NO. 253
Ameriška Domovina
' S ■
Tir fl^ E	111— HOIWIE
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGG ONLY
SLOVGNIAN
MORNING NGWSPAPGR
CLEVELAND 3, O., MONDAY MORNING, DECEMBER 29, 1952
LETO mi — VOL. Lm
j Ob robu pripisane j
★	JAMES RfiSTON, poročevalec lista “The New York Times”, je poslal Stalinu nekaj pismenih vprašanj, na katera mu je Stalin pismeno odgovoril. Vsebina Stalinovih odgovorov je v bistvu sledeča: Mir bo zavladal, če Zapad prizna, da je Sovjetska zveza tista, proti kateri je usmerjena vsa agresija Zdr. držav; — da politika Sovjetske zveze ni le politika miru, temveč sploh edino pravilna politika. V bistvu je Stalin povedal tole: Obstojte in nehajte z vsem, kar ste pričeli (z oboroževanjem), toda ne vtikajte se v to, kar delam jaz! ičie ne boste niti z mezincem mignili proti ekspanzijskim ciljem Sovj. zveze, ki jih izvajajo svetovne komunistične partije, tedaj bo zavladal na svetu mir. . .
★	“BORBA”, oficielni organ ju-goslov. komun, partije, pravi, da je Stalinova izjava o možnem svetovnem miru, —- prozoren “trik”. — “Miroljubni” izrazi sovjetskega premierja da so čisto navadna hinavščina, pravi dalje “Borba”, ki svoje ideološke sovjetske bratce pač najbolje pozna. Vse to je res, vendar nam hi “Borba” povedala nič novega, temveč samo priznala resnico, katero Zapad že dolgo pozna Poznal jo je že takrat, ko so Titovi letalci sestreljevali iz zraka ameriška letala, ko so jugoslovanski komunisti prisegali na nezmotljivost Stalina in ko je Tito pošiljal Sovjeti ji cele vlake surovin, živil in masti na račun gladnega jugoslovanskega ljudstva!
★	GEORGE WITKOVICHA, pomožnega urednika PROSVETE, so priseljeniške oblasti zaprle, češ da je vstopil v komunistično partijo po svojem prihodu v to deželo. Ta dogodek bo izzval troje vrst komentarjev. Eni bodo rekli: “Božji mlini počasi meljejo” . . . Drugi bodo komentirali s poslovenjenim ameriškim pregovorom: “Vsak pes ima svoj dam!”. Samo po sebi je razumljivo, da so prvi ko drugi, ki bodo tako komentirali, nazadnjaki, fašisti, mračnjaki in ostali produkti gnile kapitalistične reakcje. Duhovni gazda prosve-taških prosvetljencev, progresiv-cev in naprednjakov, Jpo pa nemara komentiral nekako tako: “Po vsem svetu branimo ‘demokracijo' in človeške •pravice, doma pa je svobodo doživela naj-hujšn poraz dne 26. decembra, ko so zaprli George Witkovicha, borca za resnično ljudsko in delavsko svobodo, o katerem pravijo zastopniki oblasti, da je komunist.” — Rekli smo, da bo nemara komentiral tako. .. Nemara pa tudi ne bo, kaj se ve. . . V Ameriki je namreč začela vleči nekam huda sapa, ki se utegne po 20. januarju še bolj razpihati.
★	TITO, ki čedalje jasneje uvi-deva, da ne bo nič z njegovim nameravanim in zaželjenim obiskom Anglije, kamor se je bil sam povabil, se je oni dan silno razhudil nad Zapadom in mu zagrozil, da če ne bo Zapad plesal, kakor mu bo on godel, bo našel ‘drug izhod” (iz svoje gospodarske in politične kaše) in bo “zmanjšal svojo armado”. . . In kaj bo, ko bo našel “drug izhod” in “zmanjšal armado”? — Ali bo — kakor Stalin, tudi on nakopal demokratičnemu svetu nadaljno mrzlo vojno na grbo ki bo stala nadaljne bilijone? — Mar mu ni znana bajka o žabi ki se je napihovala, da bi bila velika ko vol, dokler ni počila?
PREKLIC
VAŽNEGA
ZAKONA?
Odbor za preiskavo neameriških aktivnosti sam priporoča preklic zahteve po antikomunistič-ni prisegi.
WASHINGTON. — Kongresni odbor za preiskovanje neameriških aktivnosti, ki je ponovno izjavil, da je komunizem v nekaterih strokovnih organizacijah “narodna sramota”, je v soboto sam priporočil preklic točke Taft-Hartleyjevegga zakona, ki določa, da morajo unijski uradniki izpolniti protikomunistčne afidavite ter priseči, da niso komunisti.
V svoji tozadevni izjavi pravi kongresni odbor: “Provizija tega zakona nima onega učinka, katerega so mu pripisovali njeni avtorji, temveč deluje v pr:d članov komunistične partije, ki so aktivni na delavskem polju.” Ta zakon zahteva, da preden morejo unije vprašati za pomoč vladni odbor pri kolektivnem pogajanju, morajo njihovi uradniki najprej priseči, da niso ko-munisi.
Izjava kongresnega odbora pravi, da rekordi izkazujejo, da so unijski uradniki v mnogih slučajih komunisti, čeprav so položili zahtevano prisego, da niso.
Članstvo unij pa ne razume raznih tehnikah j, česar posledica je, da je komunistom mogoče prevzeti absolutno kontrolo v nekaterih unijah.
----o----------
Jugoslavija pravi, da prejema premalo orožja od Zapada
BEOGRAD. — Jugoslovanska vlada se pritožuje, da dobiva premalo orožja od Zapada in da to orožje tudi prepočasi prihaja. Jugoslovanski vojaški voditelji apelirajo na večje in hitrejše dobave težkega orožja.
Tozadevni apel so. naslovili na Zapad trije generali:	Mihajlo
Apostolski, poveljnik višje vojaške akademije; gen. Savo Bu-rič, šef tankovskih in motoriziranih edinic jugoslov. armade, in gen. Savo Drljevič, poveljnik jugoslov. artilerije.
----o---—
Japonsko - italijanska pogodba
TOKIO. — Dne 27. dec. sta Japonska in Italija podpisali trgovinsko pogodbo, ki bo v veljavi leto dni.
Vremenski
prerok
pravi:
Danes in ponoči deloma ob. lačno in ne premrzlo.
Važni dnevi svetovne zgodovine
Dne 29. dec. 1800 je bil rojen Charles Goodyear, ameriški izumitelj procesa za vulka-niziranje kavčuka. Umrl 1. julija 1860.
GEORGE WITKOVIc ARETIRAN KOT KOMUNIST
Clevelandski list “Plain Dealer” od pretekle sobote objavlja na svoji prvi strani sledečo novico od Associated Press:
PITTSBURGH, 26. dec. — Imigracijski uradniki so danes aretirali nekega 56 let starega moža iz Pittsburgha pod obtožbo, da je kršil imigracijski zakon s tem, ker je vstopil po svojem prihodu v Združene države v komunistično partijo.
Ta mož je George Witko-vich. Pomožni imigracijski uradnik George Spine je izjavil, da je Witkovich, ki je uposlen pri “Prosveti”, slovenskem časopisu v Chicagu, prispel v Združene države leta 1913 iz Jugoslavije. Ako bo obsojen oz. spoznan kot komunist, bo~ deportiran. Tako so izjavili imigracijski uradniki.
Sovjetski 'Dedek Mraz' ne prinaša darov, pač pa obilo propagande
“Dado Moros” je v Sovjetiji in deželah “ljudskih demokracij” nadomestil sv. Miklavža in Božič.
DUNAJ, — V Sovjetski zvezi in “ljudskih demokracijah” ni več Miklavža ne Božiča, ki sta bila nadomeščena z “Dedom Mrazom” kateri prinaša sicer bore malo. darov, zato pa toliko več propagande, češkoslovaški kom. organ “Rude Pravo” je, n. pr. naznanil: — “Dado Moros (rusko za ’očka mraz’) bo prišel v Prago ter bo prinesel pozdrave sovjet, mladih pionirjev, ki bedo povedali češkim otrokom o srečnem življenju v Sovjetski zvezi”.
V	Pragi so res pripravili vse za svečan sprejem Deda Mraza ter razstavili “darove”, ki naj bi jih prinesel iz Sovjetije. Toda ti “darovi” so zelo dragi in povprečnemu ‘obdarovancu’ nedostopni: pomaranče po $1.10 funt, fige $1.90, rozine pa $3.50 funt. . .
V	Madžarski je bila prepovedana tradicionalna božična proslava in 26. december, to je dan in praznik sv. Štefana, madžarskega zaščitnika ali patrona, je bil proglašen za navadni delavnik. Po stari komunistični navadi postavljanja resnice na glavo, je bil praznik sv. Štefana proglašen za delavnik na “zahtevo ljudskih množic” . . . (Kakor v Jugoslaviji Božič).
-----n------
Božič v Sing Singu
OSSINING, N. Y. — Jetniki tukajšnje Sing Sing jetnišnice so imeli na sveti dan dobro kosilo, obstoječe iz pečenih kokoši, krompirja, omake, nadeva, pražene čebule, kumaric, bučnega “paja,” kruha in kave. Katoliški duhovniki in protestantski pastorji so imeli bogoslužja, zvečer pa je bila filmska predstava, katere so se udeležili vsi jetniki razen na smrt obsojenih. --------------o------
Poljska obtožuje
Zdr. države
LONDON. — Poljska je obtožila Zdr. države, da je neko ameriško letalo priletelo 45 milj daleč v Poljsko iz Nemčije, ter odvrglo v Poljski dva vohuiia -saboterja.
Novi grobovi
Mary Komin
V	St. Alexis bolnišnici, kjer se je nahajala samo en dan, je v soboto ponoči umrla Mary Komin, 1046 E. 76 St. Bolehna je bila že več let. Rojena je bila v Dolenji vasi, Čatež pri Zapla-zu in je prišla sem leta 1921. — Zapušča moža Jamesa (Naceta) in tri sinove: James, Sgt. Stanley in Pvt. Irank, zadnja dva sta pri vojakih v Texasu, prvi pa na Filipinih. V Clevelandu zapušča brata Franka Kamina, brata Janeza in Stanka pa v domovini, brata Matijo v Argentini, sestro Cecilijo pa v Evropi. Pogreb bo v sredo zjutraj ob devetih v cerkev sv. Vida in od tam na Kalvarijo. Njegovo truplo bo položeno na mrtvaški o-der v Grdinovem pogrebnem zavodu na E. 62. cesti danes popoldne ob petih.
