P. b. b.
kulturno politično glasilo
r


svetovnih in
domačih dogodkov
Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt	Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt
LETO XVI. / ŠTEVILKA 14	CELOVEC, DNE 7. APRILA 1966	CENA 2.— ŠILINGA
Tudi v tebi mora Kristus vstati!
Pomen Kristusovega vstajenja je četveren:
Z vstajenjem od mrtvih in s svojim vnebohodom je dopolnil delo našega odrešenja (Liturgična konstitucija, člen 5); po vstajenju je šel »v svojo slavo« (Lk 24, 26); njegovo vstajenje je poroštvo našega telesnega vstajenja na sodni dan.
Nekoliko dalje se bomo pomudili pri četrtem pomenu Kristusovega vstajenja: V njem najdemo pobudo in moč, da moremo s Kristusom tudi duhovno vstati.
Za Kristusa se z vstajenjem začenja novo življenje, ki je različno od prejšnjega. Prej je po telesu bil umrljiv, po vstajenju je neumrljiv; prej je bil dovzeten za trpljenje, sedaj ne more več trpeti; prej je božanstvo zakrival, sedaj se vedno bolj javlja tudi na zunaj.
Kristus mora v nas duhovno vstati. Če ne vstane, je njegovo telesno vstajenje za nas brez pomena.
I.
Zakaj Kristus v mnogih dušah ne vstane?
1.	Živijo v smrtnem grehu. Gredo k spovedi. Kristus oživi v njihovi duši. A vstati ne more. Kmalu — večkrat še isti dan — zopet umre.
Smrtni greh je tisti kamen, ki ga je človek sam zavalil pred vrata svoje duše. Pod njegovo silno težo Kristus ne more v duši živeti.
2.	V mnogih dušah Kristus ni mrtev, vendar nima pravega življenja. Životari v grobu, a vstati tudi v teh dušah ne more. Njegov grob je zasut. Pokrivajo ga kupi malih grehov, neurejenih nagnjenj, neukročenih strasti. V teh dušah ni živega krščanstva. To so mlačne duše.
3.	H katerim spadam jaz? K prvim ali k drugim?
Ali sem pred vrata svoje duše zavalil kamen smrtnega greha? Ali jo pokriva groblja malih, prostovoljnih grehov, zlasti proti ljubezni do bližnjega? Grehi proti ljubezni Kristusa še prav posebno držijo uklenjenega v grobu naše duše, da ne more vstati in zaživeti v njej polnega življenja.
In vendar bi to moral biti sad velikonočne skrivnosti, da bi vsak izmed nas mogel reči s sv. Pavlom: »Živim, a ne več jaz, ampak v meni živi Kristus« (Gal 2, 20). Drugače je Kristusovo vstajenje za nas zaman. Umri torej grehu, da bo Kristus zaživel v tebi.
n.
Kdaj bo Kristus v tebi vstal?
1.	Najprej moraš iskreno hoteti, da bi Kristus vstal tudi v tebi.
Žene so velikonočno jutro za vsako ceno hotele priti do Kristusa, da bi ga mazilile. Treba se je torej otresti brezbrižnosti in mlačnosti. Voljo moraš imeti, da bi Kristus v tebi zaživel novo življenje. Odstrani ovi-
re, da bo mogel vstati, in pusti ga živeti v tvoji duši.
2.	Žene se vprašujejo: »Kdo nam bo odvalil kamen od groba?«
Vedo, da ga same odvaliti ne morejo.
Tudi ti ne moreš odvaliti kamna smrtnega greha od groba svoje duše — samo s svojo lastno močjo. Treba ti je božje pomoči. To pomoč imenujemo milost.
Za milost pa moraš prositi. Milost ni to, kar si zaslužiš, ampak to, kar si izprosiš. Molitev je tedaj prvi pogoj, da bo Jezus vstal v tvoji duši. To je začetek božjega življenja v tebi. »Glej, on moli,« je rekel Bog učencu Ananiju, ko ga je poslal k Savlu,
ki je še malo prej preganjal Kristusa. Zdaj ni več preganjalec, ker moli.
3.	Žene so prinesle s seboj dišav, da bi Jezusa mazilile. Zato moraš nekaj tudi ti storiti, da bo Jezus vstal v tvoji duši.
a)	Z milostjo moraš sodelovati. Ta pripravljenost za sodelovanje je neobhodno potrebna.
Tvoja dobra volja se kaže v tem, da priložnost za greh odstraniš; da se boriš tudi proti malim grehom, posebno proti sebičnosti in grehom proti ljubezni sploh.
Nenehoma se moraš prizadevati, da bo tvoje duhovno življenje napredovalo z vajo krščanskih krepostih.
To so dišave, katere si moraš oskrbeti, da z njimi Jezusa maziliš, in ga v svoji duši obudiš k novemu življenju.
b)	Drugo stori Bog.
Ko so žene prišle h grobu, je kamen bil že odvaljen.
Tako bo Kristus s tvoje duše sam odvalil vse kamne, če bo videl tvojo dobro voljo. Kristus hoče, da se dokoplješ do njega in ga maziliš z dišavami svojih dobrih del in s svojo dobro voljo.
4.	»Nastal je potres.«
Včasih navadna sredstva ne zadostujejo. Kamen je tako težak, da ga ne moreš odriniti, tudi če imaš nekaj dobre volje. Včasih pa volja ni dovolj močna, da bi kamen mogla odvaliti.
Tedaj Bog pošlje potres, ki nastane v naši notranjosti. Tak potres je: veliko trpljenje, bolezen, nesreča, smrt v družini ali tudi izredno močan sunek božje milosti. Če to človeka ne pripelje do notranjega vstajenja, potem je navadno izgub-Ijen.
Sv. Ignacij Lojolski se šele takrat preda Kristusu, ko ranjen leži v bolnici.
Sv. Vincencij Pavelski mora prej sam priti v sužnost, šele potem se vsega posveti službi bližnjega.
Savla pa božja milost zagrabi kakor močan vihar, ga trešči na tla: tedaj se njegova duša v hipu odpre Kristusu, da v njej vstane in iz svojega sovražnika naredi velikega apostola.
Če Bog tudi v tvoji duši povzroči tak potres, ti s tem izkaže milost. Prihranil ti je delo dolgih let, ko je sam v trenutku odstranil kamen, ki Kristusu ni pustil v tvoji duši vstati k novemu življenju.
Tudi v tebi mora Kristus vstati. Brez tega za tebe ni prave velike noči. Kristus je po svojem vstajenju bil drugačen, nego je bil pred svojim trpljenjem. Tudi ti moraš postati drugačen za to veliko noč. Tvoja sprememba na boljše bo dokaz, da je Kristus v tebi res vstal.
»Če ste s Kristusom vstali, iščite, kar je zgoraj, kjer je Kristus sedeč na desnici božji. Kar je zgoraj, po tem hrepenite, ne po tem, kar je na zemlji« (Kol 3, 1—2).
Ne išči namena svojega življenja na zemlji. Nisi tukaj doma, ampak tam zgoraj, kjer Kristus sedi na desnici svojega Očeta. Tvojo dušo naj prevzame hrepenenje po nebeških dobrinah!
Dr. Jakob Kolarič, C. M.
