št. 38. Ljubljana, 18. septembra 1940 Leta XXII wmmm^mmmmmmmmmmmmmmm^mmmmmammaMma^Ki^ammamammmmwmtmmmmmKmmmam Kmet v današnji dobi V zmedah naših dni ni končno nič čudnega, če se nejevolja obrne proti tistemu, ki je današnjih težav najmanj kriv, namreč proti kmetu. Tisti pa, ki lahkomiselno govore ali pišejo proti kmetu, ne pomislijo in se bržkone niti ne zavedajo, da delajo sami proti (sebi. KMET JE STEBER in mozeg vsega življenja. To smo že neštetokrat povedali in zapisali. Zdi se pa, da neki krogi tega nočejo razumeti. Vse, kar je hudega, vale na kmeta. Ali mi kmetje delamo draginjo? Ali mi kopičimo živila? Naj pride vsak, kdor tako misli, pregledat naše zidanice in kašče, pa bo videl, kakšen je položaj slovenskega kmeta! Za celoletno pošteno in trdo delo nima niti za pol leta živeža. Nimajo ga niti velike kmetije, kaj pa šelelmali kmetje! Ali veste, da je dal letos krompir komaj desetino normalnega pridelka? Ali veste, da je treba ta pridelek spravljati v suhem vermenu, ako naj bo poraben za vskladiščenje? Ali ne čutite vsakodnevnega deževja? Ali veste, kaj stane v takem vremenu pospravljanje pridelkov? Na eni strani poslabšanje kvalitete, na drugi plačevanje delovnih sil, ki dela ne morejo opravljati. f M-i'!] Tovarnar v takih neugodnih okoliščinah zapre tovarno in delavstvu odpove. Ali naj kmet tudi zapre izpodnebne zapornice in odpove — koK>u? Na delavstvu, ker kmet ne pozna nameščenca. Sam je nameščenec na lastni grudi in vsi stanovi so njegovi zavezniki. Torej bi moral odpovedati sebi in narodu. Zato, ker tega ne stori, naj bo kriv gorja, ki ga ni povzročil? Kdorkoli in kakorkoli danes sodi kmeta, naj devetkrat premisli, preden izreče eno samo žal besedo. Ako bo premislil, je ne bo izrekel, ako jo blekne, mu bomo lahko mirno in z dokazi odgovorili. Rumuniia na novi poti Dogodki v Rumuniji so se zadnjih štirinajst dni razvijali z neverjetno naglico. Medtem ko so pogajanja z Bolgari potekala ugodno, se Rumuni niso nikakor mogli sparazumeti z Madžari. Po dunajski razsodbi, ki je določila Transilvanijo Madžarom, je nastala v Rumuniji velika potrtost, razburjenje pa je tako naraščalo, da se je bilo bati najhujšega. Gigurtova vlada kljub resnim naporom nikakor ni mogla pomiriti naroda, zlasti ni mogla pridobiti za sodelovanje Železne garde. Spričo tega je moral Gigurtu dati ostavko, a kralj je poveril sestavo nove vlade generalu Antonescu, ki je dobil široka pooblastila. Kljub vsem naporom se tudi njemu ni posrečilo, da bi bil pridobil Železno gardo za sodelovanje. Po vsej državi so nastali nemiri in rabuke, ki so zahtevale v raznih krajih tudi smrtne žrtve. Ko se je general Antonescu posvetoval za sestavo nove vlade z raznimi vodilnimi osebnostmi, so vse brez izjeme kot pogoj za sodelovanje zahtevale odstop kralja Karola. Zaradi tega je Antonescu dne 5. t. m. v posebnem pismu odločno svetoval kralju, naj odstopi in se odpove prestolu v korist prestolonasledniku princu Mihaelu. Pod pritiskom razmer je kralj omenjenega dne zjutraj odstopil, a prestol je zasedel njegov sin kot Mihael I. S tem je bil v Rumuniji odstranjen angleški vpliv in država je prešla v območje političnega vplva avtoritarnih držav, kar je z zadovoljstvom priznal in pozdravil nemško-italijanski tisk. Odstopivši kralj je takoj odpotoval iz države in bo začasno bival v Švici, odkoder se po dosedanjih poročilih namerava preseliti v Kanado. Po njegovem odhodu je bilo v Rumuniji zaplenjeno