?" . . . „„Usoda tvoja sem, da veš! Jaz spremljam te na tvoji poti „„Ko skalna steza ta bo pot tvoj trd in strm skoz vse življenje .. Okusil malo boš sladkot, a cesto grenko pil trpljenje! . . . „„Vsak grižljej kruha, ki na dan usodim ti ga in odločim, le v žuljavo ti dam ga dlan in z znojem zmočim ti ga vročim! „„Počitka vsaka kratka noč, ki ude tvoje okrepčava, za novi dan le da ti moč, za težki trud je le priprava!"" Pa češe dolge si lase pred njim pošastna tujka bleda . . . Hitreje bije mu srce, ko pred seboj prikazen gleda . . . Na Kontovelju polnoči v zvoniku kladivo odbije . . . Gorjup iz sanj se prebudi . . . Kje starka črna je? . . . Več ni je. »Mohčev oltar". Polnoč se bliža . . . Ščip žari . . . Ko dete morje mirno spi. Le tam ob steni strmih skal drobi se v bele pene val. Po morju čoln leti, jadra. Veslata ribiča v njem dva . . . „Za nama je Sesljan . . . Devin oddaleč gleda tam s pečin!" „„Le brž naprej, le brž naprej! Tod mimo ne veslam rad . . . Glej „„tam Mohčev skalnati oltar! Pozna vsak star ga tod mornar. „„Na skali tam menih stoji, mašuje ti o polnoči . . ."" 10« 147 „Kdo bere mašo in zakaj?" . . . „„Bil6 je davno to . . . Ves kraj „„je poznal Mohca. Bil menih je mlad in lep, pobožen, tih. „„Pa se zaljubi vanj dekle. In počilo ji je srce, „„ker njen ni mogel biti mož . . . Pa si dekle natrga rož, „„ovenča ž njimi si glavo, od patra gre jemat slovo. „„In tam-le tisto noč oba skočila v morje sta z brega. „„Odslej pa prikazuje tam se Mohec in mašuje tam „„za ljubico o polnoči . . . Potem pa morje zašumi — „„in ni ga več . . . Naprej! Nerad veslam tod mimo vsakikrat."" Božja pot v Barbano. „Greš, ljubica, z mano na božjo pot, k Mariji v Barbano na božjo pot? Po morju bo barka letela ko da bi peruti imela!" „„0h, morja bojim se, bojim se vetrov, bojim se razburkanih strašnih valov! Lahko bi gredoč potopila se ladja — in jaz utonila!"" „Ne veš, kak zvonovi pojo tam lepo, črez otok barbanski kako tam pojo! Crez tihe lagune sanjave odmevajo v sinje daljave ..." „„Bojim se razburkanih morskih valov . Bog ve, če bi kdaj se vrnila domov . . Sam romaj pa prosi Marijo še zame za milost! . . . Addio!"" „Ne greš? Res ne greš? ... No, poromam pa in molil za tebe in sebe bom tam! . . . Pa enkrat še pridem ponoči te vabit na božjo pot h koči!" In prišel je . . . Noč ... In vihar je divjal . . . In ribič pod ljubice oknom je stal: „Vem, dekle, zakaj si v Barbano se branila romati z mano! „Ni res, da se burnega morja bojiš! Za drugega, dekle nezvesto, goriš, a mene več ljubiti nočeš! Poslednjič te vabim: Al hočeš „nemara z duhovi oditi nocoj, na morja globoko dno hočeš z menoj? Tako je lepo v globočini, tak mirno v podmorski tišini! „Greš, ljubica, z mano na božjo pot, k Mariji v Barbano na božjo pot? Vigilije zame pojo tam in črne zdaj maše bero tam." H Atila in ribič. Razsut je in požgan Oglej. Kralj Atila drevi naprej ko burja ob obali. Mori, podira, pali . . . „Naj vidi tudi tod zdaj svet ob Adriji za mano sled! Vse v moji je oblasti odslej, vse v moji lasti! „A kar se mi postavi v bran, pogine naj še tisti dan! Porušite, požgite, po poti vse pobijte!" In dalje, dalje ko vihar divja ob morju hunski car. Pred