Vsem naročnikom, sotrudnikom, dopisnikom in bralcem „7S(asega tednika - Kronike" želita vesele in blagoslovljene velikonočne praznike
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
Politični teden
Po svetu...
OSEM VOJAŠKIH UDAROV
V	AERIKI
V	zadnjih devetih mesecih je bilo — 'vtkljituono z zadnjim, 24. februarja letos, v Gani — osem vojaških udarov.
Začelo se je v Alžiriji, kjer je 19. maja lani .polkovnik Huari Bumedien izvedel udar proti predsedniku Ben Beli. Temu prevratu so sledili:
© BURUNDI — Skupina oficirjev jie skušala 18. oktobra 1965 vreči monarhijo, pa ni uspela.
9 KONGO — 25. novembra lami je general Mobutu zamenjal predsednika Kasavu-buja iin premiera Čombeja.
9 DAHOMEJ — 29. novembra lani je general Gristof Sogio vrgel z vlade predsednika Suma Migana Apitia.
n CENTRALNA AFRIŠKA REPUBLIKA — Presedmiik David Dako je bil 1. januarja 1966 vržen s prestola z vojnim udarom polkovnika Bedela Rokaše.
• ZGORNJA VOLTA — 4. januarja 1966 je vojska odstavila presednika Morisa Jameoga.
9 NIGERIJA — 15. januarja letos je bil vojaški udar,'v katerem so ubili premiera Abukaibara Tafavu Baleva im predsednike vlad dveh 'nigerijskih pokrajin.
SPORAZUM EGS (EWG) O
KMETIJSKIH PRIDELKIH
Poljedelski ministri Evropske gospodarske skupnosti so v Bruslju izdelali časovni program, ki je pa po soglasnem mnenju strokovnjakov nestvaren. Ministri hočejo do 1. junija določiti enotne cene za mleko, goveje meso, sladkor, riž, oljlčno olje in oljene posevke. Do tega dne hočejo dalje 'sprejeti uredbo o uporabi skupne politike za konkurenco v poljedelstvu in o postopku za pobijanje težav v preskrbi poljskih pridelkov z uvoznimi olajšavami in otežko-ičanj.em izvoza. Do 31. julija pa naj bi se sporazumeli o tržnem redu za sladkor in maščobe kot 'tudi o temeljiti spremembi tržnega reda za sadje in zelenjavo.
Razen tega »o pa ministri izrazili na svojem sestanku še vrsto drugih želj. Tako je zahtevala Holandska tržni red za neužitne •vrtnarske pridelke (cvetlične čebulice, o-krasno grmičje itd.) kot tudi skupno ri-barSko politiko, Italija tržne rede za tobak, konopljo, lan in vino. Nemška zvezna republika tržni red za hmelj, in Francija končno tržni red za bravino.
Skupen davčni sistem EGS do leta 1972
Do leta 1972 naj. bi odstranili v šestih deželah Evropske gospodarske skupnosti davčne meje in uveljavili enake davčne stopnje in oprostitve. Ustrezen predlog ,postopka bruseljske komisije Evropske gospodarske skupnosti je' sedaj potrdil evropski parlament v Strasbourgu. Sprejeto vodilo EGS predvideva, da bi do 31. decembra 1969 kot prvo stppnjp vSkladitve uvedli skupen davčni sistem večje vrednosti in ukinili povprečne izenačevalne ukrepe. V drugi stopnji bi pa .potem do leta 1972 izenačili različne davčne stopnje in oprostitve v Evropski gospodarski skupnosti, tafco;, da bi potem ne bilo nobene razlike v obdavčevanju prometa več.
Francija se ne upira več pristopu Velike Britanije k EGS (EWG)
Na zasedanju zahodnoevropske zveze je predstavnik Francije de Broglie izjavil, da angleško javno mnenje povečini ne nasprotuje več pristopu Velike Britanije k Evropski gospodarski skupnosti. Francoska vlada je mnenja, da bi bilo članstvo Velike Britanije v Evropski ,gospodarski skupnosti zaželeno, akb sprejme določila rimske pogodbe. Za de Broigliem se je oglasil britanski zunanji minister Stevvart, ki je pripomnil, da se de Broglie ni zadovoljil samo z ugotovitvijo, da Francija ne nasprotuje več pristopu Velike Britanije, temveč jie ugotovil, da je prisotnost Velike Britanije v Evropski gospodarski, skupnosti zaželena. Stevvart je dodal, da bi Velika Britanija .pomagala Evropi, da doseže svoje namene. Angleški zunanji minister je bil v svojih izjavah bolj previden kakor voditelj konservativcev Heath, ki je v pariškem listu »Le Monde« zapisal, da je bodočnost Velike Britanije v Evropi in da bo morala sprejeti rimsko pogodbo, kakršna je.
KITAJCI SE NE BOJE ATOMSKE
VOJNE
LR Kitajska je potrdila svojo tezo o bodoči vojni in ponovno poudarila, da njena ocena posledic jedrskega svetovnega obračuna mi tako grozotna, kakor mislijo po svetu. Taiko piše uvodnik nekega vojaškega časopisa. Članek je v soboto objavil tudi pekinški »Ljudski časopis«.
Kitajci pišejo, da se pri ustvarjanju komunizma ni bati tveganja im žrtev. Na žrtve morajo biti proletarci im delavno ljudstvo pripravljeni, če hočejo biti svobodni. Ti družbeni razredi morajo biti pripraivlje-mi za boj; na življenje im smrt z mednarodnim imperializmom in z vsemi reakcionarja. Poleg tega morajo biti pripravljeni, da »v tem boju plačajo vsako ceno«.
i»Najivečje tveganje,« piše v članku, »ne ■more biti večje kot strašna vojna, ki bi nam jo vsilili ameriški, imperialisti in njihovi lakaji, največja vojna pa ne more biti večja od atomske vojne in vojne na več bojiščih . ..« Časopis jie ugotovil, da v vsem tem »mi nič strašnega in da se nebo nikakor ne bo zgrnilo nad zemljo«. Nadalje ugotavlja članlkar, da ni druge izbire kot krvava vojna za popolno uničenje sovražnika, ki vojno vsiljuje. Kitajci menijo, da bodo v boju za ta cilj neogibne žrtve »v prvih vrstah«, vendar bodo za padlimi prišle nove generacije. Ta kitajska teza torej pravi, da bo komunizem nastal na ruševinah civilizacije.
DE GAULLOVA STAVA
De Gaullova odločitev, da bo zastavil vprašanje o ameriških četah v Franciji in francoski položaj v NATO sta zadnji čas eden najpomembnejših mednarodnih dogodkov. Kaj se skriva za odločitvijo francoskega predsednika in kakšne posledice bo imela v krogu zahodnih zaveznikov? O tem piše pariški L’Expre.s,s in to vprašanje obravnava tudi londonski Observer. Iz komentarjev obeh časnikov povzemamo nekaj glavnih misli.
med Francijo im Zahodno N enačijo. Naj nam nikar ne pripovedujejo pravljic!«
Kakšne ukrepe ho storila Francija?