Harry G. Schassberger
Srčnemu napadu je nenadoma podlegel Harry G Schassberger, ko je parkal svoj avto na parkališču v mestu. Star je bil 25 let in zapušča ženo Nadine, njene starše, sina, dva brata in stare starše. Živel je na 20629 Chickasaw Ave. Pogreb bo danes popoldne ob 2. uri v Epiphany cerkev na Lakeshore Blvd in E. 208 St. iz Grdinove-ga pogrebnega zavoda na 17002 Lakeshore Blvd. Pokopan bo na Knollwood pokopališču.
Novorojenka umrla
Staršem Howard in Norma Sieferd je umrla y Euclid Glen-ville bolnišnici takoj po rojstvu hčerka. Zakonca stanujeta na 22390 Miller Ave. Pogreb bo danes popoldne iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lakeshore in na Calvary pokopališče.
Ivana Leskovic
Po dolgi bolezni je umrla v nedeljo 28. dec. na svojem domu na Hubbard Rd. v Madiso-nu, O., Ivana Leskovic. Njeno dekliško ime je bilo Jerina iz Gorenje vasi pri Gornjem Logatcu na Notranjskem. V Clevelandu zapušča hčer, omoženo Struna, sina Willjema v Eucli-du in vnuka Eddy Struna. Pokopana bo v sredo zjutraj iz Behm pogrebnega zavoda.
Josephine Kotnik
V	Wickhaven Invalid Home je umrla po dolgi bolezni Josephine Kotnik, poprej stanujoča na Thames Ave. Pogreb ima v oskrbi Želetov pogrebni zavod na E. 152. cesti. Podrobnosti
jutri.
Anton Kastelic
V petek zjutraj je umrl na svojem domu na 1623 E. 49 St. Anton Kastelic, star 67 let in doma iz vasi Dobro polje pod Gorico, odkoder je prišel pred 46 leti. Zadnje poldrugo leto je bil zaradi rahlega zdravja u-pokojen, prej pa je delal približno 25 let kot strojni operator pri Atlas Mfg. Co. Spadal je k SMZ št. 5. Zapušča ženo Angelo, roj. Cimperman, ki je doma iz vasi Neredje, fara Rob, kakor tudi sorodnike in prijatelje. Pogreb bo jutri zjutraj ob 8:30 iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9 uri in od tam na Kalvarijo.
-------o-------
Železniška nesreča v Italiji
VERONA, Italija. — V bližini tega kraja je skočil s tira ekspresni vlak, ki vozi med Milanom in Benetkami. Prva poročila naznanjajo, da je bilo najbrž ubitih večje število potnikov.
ZAPAD NE BO NAŠEL STALINOVIM UKANAM
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Po Stalinovem mnenju je mir mogoč samo, če se Zapad brezpogojno ukloni vsem njegovim diktatom. — Vsaka obrambna poteza zapadnjakov proti njegovi agresiji, pomeni po njegovem na-ziranju — agresijo proti Sovjetski zvezi.
STALINOVA IZJAVA glede mrzle vojne ne pomeni, da smo kaj bliže resničnemu miru kot smo mu bili doslej. To, kar nam Stalin zdaj ponuja, je isto, kar nam je ponujal doslej: mir pod njegovimi lastnimi pogoji.
Stalin je odgovoril na vprašanja lista The New York Times, da ne smatra vojne med Vzhodom in Zapadom za neizogibno, — da se strinja z idejo kooperacije v prizadevanju za končanje korejske vojne ter z idejo konference med naj višjimi predstavnik:	spornih velesil — to je
med njim in novoizvoljenim predsednikom Eisenhowerjem.
Toda te njegove izjave so mahoma izgubile svojo važnost, ko je Stalin povedal, kakšen je — po njegovem mnenju — izvor in vzrok svetovne napetosti. “Viri svetovne napetosti so povsod in -v vsem”, je rekel Stalin, “kjer koli agresivna akcija politike mrzle vojne napram Sovjetiji pride do svojega izraza.”
To pomeni z drugimi besedami, da če se hoče končati mrzla vojna, mora Zapad priznati, da je Sovjetska zveza tista, ki je tarča agresivnih nastopov, — da izhaja ta agresija v glavnem od Združenih držav in da politika Sovjetske zveze ni le politika miru, temveč sploh edino pravilna politika.
To, kar je rekel Stalin, je bistveno sledeče: Nehajte se oboro-
ževati, toda ne vmešavajte se v to, kar delam jaz, pa bo mir. — (To je tak “mir”, kakršen je v češkoslovaški, Madžarski, Romuniji, Albaniji in v ostalih državah, ki jim on diktira in go-podari. Ured.).
Stalin nam ponuja mir, v katerem ne bi smel zapadni svet niti z mezincem ganiti proti ekspanzijskim ciljem Sovjetske zveze, ki jih izvajajo svetovne komunistične partije.
Stalinova cena za mir je brezpogojna privolitev v vse, kar Sovjetija hoče in zahteva, ker smatra Stalin vsako odporno akcijo proti sovjetski agresiji — za agresijo proti Sovjetski zvezi.
| To je prav tako, kakor če bi se ropar, ki napade človeka z namenom, da ga izropa in morda tudi ubije, pritoževal nad vmešavanjem policije.
Mi imamo danes opravka z istim Stalinom, ki se je ponižno uklonil Hitlerju, ker je vedel, da je Hitler sposoben in pripfavljen za vojno. To je isti Stalin, ki je moledoval pri Zapadu za otvoritev druge fronte, ko je bil enkrat napaden. Stalin spoštuje samo silo, ničesar drugega ko moč in surovo silo, ker je sila e-dini zakon v svetu džungle, v katerem on živi.
Ko bo enkrat mobilizacija te sile in moči nadomestila apiza-nje in odvratno klečeplazenje, bo tudi on bolj ponižen in spravljiv!
■ ........
Četrta obletnica—
V	sredo 31. dec. ob 7:45 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Franka Grebenc v spomin 4. obletnice njegove smrti.
Dodatek k zahvali—
V	zahvali za pok Frances Fa-bec je bilo pomotoma izpuščeno, da pokojnica zapušča tudi snaho Louise Fabec in več sorodnikov tu in v stari domovini; v vasi Koritnice pri št. Petru na Krasu pa zapušča brata Antona Sedmak in več drugih sorodnikov.
Nov odbor—
Na letni seji Camiola Hive No. 493 The Maccabees je bil izvoljen za leto 1953 sledeči odbor: — Past Commander Mary Bolta, Commander Josephine Stwan, Ltd. Commander Christine Glavan, Chaplain Mary Tekaucic, M;stress at Arms Mary Mahne, Sgt. at Arms Pauline Zigman, Picket Mary Vesel, Auditors: — Frances Tavčar, Ursula Unetič in Pauline Stampfel; Recording and Sick Benefit Sec’y Julia Brezovar, 1773 E. 60 St., EN — 1-4758, Record Keeper Pauline Debevec, 1287 E. 169 St. — IV 1-2048, Representative for Klub društev Julia Brezovar, Joseph-:ne Stwan, Representative to the Conference Frances Tavčar. — Seje vsako prvo sredo v mesecu v SND na St. Clair Ave.
Po pismo naj pride—
Miss R. Shume 1090 E. 66 St. ima v našem uradu pismo, ki ga ji je pisala Mary Lindich iz N. Chicago, 111.
Rojakinja zbolela—
Mrs. Terezija Lustig iz Emerson Rd., Madison, Ohio, je nevarno zbolela in je zdaj pri hče-*ri Mary Ladiha na 1336 E. 55 St.
(has Chaplin je bil v Rimu obmetan z zeljnatimi glavami
Ameriški umetnik je prišel k premieri svojega filma — “Limelight”.
RIM. — Ko je prišel znani a-meriški' filmski igralec v ponedeljek zvečer v to mesto k premieri svojega zadnjega filma — “Limelight”, so ga pozdravili s kanonado sadja in zelenjave. To svojevrstno pozdravno “cvetje” je metala nanj množica kakih sto ljudi, ki se je bila zbrala pred Palazzo Sjstina, kjer so predvajali njegov film.
Večina ljudi ga je navdušeno pozdravljala, ko je stopil iz avtomobila, toda ko je pričel od-zdravljati in mahati z roko, so se vsula nanj jabolka, pomaranče in zeljnate glave. Chaplin je bil ponovno in ponovno zadet od teh predmetov, toda se je dob-rovoljno smehljal, ko je izginil skozi vrata v gledališče..
Chaplina smatrajo, kakor znano, za sopotnika in podpornika raznih komunističnih pokretov.
-----o-----
Bodimo pri vsaki vožnji previdni in zmanjšujmo število žrtev!
-----o-----
Staro drevo
MURAY, Ky. — V nekem tukajšnjem čvirju so odkrili veliko drevo, ki meri v obsegu 68 čevljev in 18 palcev. Drevo je 140 čevljev visoko in znanstveniki sodijo, da je najmanj staro 2,000 let.
Slovenska pisarna
6116 Glass Ave., Cleveland, O.
Telefon: EX 1-9717
TROJČKI (igra na Ligini prireditvi 4. jan.). Vaje: danes, ponedeljek, ob pol 8 zvečer v Slov. pisarni. V torek in petek zvečer na odru SND. Tudi zadnji teden priprav pridite vsi in točno. — P. Intihar.
MOHORJEVE KNJIGE še niso prišle v Cleveland.
SV. PISMO (Nova zaveza v dveh knjigah) se spet dobijo v naši pisarni. Obe knjigi $4. --------------o-----
Jugoslov. skupščina je odobrila prelom z Vatikanom
BEOGRAD. — Jugoslovanski parlament je dne 27. decembra formalno in soglasno odobril odlok maršala Tita, da se prekine diplomatske zveze z Vatikanom. (Tone Garden, svoječasni urednik Prosvete, je v svojem spisu v Družinskem koledarju pred desetimi leti povedal, da parlamenti komunističnih diktatorjev nimajo druge dolžnosti, kot soglasno odobravati diktatorjeve ukrepe. Uredništvo).