vse njegovo osebno premoženje. Kraljeva prva žena Helena, ki je s svojim drugim sinom doslej živela v Italiji, se vrne s si- nom vred v Rumunijo. S posebno uredbo je določeno, da se ji vračajo vse kraljevske časti in bo nosila naslov kraljica-mati. Medtem so madžarske čete zasedle odsto-ljeno Transilvanijo, v Crajovi pa je bil dosežen sporazum z Bolgari o odstopu južne Dobrudže. V dneh, ko je v Budimpešti in Sofiji zavladalo vsesplošno veselje zaradi doseženih uspehov in so listi obeh držav proslavljali zmage brez prelivanja krvi, je upravitelj države Antonescu hitel uvajati reforme v smislu novih razmer. S posebnim proglasom je pozval Rumune, naj pozabijo vse, kar je bilo, in s podvojenim delom grade temelje za boljšo bodočnost naroda in države. Nato so se začele na vseh koncih in krajih izvajati reforme. Parlament je seveda razpuščen, ustavne svoboščine so ukinjene in strankarskega življenja v demokratskem smislu je konec. V vojski so ukinjeni vsi izredni ukrepi ter odstranjeni vsi generali, ki so podpirali bivše režime. V finančni upravi in raznih drugih ustanovah se vrše stroge preiskave glede poslovanja v času bivših režimov. Doslej so ugotovili razne velike zlorabe in silno razsipanje državnega denarja v teku zadnjih 22 let. Posebno strogo preiskujejo vse posle, ki so bili v zvezi s podeljevanjem raznih koncesij v rudarstvu in petrolejski industriji. Seveda je bila proglašena tudi obširna politična amnestija. Številne politične obsojence, ki so bili kaznovani zaradi opozicije proti bivšemu kralju Karolu, je sedaj kralj Mihael pomilostil. Med temi je tudi podpolkovnik Prekup, ki je bil zaradi atentata na kralja Karola že izza leta 1934 v, zaporu. Pomilostitve je deležnih tudi vseh 14 oficirjev, ki so bili zaprti hkratu s Prekupom. Dalje so bili pomiloščeni štirje legionarji, ki so X Nove gimnazije. V Ljubljani je bila ustanovljena nova IV. reanla gimnazija. Dosedanja tretja realna gimnazija, ki ima vpisanih nad 1600 dijakov, se bo razdelila na III in IV. realno gimnazijo. V Celju je bila ustanovljena popolna II. realna gimnazija. X Iz drvečega vlaka je padel policijski podnadzornik Milan Bogosavec," ko se je vozil proti Mariboru. Pred predorom v Lepoglavi je odšel Bogosavec na hodnik, prijel za kljuko vrat, ki so se nenadoma odprla in nesrečnež je padel, na progo ter se ubil. X'Pod vlak je skočil zaradi hudih in težkih gmotnih razmer Adolf Zupančič, brivec v Ljubljani. Našli so ga na gorenjski progi nad Št. Vidom vsega razmesarjenega. leta 1934 izvršili atentat na predsednika vojaškega sodišča polkovnika Cristesca. Končno so bili pomiloščeni tudi trije dijaki iz Cluja, ki so izvršili atentat na tamkajšnjega rektorja. Vzporedno s temi pojavi je zavel oster veter proti Židom. Neki list je nedavno zahteval, naj se vsem Židom odvzame rumunsko državljanstvo, njih imetje zapleni, jim prepove delo na kmetih in trgovina z alkoholnimi pijačami. Več ko verjetno je, da bo prej ali slej tudi res prišlo do slič-nih ukrepov. To je bežna slika notranje-političnega položaja v Rumuniji, ki je samo naravna posledica nastalih sprememb. Zunanje-politično velja na-glasiti, da Nemčija in Italija jamčita za varnost, oziroma nedotakljivost novih rumunskih meja. Nemški in italijanski listi proslavljajo dunajsko razsodbo kot velepomembno, modro državniško dejanje, s katerim je odstranjena zadnja krivica v Podunavju. Hkratu napovedujejo, da bo šele sedaj mogoče vzpostaviti