Ti ukrepi so že znani. Nacionalnemu poveljstvu bo podredila francoske čete v Zahodni Nemčiji ter štirinajst oporišč, štirideset skladišč iin 26.000 ameriških vojakov, 'ki so trenutno v Franciji. Toda če se bo Francija umaknila iz Organizacije severnoatlantskega pakta (NATO), se je treba pomeniti o pogojih, pod katerimi bi francoske sile v Nemčiji še naprej sodelovale v skupni obrambi, medtem ko bi ameriške čete v Franciji nadaljevale svojo dejavnost pod francoskim nadzorstvom.
Toda na podlagi kakšnega sporazuma ■bodo francoske divizije tudi v prihodnje ostale v Zahodni Nemčiji? To ne bo več v okviru Organizacije severnoatlantskega pakta in tudi ne na podlagi sporazuma o okupaciji (zasedbi), ki je že zastarel. To pomeni, da se je treba razgovarjati z Bonnom.
De Gaulle računa z željo Nemcev, da bi obdržali francoske čete na svojih tleh in da ne bi oslabili zavezniških sil v Evropi. Toda kancler Erhard je v škripcih. Na eni strani je zanj povezovanje v celoto zavezniških armad zaradi strateške logike in zaradi tega, ker talko želijo njegovi mogočni ameriški prijatelji, dogma. Toda na drugi strani se izpostavlja nevarnost, da bo ustvaril precedens, (prejšnji primer, ki se kdo nanj sklicuje), ki bi utegnil spodbuditi nemški militaristični klan, (keltska rodovna zveza), da bi podobno kot Francozi zahteval nacionalno poveljstvo brez atlantskega nadzorstva. Nemce zavaja tudi tako imenovana »izpostavljena strategija« (nauk o vojskovanju), ki so jo nekoč razglašali francoski generali, pomeni pa razporeditev množične udarne sile vzdolž same vzhodne meje.
Ameriška oporišča v Franciji/ so manj resno vprašanje, če de Gaulle zahteva samo1 to, da bi nad ameriškimi oporišči poleg ameriške zastave plapolala tudi francoska trobojnica, osebni status ameriških vojakov pa bi bil pod francoskim pravosodjem, bi bil FVashington verjetno pripravljen razpravljati o tem. Toda čez Park sodi, da je treba itudii' operativno uporabo teh sil pod1-
QiLl%iU^n& romanje a eteLomko stola teo a a aelik&aahii po nedeljeh
Želja koncilskih očetov in torej tudi našega nadpastirja je, da v jubilejnem letu, ki traja do binkoštne nedelje, verniki skupno z njim molijo za dobro izvedbo koncilskih sklepov. Z romanjem je zvezan tudi jubilejni odpustek.
Naš nad pastir nas vabi na velikonočni ponedeljek v celovško stolnico. Tam bo daroval skupno z verniki slovesno sv. mašo. Popoldne istotam velikonočna slovesnost, na kateri sodeluje pet naših zborov.
Romarji se zberemo v stolnici ob 9.45 (tričetrt na deset). Podrobna navodila beremo v »Nedelji« in jih dajejo farni dušni pastirji, podrobne sporede bodo delili pred stolnico skavti.
K številnemu odzivu vabi	KATOLIŠKI DELOVNI ODBOR
i»iKdbi še verjame v grožnje sovjetske invazije?« (je vprašal de Gaulle z (resnim glasom na zasedanju vlade nedavno. »Nasprotno, navzočnost ameriških oaz in sil v Franciji iin pripadnost vojaških organizacij, ki jie pod ameriškim 'vodstvom, grozita', da bosta nekega dne pahnila Francijo tudi proti n|jenii volji v vojaški spopad, in sicer v spopad, ki se Francije sploh ne tiče. Ali niso ameriških naprav v Franciji uporabljali za releje pri vojaškem in političnem posredovanju v Kongu, s čimer se Francija ni strinjala? Sicer pa iso vojiaško 'integracijo (povezovanje v celoto), ne glede na to, kaj, pravijo Američani, uresničili v bistvu samo
. in pri nas v Avstriji
POLEMIKA O AVSTRIJSKI
TOVARNI ŽELEZNIŠKIH VOZIL
V avstrijski javnosti se še mi povsem polegla polemika okoli prodaje tovarne železniških vozil (raznih vagonov v posebne namene, dvigal, jeklenih konstrukcij, tan-fkpv itd.) »Raxwerke« v Dunajskem Novem mestu — Wiener Neustadt. Tovarna je lastnina podržavljene delniške družbe Simme-rimg — Graz — Pauker AG.; ta se je že dogovorila s tovarno krogličnih ležajev Poelzl, vendar so se temu delavski sindikati pa tudi avstrijska socialistična stranka uprli. Nato je občinski odbor D unajskega Novega mesta izjavil, da jie občina pripravljena prevzeti itovatmo. Zdaj je samoupravni svet podržavljene družbe Simmering — Graz —
rediti odločitvam francoskega poveljstva, bodo Združene ameriške države verjetno raje umaknile svoje ljudi in material iz Francij e.
De Gaullova politika sloni na dveh stavah. Prva je v tem, da bodo Nemci kljub vsemu zadržali francoske čete na svojih tleh, druga pa, da agresija (napad) ne more priti z Vzhoida. če bo de Gaulle dobil to stavo, se bo politična podoba Evrope »od Atlantika do Urala« dvignila iz utopije. Sicer pa mnogi na Zahodu pričakujejo, da bo na vse to v dobršni meri odgovorilo de Gaullovo junijsko potovanje v Moskvo.
Pauker, kateri pripadajo Raxwerke, objavil sporočilo, 'ki pravi, da so zgube pri Rax-werike škodovale celotnemu koncermj družbe Simmering — Graz — Pauker, ipri katerem jie zaposlenih 5.000 delavcev. Raxwerfce so koncernu samo v breme, katerega se je hotel otresti že pred desetimi leti. Sklep občinskega odbora Dunajskega Novega mesta je s čisto gospodarskega vidika neopravičljiv, ker ni' verjetno, da bi občinska uprava poživila proizvodnjo tovarne Raxwerke. Prevladuje mnenje, da se socialistična stranka zavzema za prodajo tovarne občinski upravi iz političnih razlogov da bi si namreč zagotovila glasove delavstva nameščenega v tovarni; 300 delavcem je bilo delo že odpovedano.
SLOVENCI
dama In pa s veta
Prof. Anton Anžič umrl v ZDA
Nedavno je umrl v Vahpetonu v Severni Dakoti v Združenih državah prof. Anton Anžič.
Rajni profesor je bil v predvojni Ljubljani znana osebnost. Rodil se je 4. junija 1891 v Sostrem, v duhovnika je bil posvečen 16. julija 1914. Kot kaplan je služboval najprej v Škofji Loki, nato je bil vojaški kurat, po 1. svetovni vojni pa zopet kaplan v Šmartnem pod šmarno goro, nato je postal stolni vikar v Ljubljani. Tu je sprejel katehetsko službo. Bil je profesor verouka na gimnaziji in na realki v Ljubljani, vmes pa bil več let tudi prefekt v Ma-rijanišču. Stanoval je več let v Trnovem ter vneto pomagal v tamošnji fari v dušnem pastirstvu. V izseljenstvu jih je gotovo več, ki so se v Trnovem kot fantiči zbirali okoli njega ter sodelovali tudi v njegovem mladinskem pevskem zboru.