Glavno besedo v tozadevni “debati” v skupščini je imel srbski minister Petar Stambolič, to je tisti “državnik”, ki je komunističnemu sekretarju “babo” ukradel, kar je izzvalo veliko državniško debato na komunističnem kongresu v Zagrebu. --------------o-----
Bodi previden in pazljiv, pa se boš izzognil marsikateri nesreči!
-----o----
Črnec - škof v Afriki
PRETORIA, Južna Afrika. — Dne 23. decembra je bil imenovan za škofa in glavarja škofije v Leribe, v Severni Basuto deželi, črnec Msgr. Emanuel Ma-bathoana. To je bilo zdaj prvikrat v zgodovini katoliške Cerkve, da je afriški črnec postal škof.
-----o----
Devet ljudi zgorelo
NAGOYA, Japonska. — Del mesta Nagoya je uničil požar, v katerem je zgorelo devet ljudi, 22 pa ie dobilo hude opekline.
NAJNOVEJŠEVESTI
SWEETWATER, Texas. Ol-lie William Cox, 23 let star bogat rančer (živinorejec) se je včeraj dvignil s svojim letalom v zrak, nakar je sporočil po radiu na letališče, da bo ostal v zraku toliko časa, dokler mu ne zmanjka kurivo, nakar bo z letalom treščil na zemljo, kar je tudi storil.
WASHINGTON. — Letos je veliko pomanjkanje šolskih prostorov, katerih bi bilo potreba eno tretjino milijona več.
COLUMBUS, O. — Governer Lauscbe je izjavil, da mu dela skrbi veliko število avtomobilskih nesreč preko božičnih praznikov. Teb nesreč je kriva v veliki večini prevelika brzina vožnje, zato je možno, da utegne zakonodaja odrediti instalacijo naprav v avtomobilih, ki bi kontrolirale njih naglico oz. jo omejevale.
Ameriška Domoviima


Trrgr^anearrwrrri
»117 St. Clatr Are.
HEndenon 1-0628
Cleveland 3, Oblo
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1879.
No. 253
Mon.. Dec. 29, 1952
Kako smo izgubili Kitajsko
Združene države Amerike so vodile naporno in silno krvavo vojno na Pacifiku, da so strle moč imperialistične Japonske. Glavni smisel teh hudih žrtev je bila ohranitev svobode in neodvisnosti Kitajske. Vojno z Japonsko smo I. 1945 zmagovito končali, zato pa je komaj štiri leta kasneje prišla vsa Kitajska pod komunistično oblast in tako pod vpliv Moskve.
. Krojilci naše zunanje politike so ves čas trdili, da je za zmago komunizma na Kitajskem odgovoren v prvi vrsti vodja nacionalistov gen. Čangkajšek. Po njih besedah so Združene države Amerike storile vse, kar je bilo v njih moči, da bi tak razvoj dogodkov preprečile. Republikanski nasprotniki vladne zunanje politike pa so ponovno kazali na državnega tajnika Dean Achesona in njegove pomočnike v oddelku za daljni vzhod kot na krivce poloma na Kitajskem. Senator McCarthy je šel celo tako daleč, da je gen. Marshalla obdolžil naravnost izdaje.
Zasliševanja v senatu po odpustu gen. MacArthurja, kongresne preiskave, porote, sodišča in posamezne preiskovalne komisije so v dokajšnji meri razsvetlile ozadje borbe za Kitajsko, obenem pa razkrile tudi osebe, ki so bile odgovorne v tem času za našo politiko na Daljnem vzhodu.
Zgodba Državnega tajništva o Čangkajškovi krivdi in o silni korupciji, ki naj bi povzročila njegov zlom, vse bolj in bolj bledi ter zgublja vtis verodostojnosti. Nasprotno pa dobiva javnost vtis, da je bila ameriška politika v dokajšnji meri sokriva nesreče, ki nas je zadela na Daljnem vzhodu.
Posebno odposlanstvo Združenih držav pod vodstvom gen. George C. Marshalla je odšlo k Čangkajšku in pritiskalo nanj, naj vzame v svojo vlado predstavnike komunistov. Ko je Čang to zahtevo odklonil, mu naša vlada ni ma-' rala dati sredstev, s katerimi bi se lahko postavil komunistom uspešno po robu. Ameriške oborožene sile so zapustile Kitajsko in tako omogočile komunistom pohod preko Jangcekianga na jug, ne da bi se jim bilo treba bati, da bodo naleteli na vojsko ZDA.
Voditelji naše zunanje politike so stalno povdarjali, da kitajski komunisti v resnici niso komunisti, ampak le. nekaki zagovorniki temeljite agrarne reforme, ki zahtevajo, naj se da zemljo onim, ki jo obdelujejo.
Odločilno vlogo v naši politiki na Daljnem vzhodu so Jgrali v onem času ljudje, o katerih zvestobi oblastva in javnost niso popolnoma prepričana.
Odločilno vlogo v naši politiki na Daljnem vzhodu so igrali v onem času ljudje, o katerih zvestobi oblastva in javnost niso popolnoma prepričana.
Owen Lattimore, vplivni svetovalec v času vojne v vprašanjih Kitajske, je bil spoznan krivega pričevanja pred senatnim odborom, ki je preiskoval našo politiko do Kitaj ske.
John Carter Vincent, poklicni diplomat, ki je v onem času načeloval oddelku državnega tajništva za Daljni vzhod, po mnenju Loyalty Review Board ni zanesljiv. Oba moža sta pred novimi zasliševanji. Ponovno so preiskavah tudi zanesljivost nekaterih drugih uradnikov, ki so igrali večjo ali manjšo vlogo v odločitvah glede Kitajske. John Scewart Service je bil na osnovi ugotovitev take preiskave odpuščen iz Državnega tajništva, Oliver Edmund Clubb, uradnik našega državnega tajništva v Pekingu do prihoda komunistov, je stopil iz istega razloga v pokoj. Frank Goe, ki je tudi sodeloval na posvetovanjih o Kitajski in ki je pomagal krojiti gospodarsko politiko ZDA po vojni, je bil nedavno odpuščen kot tajnik International Monetary Fund, ker ni hotel senatnemu odboru povedati, ali je bil v vojnem času komunistični špijon ali ne. Alger Hiss, ki je bil v času, ko se je odločala usoda Kitajske, duša državnega tajništva in polagalec temeljev zunanje politike ZDA, sedi v ječi zaradi krive prisege, s katero je hotel prikriti svoje članstvo v komunistični stranki.
Ko je bil Lattimore 1. 1941 imenovan za svetovalca ZDA pri Čangkajšku, se je o svoji nalogi pred odhodom na Daljni vzhod posvetoval s sovjetskim poslanikom v Washing-tonu K. Umanskim. Lattimore je bil na to mesto imenovan na priporočilo Currie. Ta, državni podtajnik Sumner Welles ;n dva znana ameriška komunista, Earl Browder in Robert Minor, so na posebni konferenci 1. 1942 govorili o razmerah na Kitajskem. Welles je ob tej priložnosti dal Brovvder-;u spomenico, v kateri je bilo rečeno, da so ZDA naklonjene enotnosti med kitajskimi nacionalisti in komunisti in da ne verjamejo poročilom, da bi bil komunizem resna nevarnost za Kitajsko. Mesec dni kasneje sta se Vincent in Service razgovarjala s kitajskimi komunističnimi voditelji, nakar je Service sporočil v Washington, da komunisti žele, naj bi ZDA posredovale med Čangom in komunisti.
Service in Davies sta stalno pošiljala poročila o slabih izgledih za Čanga in predlagala, naj mu ZDA ustavijo podporo in se zavzamejo za kitajske komuniste. Vincent in Lattimore sta nato spremljala podpredsednika ZDA Henry W allace na njegovi poti v Sibirijo in na Kitajsko. V raz-
govoru med Čangom in Wallaceom se je Vincent zavzemal za pomirjenje med nacionalisti in komunisti; nakar se je temu mnenju pridružil tudi Wallace. Vincent je nato postal vodja kitajskega oddelka v državnem tajništvu in prav v tem Času so ZDA obrnile Čangu hrbet. Dva meseca pred japonsko predajo 1. 1945 je Lattimore priporočil predsedniku Trumanu, naj se zavzame za koalicijo med Čangom in komunisti.
Vincent je nato sestavil tozadevno navodilo, ki ga je dobil gen. Marshall, ko je odšel na Kitajsko. Marshall je v smislu navodila pritiskal na Čanga, naj se pobota s komunisti. Ko je ta to zahtevo odklonil, so mu ZDA ustavile pomoč. Brez zadostnih količin streliva Čangu topovi, ki jih je dotlej dobil iz ZDA, niso veliko pomagali — zmaga se je nagnila na komunistično stran.
Edino vprašanje, ki ga je treba še rešiti, je: Ali so bili vsi ti ljudje, ki so na naši strani pletli to polomijo, pravi izdajalci ali pa le “koristni bedaki.” Pri Hissu je sodišče svojo sodbo izreklo, drugi pa pridejo menda še na vrsto.


BESEDA IZ NARODA
smo
•**+++*********l'» »♦♦»♦♦♦»■KI.»I * 1.11 *******.t***********4
je “temeljne” plače v sovjetski jeklarski in strojni industriji so okrog tri in pol krat večje od najnižjih. V Združenih državah pa so naj višje plače le približno dvakrat večje kakor najnižje. Ameriški časnikar Benjamin West pravi, da ni v teh ugotovitvah nič novega, že dolgo je namreč očitno', da je Sovjetska zveza vse prej kakor socialistična družba, kakršno si je zamišljal Marx v svojih spisih. Sovjetska družba je nasprotno družba z jasno določeno strukturo kast.
Na vrhu sovjetske družbene lestvice so pripadniki vodilne skupine. Takoj za njimi je drugotna poveljujoča plast v sovjetski hierarhiji — tako imenovani ustvarjalni ljudje, znanstveniki in intelektualci. Najnižje pa so velike množice delavcev in kmetov. Vmes je srednja plast, med katero spadajo pripadniki državne, strankine in tehnične birokracije.
Obe naj višji družbeni plasti posnemata smetano sovjetskega narodnega dohodka. Člani sovjetskega politbiroja imajo na leto povprečno milijon rubljev dohodkov od plače. Tisti, ki pridejo takoj za njimi, pa imajo po več sto tisoč rubljev plače na leto. Poleg teh dohodkov pa uživajo pripadniki teh naj višjih plasti še vsakovrstne druge gospodarske ugodnosti, ki na prvi pogled niso tako očitne. Zastonj ali skoro zastonj uživajo luksusna stanovanja in vile, na razpolago so jim avtomobili: luksusna letovišča, posebne trgovine, kjer lahko za zelo znižane cene kupijo naj strožje ra-cionirane stvari in drugo.