res prijateljske odnose med Rumunijo in Madžarsko na eni in Rumunijo in Bolgarijo na drugi strani. Z rešitvijo tega problema, tako pišejo, pa še ni rešeno vprašanje Balkana. Določnejših izjav o načrtih glede Balkana doslej še -ni, vendar je vprašanje med Italijo in Grčijo ter cela skupina problemov, ki so s tem v zvezi. Končno naj mimogrede omenimo, da med jamstveniki rumunskih meja ni Rusije. Vse kaže, da rumunsko-ruski odnosi še vedno niso popolnoma razčiščeni. Tako je namestnik ruskega komisarja za zunanje zadeve Dekanozov 12. t. m. sprejel rumunskega poslanika v Moskvi (vafenea ter mu sporočil, da so 11. septembra v rajonu Gali Valoš, 30 km južnovzhodno od Černovie, rumunski obmejni oddelki napadli sovjetsko ozero-Ije. Druga skupina rumunskih graničarjev je hkratu obstreljevala sovjetske obmejne oddelke. Na te napade so morale seveda sovjetske čete odgovoriti s streljanjem. Nadalje je Dekanozov opozoril poslanika Ga-fenca, da sovjetska vlada od rumunske na svojo noto od 2?. avgusta (zaradi podobnih incidentov) doslej še ni prejela nobenega odgovora. Gafencu je dal pomirljvo izjavo, vendar je malo verjetno, da bi bile s tem že odstranjene vse motnje v rusko-rumunskih odnosih. Podoba je, da ta predel še vedno pomeni ognjeniško ozemlje. Kai ie Transilvanija Dunajska razsodba, s katero je doživela Rumunija težak udarec, bo dobila v zgodovini trajno mesto. S to razsodbo je bila Rumunija zmanjšana za okrog 45.000 km'-' in je izgubila 2,605.000 svojih prebivalcev. Od teh je 1 milijon 304.000 Rumujicv. S sedanjo razmejitvijo napram Rumuniji so pridobili Madžari polovico Transilvanije, ni pa s tem rečeno, da so vsa pereča narodnostna vprašanja med Rumu-nijo in Madžarsko že rešena. Sedanji madžarski del Transilvanije je pretežno gorat in gozdnat, za poljedelstvo pa je nekoliko manj prikladen. Zlasti je tam mnogo zciov z iglavci, hrasti in bukovjem. Madžarska bo zdaj lahko krila svoje potrebe lesa, dočim je bila poprej pretežno prisiljena na uvoz. Rumunski podatki pravijo, da je na tem ozemlju 230 itsr.ih industrij s 670 žagami. Tu investirani ka pital znaša okrog 45,000.000 le-jev. Nadalje pa bo znatno padel madžarski izvoz žita, kajti Transilvanija je v žitnem oziru silno pasivna. Prej je dobivala žito in moko iz rumunskih nižin, zdaj pa jo bo morala iz madžarsko-panonskega nižavja. S Transilvanijo so Madžari pridobili posebno v oziru rud. Transilvanija ima bogata ležišča zlata, cinka, svinca, bakra, pirita, boksita, železa, živega srebra, bizmuta, antimona, kalcijevega fosfata, molibdena, grafita, žvepla itd. Tudi je tam mnogo premogovnikov črnega in rjavega premoga. Precej je tudi skupnih ležišč železa in mangana. Doslej so v Transilvaniji pridobivali letno okrog 5500 kg zlata, a je del zlatih rudnikov še vedno ostal Rumuniji. V teh zlatih rudnikih so za delo uporabljali posebno politične kaznence. Premogovniki, ki leže okrog Deža, do zdaj še niso bili v polni meri izkoriščeni. Na boksitu je posebno bogato znano Bihorsko pogorje in geologi ter drugi strokovnjaki trdijo, da so najdišča bogata za okrog 21,000.000 ton. Kakor znano se iz boksita pridobiva aluminij. Vkljub dunajski razsodbi je ostalo pretežno število rudnikov boksita pod rumunsko oblastjo. Glavna najdišča pirita, ki se nahaja največkrat skupno z PRVA KONFINACIJA ZARADI ŠPEKULACIJE V LJUBLJANI Policijska uprava v Ljubljani je bila po svojih zaupnikih že pred nekaj tedni opozorjena, da je trgovec s