Rajni profesor je bil globoko naobražen mož. Obvladal je v govoru in pisavi 7 jezikov. Zato je veliko prevajal za ustanove Kat. tiskovnega društva v Ljubljani, za predvojno celjsko Mohorjevo družbo ter za razne dijaške liste.
Lani je za slovo obiskal svoj rojstni kraj ter je imel v njem tudi svojo zlato mašo.
Bil je miren, dobrodušen duhovnik, ki so ga imeli vsi radi. Naj počiva v miru v ameriški zemlji.
Dr. Vodopivec v Gorici
V Katoliškem domu v Gorici je bilo nedavno izredno zanimivo predavanje. Govoril je prof. na papeški univerzi, dr. Janez Vodopivec o zadnjem vatikanskem koncilu. Predavatelj, ki je tudi sam član koncilskega odbora za zedinjenje kristjanov, je v poljudni, a stvarni besedi povedal marsikatero zanimivost iz ozadja cerkvenega zbora. Poudaril je tudi navzočnost in zanimanje pravoslavnih opazovalcev iz Jugoslavije in angličanov iz Anglije. Na koncu je odgovarjal na razna vprašanja glede komunizma, narodnih manjšin, ateizma.
Zasluge prof. Steleta
Ob 80-letnici slovenskega umetnostnega zgodovinarja prof. Franca Steleta je dejal prof. Emilijan Cevc: „Po Steletovi zaslugi se je slovenska umetnost uvrstila kot posebna, sicer obrobna, pa prav zato vabljiva in kar nepogrešljiva umetnostna kultura v bogastvo svetovne umetnosti. Kajti njegovo obzorje — nadaljuje Emibjan Cevc — sega daleč čez domače meje in z izostrenim čutom zna zajeti tudi najbolj prikrita gibala svetovnih umetnostnih tokov, pa pri tem objektivno vrednotiti tako dosežke klasičnih stilnih vrhov kot prvinsko umetnostno izpoved anonimne ljudske umetnosti.”
Basist Ladko Korošec bo gostoval v Chicagu
Prvak ljubljanske Opere basist Ladko Korošec je pred dnevi podpisal pogodbo za gostovanje v stalni operi v Chicagu, kjer bo od 26. septembra do 17. oktobra 1966 nastopal kot Varlaam v operi „Boris Godunov”. Povabilo za gostovanje je dobil neposredno od chicaške Opere. „Vesel sem, da bom gostoval z vlogo, ki sem jo že dobro preizkusil,” pravi znani pevec. „Povsod, kjer sem doslej nastopil kot Varlaam, so me ponovno povabili v goste...” Ladko Korošec je dobil iz ZDA tudi več ponudb za koncertne nastope; zlasti slovenski izseljenci ga nestrpno pričakujejo.
Velik uspeh za Slovence v Italiji
Kazenske določbe za tiste, ki sramotijo slovensko narodno manjšino
Slovenska narodna manjšina v Italiji je dosegla morda največji načelni in dejanski uspeh z odobritvijo zakonskega osnutka o zaščiti narodnih in jezikovnih manjšin, ki ga je predložil v deželnem svetu v Trstu svetovalec Slovenske skupnosti dr. Jože Škerk. Če bo odobreni zakonski osnutek potrjen v rimskem parlamentu — in to lahko po izrecnih izjavah ministrskega predsednika Mora med obiskom v Beogradu pričakujemo — bo v Italiji kaznivo sramotenje vseh narodnih manjšin. Slovenska skupnost je torej dosegla nekaj, česar niso mogli doseči niti Južni Tirolci. In spet se je zgodilo, da so morali v deželnem svetu posvetiti več sej slovenski narodni manjšini, o njej govoriti in razpravljati.
Po dosedanjih zakonih je kaznovan samo tisti, ki žali italijanski narod. Če žali Slovence, se mu ne more nič zgoditi. Po novem zakonskem osnutku bi moral biti kaznovan tudi tisti, ki »žali izročila, jezik in kulturo narodnih manjšin« in »kdor javno hujska k narodni nestrpnosti in sovraštvu«.
In na Koroškem?
Beli menihi
Oltar v novogotski cerkvi v Pleterjah je dala napraviti markiza Pompadour — Prva kopija (posnetek) Rubensove »Pieta« in knjižnica s 25 tisoč knjigami — Celjski grof Herman II. dal sredstva za gradnjo samostana — Kartuzijanci in njihovi obredi
Popoldan. Tu smo
v enem naj večjih samostanov v Jugoslaviji. Sem, v Pleterje na Dolenjskem pod Gorjanci v Sloveniji, prihajamo 660 let za prvimi belimi menihi, kartuzijanci, vendar samo — na ogled. Sprejmejo nas prijazno.
Preddverje »Cour d’honneur« (izg. kur donor) je skrbno počesano. Samostanska cerkev, ki si jo ogledamo, ima okoli 600 let. Ponuja se nam neošaben neogotski (novogotski) slog.
Prevzame nas bogastvo rezbarije, nastale v zadnjih zdihljajih 18. stoletja. Težka mahagonijeva vraita, prefinjeno rezljana, delijo cerkev v dive polovici. (Ne marem verjeti: vse to so pripeljali iz Naincyja v Franciji.)
Pripovedujejo nam o glavnem oltarju (iz marmora), ki je stal najprej v katedrali v Saint Claudu v Franciji. Ko so zidali novo katedralo, j,e bil naprodaj. Odkupili so ga beli menihi za svojo kartuzijo (kar-tujizanski samostan) Selignac, leta 1903, ko so bili pregnani, pa so ga poslali v Pleterje. Pravijo, da je dala napraviti ta oltar, star dvesto let, prijateljica Ludvika XV. — Jeanne Antoinette Poisson, znana kot markiza Pompadour. (Pri prevozu se je gornji del oltarja razbil.)
Znajdemo se na hodnikih, spletenih v pravokotnik, .ki so dolgi po 120 oziroma 160 metrov. V njih jie 31 vrat v meniške hišice, tako imenovane celice. Zdaji je že nekaj praznih, čas jiim ni prizanesel.
Hodimo vzdolž hodnikov. Okna, vrata, Oboki . .. Samostanska knjižnica hrani okoli 25 tisoč knjig. Tu imajo več starih ro-kopisov, ki skrivajo inicialke (veliki začetni črki imena in priimka), kakršne se redko vidijo. Najstarejši bo star okoli 700 let. Menihi nam pokažejo rokopis na pergamentu, ki je po več kot 500 letih še zmerom »živ«. Tu imajlo tudi knjigo, ki je bila natisnjena še z lesenimi črkami, pripoveduje pa o »'Premišljevanju o Jezusu Kristusu«.
Zapet smo prispeli na hodnik. Oči so prikovane na galerijo olj. (oljnatih slik, ki predstavljajo glave apostolov. Te so »tare okoli 300 let in slo izdelane na lesu. Flamski tipi, hi rekel — slikar je bil verjetno nek holandski umetnik, pravijp. .Srečamo tudi prvo kopijo (posnetek) znamenite Rubensove »Pieta« (v umetnosti predstavlja Marijo z Jezusovim truplom v naročju), zanimivo, da original te Rubensove stvaritve hranijo na Dunaju. »Pieta« v Pleterjah je ocenjena na 20 milijonov dinarjev.