Celo davčni sistem je tako prikrojen, da ima od tega korist privilegirana sovjetska plast. Glavni vir državnih dohodkov je v trošarini, ki je naložena na vse važnejše predmete najširše potrošnje, predvsem na živila. Ta davek morajo plačevati vsi potrošniki brez razlike, ne glede na njihove dohodke. Pozabljene so Leninove besede: “Posredni davki pomenijo obdavčenje revnih.”
Tudi dohodninski davek je prikrojen v glavnem v korist skupin z višjimi dohodki. Do 12 tisoč rubljev letnega dohodka se davek postopno veča, za dohodke nad 12 tisoč rubljev na leto pa znaša vedno samo 13 odst.
V nasprotju z razkošnim življenjem višjTi plasti sovjetske družbene strukture in sorazmerno dobre življenjske ravni srednje plasti je obsojena množica sovjetskih delavcev in kmetov na neverjetno nizko življenjsko raven.
Povprečni sovjetski delavec zasluži 8000 rubljev na leto, s č:mer mora preživljati svojo družino, s katero stanuje v eno ali dvosobnem stanovanju. Navadno pa mora deliti stanovanje še s tremi ali štirimi drugimi družinami. Prehrana delavcev je zelo enolična in skoro ne pozna živil, ki so prihranjena za višje plasti sovjetske družbe, na primer meso, jajca, mlečni izdelki ali sveže sadje. Obleka delavcev je poceni in zanič. Delavci ne poznajo niti voženj z avtomobi-
Joliet, 111. — Na Štefan dan pri moji sosedi vasovali. Obiskal jo je njen sorodnik iz Rockdale, s katerim sva že več let prijatelja in kadar pride na obisk se navadno tudi pri meni zglasi. Tudi to pot je tako naredil in na njegovo povabilo sem šel z njim k sosedi, da se kaj pogovorimo, ko je pa časa dovolj V pogovorih smo obujali spomine. Soseda je pripovedavalia, kako je kot dekle v mladih letih na Štefanovo hodila na razne veselice, kako so plesali in kako luštno da je bilo tam za morjem. Tudi arugi smo navajali vsak svoje doživljaje in dogodke. Ko pa smo prišli na sedanjost, je pa vsak izmed nas omenjal, kake vesti dobiva od doma, kako gre domačim in nazadnje smo bili pri komunistični politiki, ki zdaj zatira in izsesava našo ubogo Slovenijo in njene ljudi. Predno smo se razšli, mi je pa soseda pomolila v roke šop listov “Primorski Dnevnik,” ki izhaja v Trstu m ga ji pošilja njena sestrična, ki je poročena tam. Časopisi in knjige pa mene že od nekdaj zanimajo. Zahvalil sem se ji in jih odnesel domov.
Doma sem prebiral in list je še precej zanimiv; le Titovega duha je. Tito in njegovi jugoslovanski komunisti so mu vzor. Zagovarja jih na levo in desno. Uredniki najbrže zobljejo iz Titovih jasli, drugače bi ga ne hvalili kakor ga, ker pametnega razloga za to ni.
Ko tako listam po tistih številkah “Primorskega Dnevnika,” naletim v številki od 7. okt. na članek, ki nosi naslov:
“Družbena nasprotja v Sovjetski zvezi.”
članek sam pa se glasi takole:
“Pri študiju sovjetske družbe se nam vedno bolj razodeva, da so v njej izrazita družbena nasprotja. Razodene se nam, da nosijo naj večji revolucionarji v sebi kal pohlepa po oblasti in bogastvu in ta kal bohotno požene, kakor hitro se ji posreči priti na oblast. Tedaj se obdajo z raz-košnjam in luksusom, a s hinavskimi izgoVori, da je to samo zaradi reprezentance pred tujino, in skušajo dopovedati ljudem, da živijo v resnici v brezrazredni družbi, ki ne pozna bogatih in revnih. Da to ni res, dokazuje tudi dokumentirana študija, ki jo je izdato o sovjetski družbi pred kratkim ameriško ministrstvo za delo in v kateri se na podlagi uradnih sovjetskih podatkov prikazuje velikanska razlika v plačah, ki je značilna za sovjetske razmere. Tako je na primer razlika v plačah delavcev v sovjetski jeklarski in strojni industriji skoro dvakrat večja kakor v ameriški jeklarski in strojni industriji. Najviš-
li, pralnih strojev, televizijskih sprejemnikov in drugih takih ugodnosti, in tudi nimajo upanja, da bi bili kdaj tega deležni.
Taka je današnja sovjetska družba. Njene družbene razlike postajajo vsak dan bolj jasne in ostro začrtane.
V	sovjetskem sistemu se vedno bolj uveljavljajo tudi nove nesocialistične težnjt. Tako je na primer za pripadnike višje plasti vedno lažje zagotoviti tudi svojim otrokom bogastvo in oblast, ki ju'sami uživajo. Taka praksa vodi do izoblikovanja aristokratskega razreda v sovjetski družbi, ki se hoče družbeno ovekovečiti.
V	to novo prakso spada tudi uvedba šolnin na vseh šolah razen ljudskih, šolnine so uvedli leta 1940. To torej pomeni, da je vse šolanje na višjih šolah podvržend šolninam in ni dostopno sovjetskim delavcem. Poleg tega uživajo otroci strankinih, vojaških in kulturnih funkcionarjev in voditeljev prednosti pri šolanju in pri zaposlitvi. Pri uzakonjeni pravici dedovanja potrošnik dobrin se stalno stopnjuje razkošje višjih plasti v sovjetski družbi.
li z gradnjo 28 stanovanjskih hiš Icerkvenih stvari ne: sveč, para-na Taylor cesti. Vsi ti domovi jmentov, talarjev in podobno. Go-bodo stali nekaj nad $900,000.00. tovo pa je, in ne kaže nasloviti
Navedeni članek je pisal komunistični pisec od Titove ideologije navdahnjen. Značilno v članku je to, da članek na vsej črti pobija komunistični družabni red v Sovjetski zvezi ali Rusiji in prikaže ta sovjetski komunistični socialni način kot tiranski, ki ustvarja novo aristokracijo v Rusiji. To je nov razred komunističnega plemstva ali veljaštva. članek to jasno prikaže in je v tem kaj točen. Ampak pozabi pa pisec, da prav tak družabni red uvaja tudi Tito v Jugoslaviji in z njim vred njegovi komunistični kompanjoni. Ni razlike in nihče ne more najti take razlike, ki bi pokazala pri tem, češ, glejte Tito je an-geljček napram Stalinu. Ne tega članek ne more in tudi nihče dru^i ne prikazati. Kajti oba Stalin in Tito sta v tem oziru brata rogača in tega znamenja ne more nihče izbrisati iz njunih čel. Da se danes prepirata in da bi Stalin rad dobil v roke Tita, je vzrok le ta, ker sta se sprla radi slave in časti, ki jo Stalin hoče vzo zase, Tito bi jo pa tudi rad nekaj in radi tega je nastal spor. Rogača sta pa oba!
Kar je nepodpisani člankar navedel proti sovjetskemu družabnemu redu v Sovjetski Rusiji, to velja na vsej črti tudi proti družabnemu redu v Titovi Jugoslaviji. Tudi v Titovi Jugoslaviji sedijo in še šopirijo na vrhu komunistični veljaki in zapravljivo žive po gradovih in palačah, ubogega kmeta in ubogega delavca pa gulijo in mu ne dovolijo še ovsenega kruha ne. Kmetom vlačijo živino iz hlevov, izsekali so mu že vse gozdove in je pravi suženj v primeru, kar je bil preje, pod jugoslovanskim kraljem, ali pa še preje pod avstrijskimi cesarji. To se ovreči ne da.
Člankar je udaril vehementno po komunizmu v Rusiji, am pak se ni zavedal, da je istočasno vehementno udaril tudi po Titovem komunizmu v Jugoslaviji. še enkrat, vse to velja tudi proti komunizmu v današnji Jugoslaviji. Komunizem je povsod enak!
Radi tega se mi je zdel navedeni članek tako važen, da sem ga tu citiral dobesedno, kakor je bil priobčen v “Primorskem Dnevniku.” Bolje bi kdo težko karakteziral družabni red v Sovjetski Rusiji in tudi Titovi Jugoslaviji.
— Kljub temu, da bomo dobili novo administracijo v Wash-ingtonu, ki bo drugega . kova, kakor je bila dosedanja in bo gotovo hodila tudi po drugih novih gospodarskih potih, kakor sedanja, gre gradnja stanovanjskih hiš in poslopij naprej. Murphy Builders, ki gradijo nove hiše so še koncem novembra zače-
Te hiše bodo imele po šest sob med temi 3 spalne sobe in pod hišo klet v vsem obsegu, z garažo za en ali dva avtomobila in z vso najboljšo opremo. Te hiše bodo gotove tja sredi prihodnjega leta in se bodo prodajale od $25,000 do $35,000. To kaže, da cene hišam in posestvom ne bodo šle navzdol, marveč rajši navzgor. Tudi nekateri gradbeni delavci se menijo, da bodo kmalu prišli z zahtevami za viš je plače. Dokler bo več delo stalo, je zastonj misliti, da bi izdelki bili cenejši. Tudi v pri hodnjosti bo vedno 2x2-4.
— Iz Koreje se je pred nekaj dnevi vrnil korporal Tone R Russ, sin znane slovenske druži ne Mr. in Mrs. Anton Russ, na Raub St. Tone ve marsikaj zanimivega povedati iz vojaškega življenja v Koreji. Mi tu se niti predstavljati ne moremo, s kakimi potežkočami se naši vojaki srečavajo v korejskih hribih želimo mu v polni meri oddiha in počitka med domačimi in ga iskreno pozdravljamo!
Vsem čitateljem moje kolone želim prav srečno in zdravo novo leto! Meni naj pa oproste, ker jih dolgočasim z mojimi dopisi. Jih bo že enkrat konec, kakor je vsake stvari na tem svetu.	Tone s hriba.