špecerijo in kolonialnim blagom Franc Schnabel, ki ima svojo prodajalno na Tyr-ševi cesti za Bežigradom, prejel vagon bele moke — pošiljko, ki je bila za njegove poslovne razmere nenavadno velika. Moka je prispela v Ljubljano sredi prejšnjega mesca, a je Schnabel ni dvignil, temveč jo je pustil v nekem javnem skladišču, da jo prihrani za poznejši čas. Policija je skoraj mesec dni skrbno zbirala podatke in ugotovila, da je moka v Schnablovi trgovini že zdavnaj pošla in da je trgovec celo svoje stalne odjemalce odpravljal praznih rok, češ, da ne premore niti praška bele moke. Te dni je policija napravila preiskavo in našla nekaj nad 10 ton najboljšega blaga. Policija je vso zalogo zaplenila, obenem pa je v smislu strogih odredb proti špekulantom in navijalcem cen odredila konfina-cijo Franca Schnabla. Uradno sporočilo, ki je bilo o tej stvari izdano, se glasi: Uprava policije je dne 16. septembra odredila konfinacijo Franca Schnabla, trgovca z mešanim blagom na Tyrševi cesti št. 43, na osnovi čl. 1 uredbe o pošiljanju brezvestnih špekulantov na prisilno bivanje in prisilno delo za tri mesece v vasi Koprivniku, srez Kočevje. Skupno z mestnim tržnim nadzorstvom je uprava policije uvedla tudi strogo postopanje proti, pekom, ki zlorabljajo zadrege na živilskem trgu. Pri reviziji so naleteli na nekega peka v mestu, ki je prodajal pecivo pod težo. Policija je krivca kaznovala z globo 2000 din. zlatom in bakrom, so v okolici mesta Cluja in Baia Mare. Obe okrožji sta zdaj padli v madžarske roke. Okrog Cluja so tudi najdišča železnih rud, kakor tudi okoli Ordoheia. V severni Transilvaniji je več pomembnih in večjih mest. Ta so n. pr. Oradea Mare, ki ga nazivljejo tudi Veliki Varadin ali Nagy Varad, dalje Bistrica (slovanska!), Muras Tar-gul in druga. V teh mestih je zlasti razvita trgovina, ki pa je skoraj izključno v rokah židovskih trgovcev. Zidov je v severni Transilvaniji skoro 150.000 in so večinoma trgovci, industrij ci in obrtniki. Se posebej poudarka vredno je dejstvo, da je v teh mest silno razvita industrija, ki sega v mnogo panog kot n. pr. kovinska industrija, industrija strojev, porcelana, lončevine, lesnih izdelkov, tkanin ter mesnih in sadnih konzerv. Posebno se je v povojnih letih razvila, ravno tako kot pri nas, tekstilna industrija, ustanovitelji pa so bili večinoma Zidje, tu pa tam pa tudi Sudetski Nemci, Čehi ali pa Poljaki. Po vsem navedenem nam postane jasno, da so Madžari z dunajsko razsodbo ogromno pridobili, Rumuni pa na drugi strani prav v takšni meri izgubili. Razumeti moramo, da za Pumunijo niso mačje solze odstopitev tako velikega dela svojega ozemlja kot so tri naše Dravske banovine. Tudi je razumljivo, da se je rumunskega naroda polastilo upravičeno razburjenje, ki je privedlo do nedavne abdikacije kralja Karola II. Rumunija je izgubila z odstopom Transilvanije poleg neprecenljivih in ogromnih prirodnih bogasetv tudi 1,300.000 Ru-munov in se narodno, vojaško in politično silno oslabila. Zlasti je težak udarec madžarski klin v rumunsko državo, ki je presekal prometne žile med južno Transilvanijo in Rumunskim delom Banata. Kaj bo z Rumunijo zdaj, ko je odstopil kralj Karol II. in prevzel diktaturo ob opori Železne garde general Antonescu, zelo dober osebni znanec in prijatelj nemškega vodilnega maršala Goringa, nam bo pokazal nadaljnji razvoj evropskih in svetovnih dogodkov. RAZMEJITEV DOBRUDŽE V Dobriču je začela z delom mešana