LIKOVNA UMETNOST:
Herman II. je bil pokopan v Pleterjah?
Na dvorišču so sprehajališča, vrtovi, ob straneh pa gospodarske stavbe. Za cerkvi-jp je kartuzijansko pokopališče. Grob je igrobu enak, na nobenem pa mi imena, kdo je v njem pokopan. Pripovedujejo mam, da [pokopljejo kartuzijance brez rakev, samo ma deski.
Sprehodimo se v čase celjskih grofov. Pleterje j,e dal namreč zgraditi Herman II. leta 1403. Ko je celjski grof umrl leta 1435 v Fdžunu, je bil potko pan v pleterska cerkvi. Pogrebne svečanosti za Hermanom II. so trajale osem dni. Po dvesto letih so prepeljali zemeljske ostanke tega celjskega grofa v mesto Celje ...
Tedaj, ko so prišli v Pleterje prvi kartu-zijiamci, je imel samostan trinajst celic, večjo zgradbo za brate laike in gotsko cerkev, ki je preživela več kot pet stoletij, škoda, da je tako zapuščena, premišljujem, medtem pa že drugi delajo načrte, da jo bodo obnovili. Njena posebnost: visoko v stranskih stenah so luknje, v njih pa so »lonci«, prekriti z mrežico. Dolgo je tekla »pravda«, zakaj te luknje, itn sedaj dokazujejo, 'da je prav zato cerkev čudovito akustična.
Lahkotnost lokov in stebrov daje cerkvi posebno eleganco (okusnost). Če bi sodili po njej, potem je moral biti prvotni kartuzijanski samostan prava mojstrovina. Na žalost je ohranjen (poleg cerkve) le še del refektorija (obednica) in pa kleti.
Na dvorišču, kjer j.e doma sekvoja (igli-často direvfo v Kalif orni ji), kavkaška smreka, japonska cipresa in drugo eksotično (iz daljnih dežel) drevje, srečamo patra Cirila Zvera. Kot vsi: kartuzijanci jie oblečen v obleko diz bele volne, prek mj.e pa nosi bel škapulir (redovniško oblačilo) kokulo, s kapuco (in drugimi pridodatki); z njim [izmenjamo nekaj besed.
»La chartreuse« kraljica likerjev
Mnogi poznajo kartuzijance — če ne drugače — pa po njihovem slavnem likerju »la chartreuse« (izg. la šartroz = kartuzijanec). To kraljico likerjev izdelujejo na poseben način 'iz stotridesetih (130) zdravilnih rastlin.
Obredi kartuzijancev, ki so pravzaprav puščavniki, ker preživijo večino dneva sami, izvirajo iz drugega stoletja in so takšni, kakršne je poznala lyonska cerkev (Ly-on mesto v Franciji).
Beli menihi ne jedo hrane, pripravljene na masti, pa tudi mesa ne, temveč le jajca, ribe, testenine, sir, sočivje in sadje ... Še marsikaj bi lahko zvedeli o njih, a noč priganja.
Stopili smo skozi vrata v zidu, ki je dolg 2600 metrov. Žarometi iščejo ovinke, za nami pa ostaja tema.
Uspeh Hrvaškega akademskega kluba
na Dunaju
Hrvatslki akademski klub je priredil 25. marca 1966 na dunajski univerzi »Večer« gradiščanskih Hrvatov. Izvedbo tega večera so poverili Avstrijskim visokošolcem i(.» OiSterreichische	Hocbschulerschaift«).
Predsednik Osterreiichische Hochschuller-.schaft« Raimund Neuwirther in predsednik Hrvaškega akademskega kluba Peter Huisza sta pozdravila db pričetku vrsto odličnih gostov, med drugimi: rektorja dunajske univerze znanega zdravnika im univerzitetnega [profesorja dr. Hofredterja in pokrovitelja večera, predstojnika slavističnega instituta dunajske univerze, profesorja dr. Josefa Hamma.
V	splošno razumevanje je predsednik Hr-vatskega akademskega kluba (HAK) uvodoma »pregovoril o zgodovini gradiščanskih Hrvatov, nakar so tamburaši, ki so nosili težo večera, zaigrali skladbo dr. Josipa Andrica »Gradiščanska elegija i ples«.
V	prvem delu večera so člani Hrvatske-
Italijanski glasovi o Omanovi razstavi v Bologni
Kakor znano j.e meseca februarja letos razstavljal v »Galeriji 2000« v Bologni v Italiji koroški slovenski slikar Valentin Oman. Časopisne kritike o Omanovi razstavi, kot jie ipri dtalijiainškiih časopisih običajno, »o bile kratke, zato pa precizne (natančne).
Tako piše časopis »L’Avv‘enire dTtalia«: »Oman je eden izmed najbolj, aktivnih (delavnih) in najboljših mladih slikarjev Koroške. Čeprav razstavlja šele nekaj let, pričajo njegova dela o solidno slikanih ploskvah, strukturah im o rafiniranem okusu.« Dirugi italijanski časopis »11 resto del Carlino« pa poroča o razstavi: »Oman je hudo natančen umetnik in kaže spoštova-njia vredno, 'samorodno slikarstvo. A kljub temu učinkuje strašno zastarelo — in vendar so bili pri nas občudovalci te umetnosti (kritik misli pri tem na abstraktno slikarstvo pred nekaj leti) naravnost očaram nad tovrstno umetnostjo. Moj Bog, kako hitro se jie moderna umetnost preživela,« zaključuje kritik tega lista.
Torej vidimo, da Italijani vrednotijo umetnost z drugačnimi merili: kar velja pri nas kot ekstravagantno (posebnost), je v italijanskih umetnostnih krogih že preživeto, mimo.
Valentin Oman je doslej razstavljal že ma Dunajm, v Innsbrucku, Celovcu, Spittalu ob Dravi, Beljaku, Ljubljani in v Lausan-nu v Švici. V načrtu pa 'ima [skupno z drugimi. koroškimi umetniki razstavo v Wa-shingtonu v Združenih državah Amerike, in sicer verjetno že letos v jeseni.
Čeprav še mlad, je bil že odlikovan, ta-
ko je prejel nagrado dunajske akademije za upodabljajočo umetnost, dalje je izdelal fresko v mrliški veži v Trn ji vesi (Anna-bichlu) in vojaški spomenik v Hiittenber-gu. Njegove stvaritve imajo v posesti koroška Deželna galerija, prosvetno ministrstvo, mesti Beljak in Celovec, Albertina in Kulturni urad mesta Dunaja, dalje najdemo njegova dela tudi v privatnih zbirkah.
Največja slika na svetu
Našli so jo po 33 letih
Ameriški slikar Joe King je vrsto let iskal največjo sliko, kar j.ih premore svet. Te dni jo je našel nepoškodovano v nekem chicaškern skladišču, kjer je ležala od leta 1933. Gre za oljnato podobo, dolgo 123, visoko 21 m in težko pet ton. Na njej je realistično prikazan vrhunec tridnevne bitke pri Gettysburgu v začetku julija 1863.
Na velikem platnu, pokritem s štirimi tonami barv in olja, je upodobljenih na tisoče vojakov. Leta 1883 ga je izdelal francoski slikar Paul Philippoteaux, ki se je bil • specializiral jza prikaze zgodovinskih bitk.