Izven zakona
New York, N. Y. — Spomnim se, da so bili gotovi zločinci v srednjem veku proglašeni za “Vogelfrei,” da jih vsak lahko ubije ali ustreli kakor ptico. Danes je duhovnik v Jugoslaviji izven zakona in karkoli kdo zakrivi proti duhovniku, ni poklican na odgovornost, ni postopka po zakonu. Videli smo, da je bilo tako pri škofu Vovku, ko so ga v Novem mestu pojili z bencinom in zažgali. Enak slučaj je v kanadskem listu. “En signe” popisala tamkaj šna žur-nalistka Slovenka Miss Grebenc, ki ga je sama doživela v Kočevju, ko je bila na obisku v “sta. rem kraju.”
Sedaj pa isto vidimo zopet pri zavitkih na duhovnike. Naj' navedemo le nekaj primerov. Iz Clevelanda so poslali nekaj ponošene obleke in nekaj manipu-lov iz zapuščine umrlega duhov nika v “stari kraj,” pa je carinama predpisala 78,000 din carine. Seveda naslovnik ni hotel prevzeti zavitka, ker ni zmogel takega plačila, niti ni bilo vse skupaj toliko vrednio.
Zavitke s svečami carinijo tako različno, da se vidi, da ne gre to po zakonu, ampak da je navodilo uvoz takih zavitkov preprečiti. Naj navedemo zopet le par slučajev.
“Prišel je paket s svečami in so nam povedali, da stane uvoz za vsako kilo sveč 2,400 din, to je trikratno tukajšno ceno. Vprašali smo naslednji dan še enkrat, če ne bi bila kaka pomota, pa so nam povedali, da je za uvožene sveče treba plačati trikratno tukajšno ceno plus 20% kot carino. Za kilo bi bilo plačati 2,880 din, za celoten zavitek (ker menda računajo bruto težo) 31,200 din plus carina 6,240 din. Skupaj bi bilo torej 37,440’ din.”
Drug slučaj!” Izračunali so, da moram plačati za zavitek s svečami 2,160 din. Nisem imel toliko denarja in sem ga šel iskat. Pozneje so menda ugotovili, da so sveče cenejše in sem končno plačal samo 1,830 din.” Zavitka sta bila v obeh slučajih čisto enaka z enako težo sveč, pa vendar taka razlika med dvema ca-rinarnama v Sloveniji!
Tretji slučaj! “Poslali smo župniku star plašč in je plačal zanj carine 5,500 din. V drugem slučaju je poslala moja sorodnica star plašč in nekaj štol in mani-plov, pa so morali plačati celih 9,000 din.”
Tako daleč gredo z gaženjem zakona, da skoro ne bo mogoče duhovnikom več pošiljati, vsaj
pošiljke na župni urad ali na cerkev ali slično. Menda bi bilo celo boljše, da se namesto na duhovnika pošiljka naslovi na kako osebo, ki je v župnišču ali sosedstvu, ki bi bila pripravljena izročiti pošiljko duhovniku.
čudno je to, da je Zapad za tako očitno gaženje vseh zakonov s strani komunistov tako neobčutljiv. Saj mora vendar vedeti, da ne more imeti nobenega zaupanja v obrambeno sposobnost države, katere državljani so brezpravni. Taki državlje-ni ne bodo imeli prav nobenega interesa, da bi državo branili. Vsa oborožitev ne bo nič pomagala, če državljani ne bodo imeli volje, da bi to državo branili. Jugoslavija je danes pašaluk komunistov, ki se izdevajo nad kmetom, nad katoličanom, nad duhovnikom, nad Cerkvijo. Kako naj bi se zahtevalo, da kmetski sinovi postavijo svoje življenje za obrambo domovine, če pa povsod vidijo, da za kmeta, katoličana, duhovnika, sploh za poštenega človeka v tej državi ni pravice, ni možnosti življenja.
I. B.
IVERI
PRIPRAVA?
Na železnicah in cestah v Severni Koreji opažajo v zadnjih dneh veliko živahnost. Dolgi vlaki in cele kolone tovornih avtomobilov vozijo proti jugu. Ali se komunisti pripravljajo samo na dolgo zimo ali pa dovažajo vojaške ptrebščine, ki naj bi jih rabili za veliko ofenzivo, ni gotovo.
* * *
SLABI IZGLEDI
Poznavalci Anthony Edena, angleškega zunanjega ministra in F. Dullesa, državnega tajnika nove administracije, se boje, da se gospoda ne bosta prav dobro vzela skupaj. Eden je menda nejevoljen na Dullesa še iz časa razgovorov za mirovno pogodbo z Japonsko. Osebno razpoloženje pri diplomatih ne i-gra nobene vloge, vsaj smelo jo ne bi, zato se nam ni treba bati, da bi se gospoda sprla, če ne bo kakih drugih pomembnejših vprašanj in teh gotovo ne bo manjkalo.
* * *
A. STEVENSON POJDE NA POT
Demokratski pred sedniški kandidat Adlai Stevenson bo 12. januarja zaključil svojo gover-nersko službo v Illinois, nato pravijo, da bo pripravljal izdajo svojih govorov, kasneje pa da se bo podal na pot po svetu. Natančnejše namerava menda o-gledati razmere na Daljnem vzhodu. Ustavil se bo tudi na Koreji. Po povratku domov bo o vsem, kar bo videl, napisal knjigo, nato pa se znova posvetil odvetniški praksi.
• * •
NAPREDEK
V ZDA izdelamo sedaj 60 jet strojev na dan v primeri s 17 pred enim letom. Iz navedenega se vidi, da le nismo držali križem rok in smo se kar hiteli pripravljati za vsak slučaj.
* * *
NE SAMO ZA ZABAVO
Naša mornarica ima zaposleno skupino strokovnjakov, ki proučujejo takczvane kozmične žarke. Naj seveda nihče ne misli, da mečemo denar proč samo zato, da bi preskrbeli zabavo u-čenjakom. Stvar je izredno pomembna in nam utegne prinesti še veliko strašnejša bojna sredstva kot sta atomska in vodikova bomba. Torej vse to delo v resnici ni za zabavo ...
Star lovec
Prvi gonjač: Poglej onega lovca. Star je že 70 let, pa še vedno hodi na lov.
Drugi gonjač: Da, ta mi je že obstreli očeta in deda.
Dr. Josip Grodon
Zgodovina slovenskega naroda
Strogo je bilo zapovedano, kdaj je treba najeti občinskega čred-nika, ki je moral paziti na živino tako, kakor bi bila njegova in si je smel najeti pomagača, tretinjaka. Kaznovan je bil, kdor je rabil krivično mero in vago, po noči razgrajal, na polju igral, med mašo točil vino, ali kdor ni zapiral za seboj lese. Prepovedano je bilo obsekavati drevesa visoko do vrha,'ali delati pred nedeljo in praznikom čez delopust, ki ga je naznanjal čuvaj ali cerkveni zvon. Tudi zdravstenih ukazov ni manjkalo, na pr. da je treba mrhovino na primernem kraju dovolj globoko zakopati.
V vinorodnih krajih so se vršile posebne “gorske pravde”, pri katerih so imeli besedo od viničarjev izvoljeni “gorniki” ali ’’gorščaki”. Bile so to prava, neodvisna kmečka sodišča, se stavljena iz 13 vinogradnikov, samih kmetov. Predsedoval je “gorski župan”, ki se je vsako leto na novo volil, drugi gorniki so bili njegovi prisedniki.
Gorska pravda se je vršila dvakrat v letu, spomladi med Veliko nočjo in Binkoštni in jeseni precej po trgatvi, na vin skih gorah, ki so bile že od starodavnih časov določene. K tem shodom je moral prihajati brez izjeme vsak podložni vinogradnik, če je imel kaj opraviti ali pa nič. Kdor je izostal in si ni preskrbel namestnika, je bil kaznovan. Gorski župan je potem navzočim raztolmačil gorski zakon in poklical na odgovor vse one, ki so se tekom leta kakorkoli pregrešili proti njemu ali proti starodavnim navadam, veljavnim v vinskih goricah.
Skoraj nikdar ni minila gorska pravda, da ni bil ta ali oni vinogradnik obsojen. Gorniki so morali zlasti paziti na to, da so se stara gorska pota pravočasno in temeljito popravljala, na novo nastala razdirala, da živina ni delala v vinogradih škode, da so bile zagraje in mejniki v redu, da se v vinogradih ni sadilo preveč drevja in kar je še drugih določb zahtevalo umno gospodarstvo. Kmetu, ki ni vsako leto obrezal trt, ali jih tri leta zaporedoma ni okopal, je zapadel vinograd gosposki. Kdor je ukradel sosedu kole, mu vlomil v zidanico ali posekal trto, je bil kaznovan z glabo 10 mark. Kdor pa ni plačal globe, temu se je odsekala noga, s katero je bil najprej stopil v tuji hram, ali
roka, s katero je delal škodo.
Gorske pravde so bile za vinogradnike dragocene svoboščine, ki so jih varovale pred na-silstvom in samovoljnostjo graščakov in kakršne se v gospodarskem življenju našega kmeta niso z lepa pojavile. Njih pričet' ki segajo nazaj v zgodnji srednji vek in vzlic grajskemu gospostvu so se ohranile do konca 18. stoletja. Avstrijski vladarji so slovenskteim kmetom to skromno obliko avtonomije (samostojnosti) večkrat potrdili.
L. 1584. je potrdil nadvojvoda Karol gorski zakonik za Notranjo Avstrijo, ki je bil spisan slovenskem jeziku. Bila je to prva vladna listina izdana v slovenščini. O gorskem zakonu in gorskih pravdah ljudje dandanes po vinskih goricah ne vedo nič več povedati, dasiravjno so se pred pol drug sto leti še vršile. Besede “gorski gospod”, “gorniki” ” gorščak” ali “mejaši” kot prisedniki gorskih pravd so se poizgubile iz našega besednega zaklada, kakor so izginile osebe, katere so zaznamovale. Le še priimek “Gornik” nas spominja na staro ustanovo.
V blag spomin
DRUGE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENE SOPROGE IN MATERE
Emilije Kraich
ki je zaspala v Gospodu dne 26. decembra 1950
Dve leti že Te zemlja krije, truplo Tvoje v grobu spi; nam pa je težko pri srcu, odkar Te več med nami ni.