rumunsko-bolgarska tehnična komisija za izvedbo odredb pogodbe v Craiovi. V tej mešani komisiji so zastopani pristojni civilni in vojaški organi obeh držav. Istočasno sta začeli z delom tudi dve podkomisiji, od katerih ima ena svoj sedež prav tako v Dobriču, druga pa v Tutrakanu. Neodvisno od tega deluje mešana komisija za določitev nove obmejne črte, v kateri je kot glavni predstavnik Bolgarije polkovnik Trifunov. Tukaj ne mislijo, da bi delo komisije za razmejitev naletelo na kakšne posebne težave, ker se meja, določena s pogodbo, v celoti točno sklada z nekdanjo ru-munsko-bolgarsko mejo do leta 1912. Kakor je znano, bo južna Dobrudža izročena Bolgariji v 4 etapah s tem, da bo zasedba četrte in zadnje cone končana 1. oktobra ob 10. dopoldne. VOJAŠKA MOBILIZACIJA V AMERIKI Roosevelt je odredil, da bo vpoklicanih 400 tisoč vojaških obveznikov in da bodo prvi nabori že 16. oktobra. Pri tej priložnosti je Roosevelt dal objaviti službeno izjavo, v kateri pravi, da so Združene države Severne Amerike v mirnem času stale na stališču svobodne izbire svoje oborožene sile. Tako je demokratično načelo prišlo bolj do izraza, a tudi pravilno pojmovanje državljanskih dolžnosti. Toda zdaj so nastopili časi, ko mora država spet poudariti enakopravnost vseh državljanov, a tudi enako obveznost vseh, da prispevajo k njeni varnosti. Zaradi tega je bila vpeljana obvezna vojaška služba na podlagi izbiranja najboljših. Tako je bilo starodemokratično načelo osveženo. Prva skupina novovpoklicancev bo stala pod orožjem že sredi novembra, štela bo Kmetska mladina SV. PAVEL PRI PREBOLDU Letošnje poletje so pri vseh naših društvih izostale tiste naše prireditve, ki so že tako priljubljene, da jih naši ljudje na vasi smatrajo za svoje narodne prireditve. To so razne tekme, posebno pa tekme koscev in žanjic. Kljub težkočam, ki se pojavljajo, posebno pri vsem prosvetnem delovanju, je naše Društvo kmetskih fantov in deklet priredilo v nedeljo, dne 1. septembra t. 1. veliko tombolo združeno z kmetsko veselico. Uspeh prireditve je bil zelo zadovoljiv, posebno pa so bili zadovoljni tisti udeleženci, ki so odhajali domov z raznimi dobitki. Kolesa, divan, ure, fotografski aparat in nešteto drugih stvari je gotovo napravilo veselje vsem dobitnikom. Društvo pa je s tem pokazalo, da živi in da si hoče pridobiti sredstva za plodonosno prosvetno delovanje v svoji okolici. 75.000 mož. Nadaljnje skupine bodo vpoklicane v hitrih presledkih po 100.000 in 125.000 mož vsaka, tako da bomo v januarju 1941 imeli pod orožjem 400.000 mož, spomladi pa že 900.000 mož. Roosevelt je nadalje razodel, da mu daje nova zakonodaja pravico, da v potrebi zaseže tudi industrijo in jo uporabi v vojaške namene. „ EK0N0N" r. z. z o. z. v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7 (v lastni hiši) Telefon interurban 25—06 Dobavlja vse deželne pridelke, kakor: pšenico, rž, ječmen, oves, koruzo, ajdo itd. Mlevske izdelke: pše-nični zdrob, pšenično moko, rženo moko, ajdovo moko, koruzno moko, koruzni zdrob, pšenično in koruzno krmilno moko, pšenične otrobe, ješprenj, kašo. Poljske pridelke: krompir, fižol, zelje, sadje, seno in slamo. Stalna zaloga vseh umetnih gnojil (rud. su-perfosfata, kalijeve soli, Tomasove žlindre, nitrofo-skala, apnenega dušika, čilskega solitra itd.), cementa in drugo glavno zastopstvo za Slovenijo opekarne »Ilovac«, Karlovac za vse vrste zidne in strešne opeke. Tako učinkujejo moderne bombe D€»5U