Pri delu, ki. je trajalo dve leti in pol, je imel slikar šestnajst pomočnikov. Za sliko jie [prejel 200 tisoč dolarjev.
Leta 1883 so podobo najprej razstavili v Chicagu, nato pa so jo 50 let razkazovali zdaj v item zdaj. v drugem večjem mestu Združenih držav Amerike. Leta 1933 se je za sliko izgubila sled. Slikar King, ki jo je našel v Chicagu, je zastavil zanjo tisoč dolarjev. Pregledal jo je in ugotovil, da je zelo dobro Ohranjena.
ga akademskega kluba (HAK) seznanili občinstvo tudi z leposlovjem gradiščanskih Hrvatov. Narodni plesi so bili višek večera. Plesalke in plesalci so v narodnih nošah zaplesali vrsto narodnih plesov. Posebno so ugajali plesi: Ličko kolo. Kolovodja in ples Jabuoice. Ob spremljavi tamburašev sta solista, dekle in fant, zapela več narodnih. Pomanjkanje večjega zbora pa je bilo težko prezreti.
Razveseljivo je, da se danes najde pri večinskem narodu vedno več ljudi, ki narodne manjšine razumejo .in njih člane upoštevajo kot popolnoma enakopravne sodržavljane. To so dokazali obiskovalci tega večera v napolnjeni menzi, v kateri so gradiščanski Hrvatje gotovo našli novih prijateljev.
Koroški komponist Molle — umrl
V torek, 29. marca, je umrl v Celovcu profesor Jusbinus Mulle, eden izmed najpomembnejših osebnosti koroškega glasbenega življenja. Profesor Mulle je komponiral okoli petdeset koroških narodnih pesmi, ki, spadajo v železni repertoar nemške koroške pesmi.
Justinus Mulle je bil rojen 3. marca 1891 v Lebmachu pri Št. Vidu ob Glini kot sin številne kmečke družine. Izobraževal se je na celovškem učiteljišču in postal učitelj. Od leta 1910 do 1913 je služboval v Zweikirchnu, po drugi svetovni vojni pa je bil ravnatelj na deški ljudski šoli v Št. Vidu ob Glini. Leta 1950 pa bil upokojen.
Profesor Mulle, nestor (starosta) koroških komponistov nemške narodne pesmi, je deloval vzajemno z dvema koroškima ljudskima pesnikoma (književnikoma): Gerhardom Gla-wi!Schnigom in Ottom Binkerjem, ter kompo,-nisbom in pevovodjo celovških madrigalistov prof. dr. Guntherjem Mittergradneggerjem.
Pokojoemu so bila za njegovo delo na glasbenem polju podeljena mnoga priznanja, tako na primer je bilo višek teh imenovanje za profesorja leta 1965, mesto Št. Vid ob Glini ga je nagradilo s častnim prstanom, med tem ko ga je njegov domači kraj Liebenfels imenoval za častnega občana. Pa tudi kot odličnega voditelja na šolskem poprišču ga je šolska oblast večkrat pohvalila.
Komponist Justinus Mulle je bil pokopan v soboto, 2. aprila, v Št. Vidu ob Glini.
Obnovili bodo freske
Letos nameravajo obnoviti freske v ipo-družnični cerkvi sv. Andreja ipni Velikem Otoku, kii leži Ob cesti med Postojno in Predjamskim gradom. Freske so odkrili lani ob spomeniško 'topografslkih delih. Glede na vrednost fresk, bi sodijo v začetek 16. stoletja, ter glede na to, da je cerkev 'tik oh cesti, si obetajo, da bodo freske še ena turistična zanimivost na poti od Postojnske jame do Predjamskega gradu.
Iz Koroške univerzitetne zveze
Koroška univerzitetna zveza jse imela 21. marca sejo ipredstojništva, pri kateri je Ipredstojmik te zveze, predsednik deželnega sodišča dr. P.ichler pozdravil oba državnozborska poslanca Luptowitza in doktorja Scrinzija kot nova člana predstojništva. Oba imenovana in pa še člana 'predstojništva državnega poslanca dr. W eiBa je pred-stojniištvo izbralo kot zastopnike Univerzitetne zveze pri prihodnjem sestanku ku-iratorija (nadzornega sveta) za pomoč koroški visoki šoli.
Koroška ljudska gospodarska družba je postala član Univerzitetne zveze, njen stalni zastopnik je direktor Avstrijskih dravskih elektrarn (OeDK), diplomirani upravnik Gaston Kugler. S svojim močno zanimivim uvodnim predavanjem »O modernem (sodobnem) gospodarstveniku in njegovi nujni izobrazbi v gospodarsko-znan-stveni visoki šoli« je direktor Gaston Kugler žel odobravanje celotnega predstojništva.
Direktor Gaston Kugler je v svojem predavanju dejal, da naj bi bil izobrazbeni cilji celovške gospodarske visoke šole tip (značilna oblika) akademika, bi bi bil kos zahtevam, ki jih morajo že danes izvrševati ljudje vodilnih položajev v gospodarstvu in družbi vobče .in ki se 'bodo v pri-hodmositi še [povečali 'do komaj slutenega obsega. Direktor Kugler bo odslej sodeloval v znanstvenem sosvetu za ustanovitev fakultete.
Celovški mestni svetnik dr. Romauch j.e javil na seji predstojništva, da je Obrtna gospodarska izbornica postala ustanovni član Koroške univerzitetne zveze; k svo-ječasnemu znesku 6 tisoč šilingov je darovala sedaj, še 24 tisoč šilingov Univerzitetni zvezi. Prav tako j.e postala ustanovni član trg-občina Radenthein, bi je poslala zvezi 5 tisoč šilingov.
Nato je arhitekt dr. Bergmann na 'podlagi načrtov in vzorca razložil in pojasnil predstojništvu, kakšna bo ‘bodoča gospo-darsko-zmamsitvena visoka šola v Celovcu. (Njegovim izvajainjem, ki so bila zelo zanimiva, je predstojništvo (sledilo z velikim zanimanjem.
Hanzej Kovačič Villach-Beljak, Gerbergasse 6
Kova ima prednost pri nakupu pohištva Tujske sobe, izredna akcija
Tovarniška cena šil. 2490.”
iz različnih lesnih izdelkov
Sami se prepričajte, zato nas obiščite!
OBJAVA
Diijalki Slovenske gimnazije »priredijo letošnjo akademijo v nedeljo, 22. maja 1966.
V »soboto, 9. jiulij a, so na Slovanski gimna-aiji sprejemni izpiti za 1. razred.
Otroke je treba pravočasno prijaviti.
SLOVENŠČINA V PLIBERKU UPOŠTEVANA
Na eni izmed zadnjih sej so se bavili odborniki pliberške občine tudi s predlogom novega poslovnika. V tej zvezi je predlagal podžupan Mirko Kumer, naj bi bila tudi slovenščina dodatno k nemščini pri-puščena na sejah občinskega sveta kot poslovni jezik. Poslovnik, ki upošteva predlog slovenskih mandatarjev, je bil sprejet s 15 glasovi, dva odbornika sta se pri glasovanju vzdržala.