njim ljudje bežijo, za njim vasi gorijo Pred njim je strah, drget, trepet, za njim je opustošen svet in mesta v razvalinah, gradovi v podrtinah . . . Prijaha Atila nekoč pred portič ribiški pod noč. Sedi na iskrem vranu pa gleda po pristanu. Na nebu mesec plameni in morje pljuska in šumi . . . Star ribič sak izpira pa v Huna se ozira . . , „He, starec, ali te ni strah pred mano? Ne trepečeš plah? Veš, kdo sem? Gospodar tvoj, kralj Atila, vladar tvoj! „Če mignem, tudi tvoj pristan izgine brž pod morsko plan, in ti se zgrudiš v krvi — ne zadnji niti prvi!" „„Kaj, ti si Atila?!... To znaš? Z uničevanjem se bahaš?! Potem jaz več umejem! Zato se ti le smejem! „„Kdor le podira, ne bojim se ga, še manje ga častim! Le kdor ustvarja, zida, junak je tak kaj prida!"" „Imej svoj čoln in svoj pristan Imej življenje, modrijan edini, ki na hoji ga bojni slišim svoji!" In dalje, dalje hunski car divja po svetu ko vihar. Pred njim ljudje bežijo, za njim vasi gorijo. ITALIJANIZMI IN LOKALIZMI. C upa [čopa] — čoln, izdolben iz enega samega debla. Fata (ital.) — vila. Frat (furlan.) — menih, samotar. Kompare (ital. compare) — boter, kum. Peškati (ital. pescare) — ribe loviti. Portič (ital. porto) — pristan, zlasti ribiški. Prova (ital. prova) — sprednji konec čolna (ladje). P upa (ital.) puppa) — zadnji konec čolna (ladje). Školj (ital. SCOglio) — kleč, skala. Toka t i (ital. toccare) — dotekniti (dotikati) se. „To nas je t o kal o!" To frazo slišiš pogostokrat med našimi ribiči — kar pomeni: ,,-To. nas-je zadela neprilika, nesreča" . . . „To smo bili «,y stiski, v škripcih".....To nam je predla" .-. . itd. , PRIPOMNJA. Snovi in motive tem baladam in romancam sem nabiral 1. 1906. in 1907. sam med slovenskimi morskimi ribiči v portičih v Barkovljah, v Kontovelju, v Grljanu ter po vaseh pri Sv. Križu, naBrežini, naProseku, v D e v i n u in po drugod v tržaški okolici. Nabirati take snovi med našimi Primorci pa sta mi nekaj pomagala tudi gospoda: Alojz Gorjup, veletržec na Proseku, in študent Ivan Ples v Devinu. Tako našim morskim ribičem sploh kakor imenovanima gospodoma posebej se zahvaljujem za gradivo, iz katerega so se porodile te pesnitve. a a A. AŠKERČEVI SPISI. BALADE IN ROMANCE. 1903. II. izdaja. Str. 156. Cena broš. 2 K, vez. 4 K. LIRSKE IN EPSKE POEZIJE. 1896. Str. 196. - Cena broš. 2 K 60 h, vez. 4 K. NOVE POEZIJE. 1900. Str. 222. Cena broš. 3 K, vez. 4 K. TRI DRAMATIČNE ŠTUDIJE. 1900. Str. 112. Cena broš. 2 K. ZLATOROG. Pravljica izpod Triglava. 1904. Str. 78. Cena broš. 1 K 60 h, vez. 3 K. ČETRTI ZBORNIK POEZIJ. 1904. Str. 247. Cena broš. 3 K 50 h, vez. 4 K 50 h. PRIMOŽ TRUBAR. Zgodovinska epska pesnitev. 1905. Str. 135. Cena broš. 2 K, vez. 3 K. MUČENIKI. Slike iz naše protireformacije. 1906. Str. 167. Cena broš. 3 K, vez. 4 K 50 h. JUNAKI. 1907. Str. 170. Cena broš. 3 K, vez. 4 K 50 h. IZLET V CARIGRAD. Potopis. 1893. Cena 80 h. DVA IZLETA NA RUSKO. Potopis. 1903. (Razprodano.) ALI JE PRIMOŽ TRUBAR UPESNITVE VREDEN JUNAK ALI NE? 1905. Str. 82. Cena 60 h. Skupaj z IVANOM VESELOM: RUSKA ANTOLOGIJA. Ruski pesniki v slovenskih prevodih. 1901. Str. 464. Cena broš. 3 K, vez. 4 K 50 h. L. SCHWENTNERJEVA KNJIGARNA v Ljubljani.