Tvoji žalujoči:
TOM KRAICH, soprog VICTOR in EMIL, sinova BERTHA in MARY, hčeri JOHN BALUCrt, zet STEPI TOMICH, snaha ter VNUKI
Cleveland, O., 29. dec. 1952.
23. Kmečki upori ob koncu srednjega veka.
V mirnih časih in urejenih državnih razmerah je bil položaj podložnih kmetov vzdržljiv, pod pravično gosposko, ki se je držala urbarskih dolžnosti celo prav dober, dasiravno je bila brezpravnost kmečkega stanu žalostna dediščina, ki ga je brezpogojno izročala samovoljnosti grajske gospode.
Tudi v srednjem veku so se vpoštevale osebne vrline. Z delavnostjo in umnim .gospodarstvom se je marsikdo dvignil do velikega blagostanja, se odkupil podložnosti in se povspel celo do plemiča. Revni vitezi so si šteli v srečo, ako so dobili bogato kmečko hčer za ženo in bogati kmetje so se včasih ženili pri revnih viteških hčerah, ker so upali, da si tem potom pridobe viteško dostojanstvo. Iz srednjega veka imamo mnogo poročil, ki slikajo kmečko življenje v ugodni luči. “Kmetje nosijo lepšo obleko, kakor gospoda,” piše koroški župnik Unrest sredi 15. stoletja, “in pijejo boljše vino.”
O silovitih kmečkih uporih proti gospodi po naših krajih nam iz srednjega veka ni skoraj nič znanega. Edini zgled te vrste je upor stiških kmetov 1. 1358., ki pa ni bil nasilen in krvav. Kmetje so odpovedali samostanu pokorščino, ker jim je bil opat Nikolaj zvišal naklade, pa so se pozneje zopet z lepa pobotali.
Proti koncu srednjega veka se je iz mnogoterih vzrokov položaj kmečkega stanu izdatno poslabšal in slednjič povzročil velike socialne boje, ki so se deloma tudi v naslednjih stoletjih ponavljali.
Pred vsem so povzročili kmečko bedo dolgotrajni in hudi boji, ki so vznemirjali naše dežele1 za vlade cesarja Friderika III., najprej boji s Celjani in Vitovcem za celjsko dediščino, potem divjanje Baum-kircherjevih najemnikov, ki so neusmiljeno požigali in plenili kmetske vasi. župnik Unrest piše : “Tolika škoda se je godila deželi, da je ni mogoče popisati.” Komaj so se ti nemiri poravnali, je že stal pred durmi hudi Turek, ki si je poslej leto za letom zlasti pri nezavarovanih slovenskih kmetih iskal bogatega plena.
Med tem, ko so turški navali oslabili kmečko ljudstvo, mu vzeli mnogo dragocene živine in ljudi, uničili letne pridelke in pokončali cele vasi, so se pa na drugi strani množila njegova bremena in se mu prikraj-ševale njegove stare pravice.
(Dalje prihodnjič)
DEC.
KOLEDAR
DRUŠTVENIH
PRIREDITEV
(
DECEMBER
31. — Silvestrov večer v SND na St. Clair Ave.
31. — Dom zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave. priredi Silvestrovanje.
JANUAR 4. — Liga slov. kat. Amerikan-cev priredi v SND na St. Clair Ave. veseloigro “Trojčki.”
10. — Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ priredi zabavo s plesom v SND na St. Clair Ave.
17. — Društvo Glas clev. delavcev št. 9 SDZ priredi veselico s plesom v SND na St. Clair Ave.
17.—Koncert Josephine Petrovčič in Edvarda Kenika v SND na St. Clair Ave
18. — Josephine Petrovič in Eddy Kenik, koncert v SND na St. Clair Ave.
24. — Društvo Ložka dolina praznuje 40-letnico s plesom v SND na St. Clair Avis.
24. — Društvo Loška dolina priredi ples v SND na St. Clair Ave.
1. — Moški zbor “Slovan” priredi koncert v SND na St. Clair
Ave.
FEBRUAR
1.—Koncert “Slovana” v Slov.
nar. domu na St. Clair Ave.
7.—Društvo “France Prešeren”
št. 17 SDZ priredi veselico s plesom v SND na St. Clair Ave.
Dr. Ivan Česnik:
Prva plovba okrog sveta
Portugalec Ferdinand de Ma-galhaes je prevozil pod špansko zastavo neznana morja.
Hotel je v Vzhodno Indijo, da si tam zasedel za Španijo Dišgv-ske otoke, to je Moluke. Pri tem bi moral preko Atlantskega oceana po morski poti, ki naj bi ležala nekje ob južnoameriški obali.
Pluli so po morjih in ob obalah, ki jih do tedaj niso obiska-i niti Španci niti Portugalci, tedanji evropski pomorščaki. Da ne bi nastala radi tega med moštvom obupanost in preplah, skrival Magalhaes pred odhodom predpise o znakih, ki naj veljali med ekspedicijskimi ladjami in katerim bi se morali brezpogojno pokoravati. Dodal je še odredbe, ki so bile potrebne za vzdrževanje discipline.
Magalhaesova ladja je plula vedno pred drugimi ladjami. Da
bi jo te ponoči ne zgrešile, je gorela na njej vedno lesena bakla, če je dai Magalhaes razen bakle prižgati še svetilko ali kos vrvi, spletene iz posušenega bičevja, so morale isto storiti tudi druge ladje, kar je pomenilo, da mu sledijo. Če sta gorela poleg bakle še dva ognja, je to značilo, da naj ladje počasneje plovejo, če so zagrmeli topovski streli, je bilo treba pluti z največjo pažnjo, ker so bile v bližini sipine ali suhe zemlje. Tudi za pristajanje so veljali posebni znaki. Ponoči so bile postavljene straže, ki so se trikrat menjale.
Dne 10. avgusat 1519 so topovski streli z ladij naznanjali odhod. Vozili so od Seville po španski reki Guadalkvivir navzdol do San Lukarja, španskega pristanišča ob Atlantskem oceanu. Tu so dopolnili spremstvo.
Vse moštvo je opravilo spoved in pristopilo k sv. obhajilu. Pred odhodom je Magalhaes zahteval strogo disciplino.
Dne 20. sept. 1519 so odjadrali iz San Lukarja. Ekspedicija je imela pet ladij:	Trinidad
pod Magalhaesovim poveljstvom, San Antonio, Concepcion, Victoria, Santiago. Posadka je štela 265 mož.
Pluli so v južnozapadni smeri proti Kanarskim otokom. Dne 26. septembra so pristali na Te-nerifi, enem izmed Kanarskih otokov in ostali tam tri dni, da so se oskrbeli z mesom, vodo in drvmi. Dne 3. okt. so nadaljevali vožnjo v južni smeri in jadrali ob zapadno - afriški obali južno od Sierra Leone. Tu je bilo morje viharno, da so mogli večkrat opazovati takozv. sv. Ilije ogenj na vrhu velikega jambora.
Od zapadnoafriške obali so vozili južnozapadno in pluli čez ekvator, dokler niso zagledali pri 23. stopinji južne širine su ho zemljo. Bila je brazilska o-bala, ki je bila last portugalskega kralja.
Tu so našli 31. oktobra ugoden zaliv, v katerem je ležalo več otokov. (To je bila okolica današnjega Rio de Jeneira). Na tej obali so se hranili s kokošmi, bananami in vrsto sadja, ki je bilo podobno velikim, okroglim jelkinim storžem in je izredno sladko dišalo. Tu fe bila tudi zelo sladka vrsta trsa. Kakor goveje meso jim je dišalo tapirjevo meso. Ta živež so dobivali od domačinov z zamenjavanjem. Za železno kopačo ali železen nož so dobili pet do šest jo spremlja z vidika ravilnnih, Zato se je mladeniški Deebe-so dali domačini toliko rib, da se je z njimi nasitilo deset oseb. Za majhen zvonček so prinesli veliko množino banan. Enako dobičkanosno so menjavali za živež posamezne podobe igralnih kart. Za kralja so dobili 6 kokoši.
Brazilski Indijanci niso bili kristjani, a tudi niso malikovali. Moški in ženske so bili lepo raščeni. Obleke niso nosili. — Stanovali so v dolgih kočah, v
katerih je živelo do 100 mož z ženami in otroki. Spali so v velikih mrežah, ki so jim rekli hanuki in so visele na tramovih koč. Ponoči so zakurili pod njimi ogenj. Železnega orodja in orožja niso poznali. Čolne So tesali s kamenitimi sekirami iz enega samega debla. Bili so tako veliki, da je sedelo v njih po 30 do 40 oseb. Vesla so bila podobna pekovskim gnetilom Za železno sekiro so ponujali eno do dve dekleti, žene so morale opravljati najtežja dela. Pogosto so videli, kako so nosile na glavah velika bremena z gora. Poleg njih so vedno korakali oboroženi možje. Za orožje so rabili loke iz črnega palmovega lesa in puščice.
Ako je imela žena malega otroka, ga je nosila s seboj v mali mreži, obešeni okrog vratu.
Braziljanci so imeli olivno polt in črne lase. Njihova edina obleka je bila predpasnik iz papagajevih peres. V spodnji ust niči so imeli tri luknjice, skozi katere so vtikali male cilindras-
m
REVMATIZEM
prehlad, odvišna teža, slab obtok krvi, suhi kožni izpuščaji, to je aekaj bolezni, za katere je priporo-:ana in po odličnih uspehih hva-I j e n a Černetova zdravilna kopel. Za znižane ce-.	ne. Oglejte si pri
CHERNE HEALTH BATH
6904 St. Clair Ave.	EX 1-8265
Cleveland 3, Ohio
“Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je zopet oglase* vanih nekaj prav poceni predmetov!
“Tako priliko je treba izrabiti, da se prihrani nekaj dolarjev.
“Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga moreva prihraniti.
“Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino, ne samo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini je zanesljiv in pri njem kupujva.”	,
te kamne, dolge približno 5 centimetrov.
V	tej okolici so ostali Španci 13 dni. Nato so nadaljevali vožnjo proti jugu, dokler niso dospeli do velikega zaliva, ki je i-mel sladko vodo. Toda kmalu so se prepričali, da je bilo tam ustje neke reke in ne pričakovani prehod, ki naj bi jih privedel do Molukov.