Državna pogodba predvideva v členu 7 slovenščino v južnem delu Koroške poleg nemščine kot uradni jezik. Kljub temu, da država še ni izdala zakona o uradnem jeziku, je bil v Pliberku s strani odbornikov občine storjen prvi korale za realizacijo tozadevnih manjšinskih določb.
UKVE
(Velikonočna duhovna obnova)
Ukve »so 'prijaizma »slovenska koroška vas pod zeleniim Ojsternikom. Samo čez ukvain-»sko »planimo je treba iti, pa ,sii v Ziljski doli-imi. Od 131 hiš je večina preno'vlj»enih, tako da »daje naselje prav »svež vtis in postaja vedno bolj privlačno »za letoviščarje.
Domači župnik g. Caharija Zuccaglia, 'beneški Slovenec, jie »izrabil zadnja dva p»raz-mična dneva, da j»e pripravil svojim vernikom velikonočno duhovno obnovo za vre-»den iprej»em sv. zakramentov. Govornika je »našel »kar v sosednjih Žabnicah, kjer je g. Jože Peterim »iz Gorice »duhovno pripravljal 'tamiošnje župljane na praznik sv. Jožefa »in »jim go»voril »o sklepih koncila. Zvečer, »na praznik sv. Jožefa so »se Ukvand najipreji »spovedovali, naslednje »nedeljsko jutro pa v »velikem številu prejeli sv. obhajilo.
Prvotna cerkev j»e iz 12. -stoletja. Sedaj farani potrpežljivo čakaj-o novih orgel.
Iz njihovega petja se lepo odraža mehka koroška melodija. Kdor prvič vstopi v lično cerkev, pa žal »ne »bo odkril, »da so Ukve v pretežni večini slovenska »vas. Velik »napis na »vratih: »Chiudete la »porta« in: »Bibte, »dre Tiir schlieBen« »da »obiskovalcu vtis, »da so v Ukvah le Nemci in Italijani. Verjetno meni g. župnik, da Slovenci »tega opozorila me potrebujejo. Ali so »tako disciplinirani, »da vrata vedno »za »salbo zapro ali pa sie le-ta »za njimi »sama zapirajo.
SLOVENSKE ODDAJE V RADIU
NEDELJA, 10. 4.: 07.30 Kristus je vstal, aleluja (Duhovni nagovor in velikonočne pesmi). — PONEDELJEK, 11. 4.: 07.30 S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — TOREK, 12. 4.: 14.15 Poročila, vreme objave. Iz zdravnikove beležnice (Vzroki prekrvitvenih motenj srca). Pri pevcih iz Kotmare vesi. Beremo za vas (M. Turnšek: 29. — Stoji na rebri grad). — SREDA, 13. 4.: 14.15 Poročila, vreme, objave. Kar želite, zaigramo. — ČETRTEK, 14. 4.: 14.15 Poročila, vreme, objave. Žena in dom. — PETEK, 15. 4.: 14.15 Poročila, vreme, objave. Od petka do petka po naših krajih in pri
naših ljudeh (Domače novice). Danes pa v dvoje_
(Glasbena oddaja). Beremo za vas (M. Turnšek: 30. - Stoji na rebri grad). - SOBOTA, 16. 4.: 09.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. — 18.25 Ob 40. obletnici smrti Antona Forsterja.
Zborovanje gospodinjskih ahsoivenfk v Sf. Jakobu
. Na cvetno nedeljio se je zbralo pri šolskih sestrah »v Št. Petru pri Št. Jakobu v Rožu 120 »deklet »in žena — »bivših gojenk naš'i'h »dveh »gospodinjskih šol. Bilo je »to osmo že 'tradicionalno srečanje na »sikupni razgovor, skupino bodrilo »in »skupno pesem. Bila je »to-»krait »krasna slika — »mlade gospodinje zbrane na »sončni 'nedeljski popoldan.
Uvodno je namesto obolele č. »s. Gonzaige — ki je duša mladega gibanja — »gdč. Milka Hartmannova pozdravila »zbrane »goste, predvsem pa č. »sestre obeh sol. Nato je govorila »o besedi kot posodi duha, ki je »dar božji, ki ga je treba spoštovati. »Morda prevečkrat molčimo, ko bi morale govoriti odločno, pravo besedo, dober opomin, moder nasvet, besedo tolažbe, potreben pouk, prošnjo in zahvalo, prijazen pozdrav iz globoke ljubezni. Beseda »posreduje spoznanje, »razgiba misli, jasni pojme, povezuje »sorodno »miišlj-emje. Beseda je obogatila »tudi nas absolventke kmatijisko^gospodimjiskih šol ali »na sestankih, v »tisku ali igri. Besedo rabimo za pozdrav, molitev, melodijo za 'prijateljski pomenek, »za »izraz lepe Ijiubezmi »in trajne zvestobe vsemu, kar nam naj je »sveto. Beseda bodi naša živa vez med Bogom, narodom in družino. Bodi »tudi nam gojenkam »vez od srca do »srca .. .«
V naslednjiem govoru je »predsednik Katoliškega delovnega odibora nakazal smernice našega »novega »gibanja. »Besedi, ki jo je tako lepo naglasila gdč. Milka, je treba dati duha. Na brezduhovnosti boleha danes vsa zapadna Evropa. Mladina in starina odklanja vsakršno avtoriteto in si želi svobode. Trenutni položaj mladine v Angliji in Nemčiji prikazujeta po številkah »nemškega vzgojitelja Helmuta Lamprechta »Tee-nager und Manager« »porazno sliko: Milijarde denarja »gredo za »obleke, cigarete, alkohol din »druga »dražila. V Nemčiji zapušča dnevno »okoli 30 delklet »svoje družine, mladina »od 14. — 24. leta se »igra z ljubeznijo in »dorašča prazna in desoriemtrrana. Belgijski »duhovnik Quoisit j»e nakazal »novo smer:
Človek sestoji »iz duhovnoisti, ki je nad čutnostjo in »telesnostjo. Samo če duhovnost »vlada nad občutkom »in telesnostjo, j»e v človeku postavljen pravi »notranji red. Če
pa ni duha ali če 'prevladuj»eta telesnost in potentnost, j»e »človek v »nevarnosti. Koncil nakazuje novo smer v duhovno prerojenje. Duhovna rast gre navzgor z rastočo povezanostjo z Bogom, in navzven z vedno bolj doživeto duhovno skupnostjo bratov in sester ene družine, naroda in Cerkve. Tod je tudi kažipot novega »dekliškega gibanja. Izhaja najl iz dekliške stanovske »nedelje in izvencerkvenih 'stanovskih krožkov in naj razprede svoji »delokrog v vseh »področjih 'dutovne prosvete.
Gdč. Majda Bliimlova je v nizu svojih »govorov o cerkvenem letu v domači in božji hiši nanizala »krasne misli, kako naj, katoliška »družina praznuje veliko noč. Ta p»raz-nik je največji in inajlqpši in zasluži »polno pozO'rnost. Žrtev, molk in molitev naj spremljajo velike dneve. Naj je velike noči dovolj »v hiši, »med 'družinskimi člani. Cerkveni obredi »naj se živo »odražajo v »družini prav »do »velikonočne luči, prižgane »na velikonočno »vstajenje za »sleherno našo družino.