Pri 49 stopinji južne širine so našli veliko pristanišče, v katerem so sklenili prezimiti. Dva meseca sta minila, ne da bi videli kakega domačina. Nekega dne se je pa nepričakovano pokazal mož velikanske postave. Bil je skoraj gol, plesal je in pel in si metal prah čez glavo. Poveljnik Magalhaes je poslal nekega mornarja na kopno in mu naročil, naj gre proti divjaku z enakimi plesi in kretnjami, kar so smatrali, da znači prijateljstvo in mir. Velikan se je dal pripeljati k posadki in se je čudil. Dvignil je prst proti nebu, s čemer je hotel verjetno označiti, da so prišli tujci z neba.
Čez 14 dni so prišli še štirje možje iste velikosti. Vsak je bil okrašen z drugačno slikarijo. Ti Indijanci so se razumeli navzlic svoji preprostosti na zdravilstvo. Ako jih je bolel želodec, so vtaknili globoko v usta puščico, da so bljuvali. Če jih je bolela glava, so napravili v čelo zarezo. Prav tako so ravnali z ostalimi deli telesa, ako so čutili v njih bolečino. Hranili so se s surovim mlekom in korenikami s sladkim okusom. — Magalhaes je dal tem ljudem ime .Patagonci, to je velikonož-ci.
V	tem pristanišču so ostali 5 mesecev. Nazvali so ga pristanišče San Juliano. Ko se je.letni čas izboljšal in so zima in viharji popustili, so odpluli 24. avgusta 1520 ob obali proti jugu.
Ob ustju reke Santa Cruz so se mudili dva meseca, da so črpali vodo in dobili drva ter da bi ugotovili, če je tu kaka vodna pot proti zapadu. Nato so nadaljevali vožnjo proti jugu. 21. oktobra so zagledali pri 50 stopinjah južne širine predgorje, ki so ga imenovali “Rt 11,000 devic”, ker je bil dan, ko -so zagledali to pogorje, posvečen tem devicam.
Ko so zapluli v zaliv pri tem rtu, je Magalhaes poslal dve svoji ladji naprej, da bi preiskali, kako glaboko sega ta zaliv v kopno zemljo. Med tem ko so čakali pred zalivom, je nastal ponoči tako strašen vihar, da so se morali zasidrati in prepustiti ladje valovom in vihri. Oni dve ladji so viharji podili globlje v zaliv, iz katerega so potem dospeli mornarji po ožini v drug zaliv. Z uspehom zadovoljni so se obrnili in so s polnimi jadri in plapolajočimi zastavami prinesli poročilo Maga!-haesu. Ko je ta izvedel, -^a uspeh poizvedovanj, je sklenil, da bodo vozili po dotujhi poti. — Pripluli so do zali-a, do katerega sta prispeli q)5e ladji.. Tam
so našli ustje dveh morskih cest Od teh je kazala ena na jugovzhod, druga na jugozapad.
Magalheas je poslal ladji San Antonio in Concepcion na jugozapadno morsko cesto. Ladja San Antonio je vozila hitro naprej. Krmar te lad^e je sovražil Magalhaesa. Nasednjo noč se je uprl z ladijskim moštvom, ujel kapitana in se vrnil v Španijo.
Magalheas se je med tem zasidral in poslal dobro opremljeno ladjico naprej proti zapadu. Vrnila se je kmalu in poročala, da je našla konec te morske ceste, ki se izliva v Tiho morje. To poročilo je izvabilo vsem solze veselja. Tako so našli iskano pot k Dišavskim otokom. Nazvali so jo “Patagonsko morsko ožino”. (Pozneje je dobila ime Magalhaesova ožina). Zemljo ob obeh straneh ožine so r.a-zvali “Ognjena zemlja” zaradi mnogoštevilnih ognjev, ki so ponoči povsod goreli.
Med vožnjo se je Magalhaes zabaval s Patagoncem, katerega je vzel s seboj iz luke San Juliano. Pogovarjali so se s kretnjami.
Dne 28. nov. 1520 so se odpeljali iz Magalhaesove ožine na veliko morje, katero so imenovali “Tiho morje”, ker niso ves čas vožnje doživeli niti enega viharja.
(Dalje prihodnjič)
Ženske dobijo dele
Ženska za čiščenje
Ženska dobi nočno delo za čiščenje. Stalno delo in dobra plača.
Ohio Window Gleaning Company
1230 East 9th St. CH 1-7515
(255)
MALI OGLASI
Naprodaj v starem kraju
Proda se hiša in posestvo v Starem Trgu št. 19 ob Kolpi, Slovenija. Cena v amerikan-skem denarju $6000. Za več podrobnosti pišite na Alojz Fu-gina, 20831 Goller Ave., Cleveland 19, Ohio. —(255)
Dober kup
Lastnik odide v Arizona, mora prodati posestvo 3 stanovanj, vsaka 4 sobe, in trgovine blizu E. 55 in St. Clair, pripravno za mesnico ali “beverage store.”
Tudi 3 gostilne naprodaj z licenco D-5 in stanovanje. Za cene in pogodbo kličite
A. Jelarcic
Realtor	VU 3-2239
Ali ste prehlajeni?
Pri nas imamo izbzorno zdravilo da vam ustavi kašelj in prehla I Pridite takoj, ko čutite prehlad.
Mandel Drug
15702 WATERLOO RD.
KJS 1-MS4
Prijatel’s Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave in E. 68 St
ČE HOČETE PRODATI VASE POSESTVO
Mi imamo kupce z gotovino. Za hitro postrežbo pokličite
JOS. GLOBOKAR 986 E. 74th Street HE 1-6607
... .....................im
BENRIK SIENK3EWICZ;
Z ognjem in mečem
“Moj gospod,” je dejal, “hotel bi tudi jaz prositi neke milosti.”
“Težko bi mi bilo ti kaj odreči,” je odgovoril gospod Skr-zetuski, “ker se je vsled tebe vse čim najlepše izteklo.”
“Saj sem si tudi jaz takoj mislil,” je rekel dečko, “da mi je moj gospod namenil kako nagrado.”
“Govori, česa želiš?”
Okrogli Rzedzianov obraz je potemnel, a iz oči sta mu šinila sovraštvo in srd.
“Ene milosti prosim, ničesar drugega nočem,” je rekel, “gospod, daruj mi Bohuna.
“Bohuna?” je rekel osuplo gospod Skrzetuski. “Kaj hočeš z njim storiti?”
“Gospod moj, jaz si že izmislim, da ne bom imel škode in da mu bom s slabim poplačal za to, ker me je v Čehrinu osramotil. Vem, da ga moj gospod da spraviti s poti — naj mu jaz prvi poplačam!”
Obrvi Skrzetuskega so se skrčile.
“To ni mogoče!” je rekel odločno.
“O za Boga! Rajši bi bil poginil,” je zaklical žalostno Rzed-zian. “Zato sem živel, da se mi je prirasla sramota!”
“Zahtevaj, česar hočeš,” je rekel Skrzetuski, “ničesar ti ne odrečem, a to ne more biti. Pomisli, vprašaj duhovnike, če ne bo večji greh držati se take obljube nego jo pozabiti. Božji karajoči roki ne prikladaj svoje, da bi tudi tebe nekoč ne doletela. Sramuj se, Rzedzian! Ta človek itak prosi Boga smrti — in vrhu tega je ranjen in ujet. Ali mu hočeš biti — rabelj? Ali bodeš zvezanega one-čaščal, ali ranjenega pobijal? Ali si Tatar ali kožaški rezun? Dokler bom živ, tega ne bom dovolil in ne spominjaj me več d tem?”
V glasu gospoda Jana je bilo toliko sile in volje, da je dečko takoj izgubil vse upanje, samo je rekel z jokajočim glasom:
“Če bi bil zdrav, bi tudi dvem takim, kakor sem jaz, bil ko^, a ker je bolan, mi ne pristoji se maščevati — kdaj mu poplačam svoje?”
“Maščevanje prepusti Bogu,” je rekel Skrzetuski.
Dečko je odprl usta, hotel še nekaj govoriti, nekaj vprašati, a gospod Jan se je obrnil in šel proti šotorom, pred katerimi se je zbralo številno tovarištvo. V sredi je sedela gospa Vitovska, poleg nje pa knežnja, okoli pa vitezi. Nekoliko pred njimi je gospod Zagloba, stoječ
brez čapke, pripovedoval onim, ki so bili le pod Zborovom, o obleganju Zbaraža. Poslušali so ga vsi, zadržujoč v prsih sapo — obrazi so Se izpreminjali od ginjenosti in ti, ki niso bili tam, so obžalovali, da jih ni bilo tam. Gospod Jan je sedel poleg kne-žnje, vzel njeno roko in jo pritisnil k ustom, potem pa sta se naslonila ramo ob ramo in tiho sedela. Solnce je že zahajalo z neba in polagoma se je delal večer. Skrzetuski se je tudi zamaknil, kakor bi hotel slišati nekaj novega za se.
Gospod Zagloba si je gladil lase in glas njegov je brnel čim dalje silneje . . Vitezom je sveža pamet ali domišljija donaša-la pred oči te krvave dogodke: videli so torej kakor z morjem obkroženi okop in besne naskoke; slišali so vriske in ječanje in strele topov in samopalov, videli so kneza v srebrnem o-kopu na nasipih — sredi svinčene toče . . Potem bedo, glad, te režeče noči, ko je smrt krožila kakor zlovražja velika ptica nad okopom . . odhod gospoda Podbipiete, Skrzetuskega . . In poslušali so, sedaj dvigajoč oči kvišku, sedaj grabeč ročaje sabelj, a gospod Zagloba je končal sledeče:
“Sedaj je to ena mogila, en ogromen grič, a da pod njim ne leži slava Poljske in cvet vite-švta in knez vojevoda in jaz in mi vsi, ki nas Kozaki sami imenujejo zbaraške leve, — to je napravil on!”
Izrekši je gospod Zagloba pokazal na Skrzetuskega.
“Kakor živim, tako je!” sta vzkliknila Marek Sobieski in gospod Przijemski.
“Slava mu! Sreča! Zahvala!” so začeli vpiti silni glasovi viteški. “Vivat Skrzetuski! Vivat mladi par! Živel junak!” so vpili čim dalje silneje.
Navdušenje se je opri j ek vseh zbranih. Eni so hiteli po čaše, drugi so metali čapke v zrak. Vojaki so začeli rožljati s sabljami— in v kratkem je nastal splošen gromki krik:
“Slava! Slava! Živel! Živel!”
Skrzetuski kot pravi krščanski vitez, je sklonil pokorno glavo — a knežnja je vstala, stresla s kitami, rdečica ji je silila v obraz, a iz oči ji je streljal ponos, saj ta vitez je imel postati njen mož — a slava moževa pada na ženo kakor sončna svetloba na zemljo.
Že pozno v noč se je družba razšla rfa dve strani. Gbspod Vitovski, gospod Przijemski in starosta krasnostavski so krenili s polki proti Toporovu, a Skrzetuski s knežnjo in praporom Volodijovskega v Tarnopol. Noč je bila tako vedra kakor dan. Roji zvezd so se svetili na nebu. Mesec je izšel in osvetil s pajčevino pokrita polja. Vojaki so začeli prepevati; potem so vstale bele sopare z lok in napravile okolico, kakor bi bila ogromno jezero, ki jo razsvet-juje mesečna svetloba.
V taki noči je šel nekoč Skrzetuski iz Zbaraža in v taki noči je čutil sedaj, kako bije srce Kurčevičevne poleg njegovega. *
EPILOG
Toda zgodovinska tragedija se ni skončala niti pod Zbara-žem niti pod Zborovom; niti prvi čin se ni tam skončal. Dve leti pozneje se je zopet dvignilo vse kožaštvo na boj s Poljsko. Vstal je Hmielnicki, silnejši nego kdaj prej, z njim je šel han vseh ord — j11 vsi vojskovodje, ki so stali i?e pod Zbaražem: torej divji Tu.hajibej, Urum-murza, Artimgirej, Nuradin,
Galga, Amui(at Jn Sabugazi. Slopi požarjev, človeški stoki so šli pred njimi— na tisoče voj-nikov je pokrivalo polja, polnilo gozdove, pol milijona ust je dajalo bojni krik — in ljudem se je’ zdelo, da je prišel poslednji dan poljske države
Toda tudi Poljska se je prebudila iz mrtvila ter zavrgla prejšnjo kancerjevo poilitikfo dogovorov in pogajanj. Že se je prepričala, da le meč more zagotoviti daljši mir. Ko je torej kralj krenil proti sovražnikovi sili, je šlo z njim sto tisoč vojske in šlahte, ne vštevši oprode in služabništvo.
Manjkalo ni nobenega izmed oseb, poznanih iz naše povesti. Bil je knez Jeremija Višniovie-cki z vso svojo divizijo, v kateri so po starem služili Skrzetuski in Volodijovski z dobrovoljcem Zaglobo; bila sta oba hetmana. Potočki in Kalinovski, tačas že odkupljena iz tatarskega ujetništva. Bil je tudi polkovnik Štefan Carniecki, poznejši zma-galec švedskega kralja Karola Gustava, in gospod Przijemski, ki je vodil vso armado, in general Ubald in gospod Arčiševski, gospod starosta krasnostavski in njegov brat, starosta javorov-ski, poznejši kralj Jan III. in Ludvik Vejher, vojvoda pomorski, Jakob, vojvoda malborski, praporščak Koniecpolski, knez Dominik Zaslavski, škofje, kronski dostojanstveniki in senator-ii — vsa Poljska s svojim kraljem na čelu.
Na poljih Berestečka so naposled te sovražne sile trčile druga ob drugo in tam se je bila ena izmed naj večjih bitek v svetovni zgodovini; od njenega odmeva se je tresla vsa takratna Evropa.
Trpela je tri dni. Prva dva dni je usoda omahovala — tretji dan je prišlo do glavnega boja, ki je odločil zmago. To bitko je začel knez Jeremija.
In videti ga je bilo na čelu vfeega levega krila, kako se je gnal brez orožja, gologlav, kakor vihra po polju, na ogromne oddelke, sestoječe iz vseh jahajočih zaporoških molojcev, iz vseh Tatarjev, krimskih, bialo-grodskih, iz Turkov, silistrij-skih in rumelskih, iz Urumbalov, janičarjev, Srbov, Vlahov, Pe-rijerov in drugih divjih vojev-nikov, zbranih od Urala, Kapij-skega morja in blata meotskega pa do Dunava.
In kakor reka izgine izpred oči v spenjenih morskih valo-
vih, tako so izginili knežji polki v tem sovražnikovem morju. Oblak prahu je vstal na ravnini kakor razbesnjeni vrtinec in zakril borilce . . .
Na ta nadčloveški boj je gledala vsa vojska in kralj, podkancler Leščinski je dvigal sveti križ in blagoslavljal z njim padajoče junake.
Vtem se je od druge strani bližal kraljevski vojski ves kozaški tabor, broječ dvesto tisoč ljudi .naježen s topovi, bruhajoč ogenj liki pozoj, metajoči polagoma iz gozda velikanske kepe.
A preden se je njih ogromnost zakadila v boj, so začeli iz onega dima, kjer so bili izginili pioilki Višniovieckdga, vfhrati posamezni jezdeci, potem deseterice, potem stotine, potem tisoči, potem deset tisoči — in poditi na griče, kjer je stal han, obkrožen od svoje izborne garde.
Divje tolpe so bežale v blaznem poplahu in neredu — poljski polki so se drevili za njimi.
Na tisoče molojcev in Tatarjev je nastalo boljše, a med njimi je ležal, razklan z mečem, zakleti sovražnik Lahov in verni zaveznik Kozakov, divji in hrabri Tuhaj-bej.
Strašni knez je triumfiral.
A kralj je opazil z očesom vojskovodje knezovo zmago in je sklenil streti ordo, preden bi utegnil prihiteti kozaški tabor.
Zakadile so vse vojske, zagrmeli so vsi topovi, raznašajoč smrt in zmešnjavo; padel je celo hanov brat, lepi Amurat, zadet s kroglo v prsi. Orde so bolestno zakričale. Preplašen in ranjen že začetkom bitke, je han pogledal na polje. Oddaleč sredi topov in ognja je šel gospod Przijemski in sam kralj s konjenico, a od strani je zemlja bobnela pod težo v boj hiteče konjenice.
Tačas je zadrhtel Islam-Girej — in ni vzdržal. In zapodil se je v beg, za njim pa so se vsule v neredu vse orde in Vlahi in Urumbali in jahajoči zaporoški molojci in silistrijski Turki in poturčenci, kakor se oblak razprši pred vetrom.
Bežeče je dohitel obupani Hmielnicki, hoteč preprositi ha-na, da bi se vrnil v boj — toda han je srdito riknil, ko ga je zagledal; naposled je velel Talarjem ga prijeti, privezati za konja ter je vlekel za seboj.
Sedaj je ostal samo kožaški tabor.
Poveljnik tabora, polkovnik
VELIKO DELA — Sedeč na klopi v newyorskew. Union Square Parku krpa stari možak svoje perilo. Verjetno se pripravlja na zimo.
N0YICE--zvsegasve,a
N'0 VIC E - -ki j'*1 P0>rebuiele
N0VICE--kijih ^oki,e se sve*e
NOVICE--P0P°lnon,a nepristranske NOVICE-ko^or mogote originalne
N 0 VIC E -ki so zanimive
vam vsak dan prinaia v hiio AMERIŠKA DOMOVINA Povejte te sosedu, ki te ni naroten nanjo
kropivenski, Dziedziala, ni vedel, kaj se je zgodilo s Hmiel-nickim, a ko je opazil poraz in sramoten beg vseh ord — se je ustavil, se umaknil s taborom in obstal v močvirnatih razto-kih Plešove.
Vtem se je na nebu razvnel vihar in ulili so se neizmerni potoki dežja. “Bog je umival zemljo po pravični bitki.”
Deževje je trajalo nekoliko dni in nekoliko dni so počivale kraljevske vojske, izmučene po prejšnjih bitkah. Ta čas se je tabor opasoval z okopi in kmalu izpremenii v velikansko trdnjavo.
Ko se je vrnilo vreme, se je začelo obleganje — najčudnejše, kolikor se jih je kdaj videjo.
(Dalje prihodnjič)
J ......= = ---- ------------------------- —
Zd Novoletne praznike . . .
razveselite
svoje drage in prijatelje z izvrstnim domačim SLOVENSKIM VINOM
Moči vam bo dalo, srce razigralo, iz grla pesem izvabilo, skrbi prepodilo!
DOBILI SMO NOVO POŠILJKO OKUSNEGA BELEGA LJUTOMERČANA “ŠIPON” in KRAŠKEGA “TERANA”, KI VSEBUJETA MNOGO ZDRAVILNIH SNOVI, ZLASTI ŽELEZA IN NEKATERE VRSTE KISLINE, KI POSPEŠIJO PREBAVO IN OBNAVLJAJO KRVNI OBTOK . . .
DRENIK BEVERAGE DISTRIBUTING, Inc.
23776 LAKELAND BLVD.	RE 1-3300—1-3301
EUCLID, OHIO
JOHN DRENIK, predsednik

Mario Kolenc
IMEJTE VROČO VODO, KO JO RABITE
Louis Planinc
A.
U.
L
d
YANT
H Vroča voda za vse vaše potrebe ... po temperaturi, ki vam ugaja . . . avtomatično! To dobite, ako imate lep nov, bel Bryant vodni grelec, ki ima ravno podlago, da vam ni treba mučiti se s čiščenjem pod njim. Zgrajen je za trajno uporabo. Oglejte si ga—Veseli ga boste!
C Cvas
WATER HEATERS
. •-.ic.tai,
Cene od Sfg.OO do $|28‘00
Imate do 3 leta časa za plačati Lahko plačate poleg plinskega računa
15533-41 EUCLID AVE. at TAYLOR
Trgovina je odprta vsak ponedeljek, torek, četrtek in potek do 8. ure zvečer

IT:
-
'
;
%,
V. •■.4
'M

Baragova Pratika
DVANAJSTI LETNIK
za navadno lete 1953
je zanimiva knjiga za vsakega Slovenca kjer koli. Za vsakega slovenskega človeka ima obilo koristnih nasvetov in obvestil. Poučne članke in spise, zanimive črtice in povesti.
•e5
Radi višjih stroškov kot povišane poštnine in radi dražjega tiska stane letos nekaj več kakor lani.
A ■.1
S poštnino slane letos $1.25
Naročila je poslati v Money ordru, čeku, ali gotovini na:
BARAGOVA PRATIKA
6519 West 34th Street
Berwyn, Illinoi«