Za absolventke je govorila gdč. Marta Resmanova: »Borba za kruh »in zasluže»k nas je razkropila po »domovini »in tujini. Ta lov za zaslužkom pa naj ne gre na račun naših idealov! Naj ne obledi vse to, kar se nam je nekoč zdelo lepo in plemenito. Ne »pozabimo »smernic, »sprejetih v »gospodinjski šoli kot vodilo življenja. Dolžnost din 'hvaležnost nam »velevata, da nadaljiujemo to pot »do svoje smrti.
Ne »smemo pozabiti dejstva, da »smo absolventke kakor svetilniki, »da svetimo »ostalim »dekletom. Duhovne dobrine naj nam bodo nad kulturnimi, kulturne nad telesnimi. Znižajmo včasih »pri naši življenjski kalkulaciji postavko »zasluženih šilingo»v, obiska kina, plesa, in jih prilagoidiimo potrebam »duhovnega življenja v »nas.
Med »govori so »se vrstile številne »deklamacije »deklet. Celotni zbor »gojenk pa je skrbel za vedro pesem »in ko je došel ob č. g. župniku Kariclju med »gojenke še č. g. Dušan Česen, je vedro razpoloženje žena in deklet »doseglo »svoj vrhunec.
Gb koncu je bil sprej»et »še »sklep, da želijo »Zbrane absolventke oboleli č. s. Gonzagi ma »n jeno »bolniško »posteljo zo»petnega zdravja »in povratka v »sestninski dom.
VOGRČE
(O ljudskem originalu Kavču)
Danes končujemo nadvse zabaven dopis Venela Kraševca iz Vogrč. Ob tej priložnosti se obrača uredništvo Našega tednika-Kro-nike na vse naše drage rojake s Koroške in jih vljudno prosi, da bi pridno pošiljali dopise, kajti le tako bo časopis zanimiv in vsakdo ga bo rad vzel v roke!
Kave je jedel pasjo klobaso
Takrat je bil Kave že lovski čuvaj. Hodil je na lov z »drugimi lovci i»n jih postavljal po lovišču. Sploh je bil nekak pogla-
var med njiimi. Po lovu so se lovci znašli ponavadi v gostilni pri Hamru. Reven kot je »bil, j»e navadno nesel s seboj, le »suh kruh. Močno je bil hvaležen, če mu j»e »kdo ponudil košček klobase ali kaj takega. In ravno to je bilo »vzrok, »da ga je meko'č nekdo strašno potegnil.
Ko so lovci nekoč »vsi izmučeni An lačni posedli »okroig miz, »mu »nekdo »ponudli celo klobaso. »Če le ni »preveč suha,« j,e »rekel Kave. Kave brž »nahrbtnik sem, »kruh ven »in že reže An j»e. »Hm, ta je pa »dobra,« je rekel. Meni je potem pozneje »sam pravil, da j»e »takoj ušel lovskemu krohotu in »do »doma celo pot »pljuval. Ker »tudi takrat
ni zameril, so mu zato drugič nabasali mesa in klobas, da še nesti ni mogel. Tistemu lovcu pa, ki se je z njim tako grobo pošalil, se je ob neki drugi ugoidni »priložnosti maščeval s tem, da mu je zamenjal zajca z mrtvo mačko. O tem pripetljaju je tudi previdno molčal; prav tako lovec.
Zajec vošči novo leto
V Vogrčah je »bil tedaj, »ko je bil Kave še mlad, gostilničar, ki je bil postavljen za lovskega čuvaja. Svojo »službo je vedno vzel zelo resno; »napenjal je »ušesa, pa fantje »so ga vedno »potegnili. Kadar je imel največ »opravka, j»e v »bližnji »gori »najbolj po-»kalo. To ga je 'Strašansko jezilo.
Kave sklene, da ga malo potolaži. Prilika je »kmalu tu. Kave nikoli v zadregi, seže na Silvestrov večer, bila je polna luna, po lepem zajcu, ga priveže na »kol, da lepo »pokonci »sedi, sprednjo nogo mu »iztegne in tudi p»riveže. Nato napiše nekaj na bel listek, »priveže »zajcu »na sprednjo no»go in zgodaj zjutraj postavi »gostilničarju v. »strešni žleb, ki je »bil tedaj jako nizko.
Vsak si lahko »predstavlja gostilničarjevo jezo, ko pride o»d maše in vidi cel kup 'krohotajočih se fantov in mož pod zajcem, ki je držal list »z napisom: »Vsi vogrski zajci Vam »voščijio »veselo in »srečno novo leto!« Kave pa meni nič, »tebi. nič, se ne zmeni za to, gre v gostilno in zahteva glažek žganja. Gostilničar pa v svojem »srdu reče: »Ti Falinti (Valentin), gotovo veš kako se je to
Odkupimo staro knjigo Mohorjeve družbe: Karlin, V Kelmorajn. Izšla je leta 1903. Ponudbe poslati na Družbo sv. Mohorja v Celovcu, Viiktringer Ring 26.
zgodilo?« In Kave »kar »najibolj ponižno kot more reče: »Ne morem si »drugače misliti, kot da je zajec dro skočil v žleb, dol skočiti pa si »ni upal in »tako je zmrznil.«
Ves dan in še »delj časa se j»e vsa vas smejala, še orožnik je drugi dan z nasmehom na »obrazu okoli spraševal, vendar ni nič zvedel.
Kave postane lovski čuvaj Da »bo »tega večnega pokanja »konec An ker jie »tisti gostilničar »umrl, »so lovci skle-»nili, da Azbarejto Kavča za čuvaja. In res je »bilo potem pokanj a kmalu »konec. T emu j»e »bil še drugi »vzrok, industrija je začela cveteti »in kmetski sinovi so šli za zaslužkom. Hlapci pa niso imeli časa »in tudi denarja »ne za puške, »tudi »so se nekateri naveličali. Kavča pa niso hoteli jeziti.
N ekoč pozneje »sem ga ob neki priložnosti vprašal, »na katerega je »bilo »najitežjie p ožiti? Pa mi hudomušno reče: »Na mene.«
Vodil je na petelina grofe, barone, uradnike »in veliko j»e doživel z njiimi. Nepisana postava j e rekla, da »dobi lovski čuvaj, če petelin pade, en »fiinfar« (10 kron)
Nekoč p»a je dio»bil cegnar (20 »krom), kazal »mi »ga je zjutraj' ves navdušen in z bradatim Jurijem »sta »ga zalivala ves dan. Kako »da jie dobil celih 20 kron mi je pa šele »čez leta povedal.
Kako je Kave na petelina vodil
Kave dolbi »pošto nekega »gospoda, da bd šla na petelina. In res v določenem času se pripelj»e kočija in koj se podasta v »gozd. Toda ne po »poti, temveč »skozi najigostejše grmovje. »Veš,« mi je pravil potem, »taki gospodje ne vedo, »da je v gozdu tudi grmovje.« Seveda »sem ga vo‘dil tod naj več zato,
(Dalje na 5. strani)
Cjžm-kt Osi&itifi
wunschf allen MSfgfiedern die K O N S U M - Genossenschaft Klagenfuri mif Ihren 62 Verkaufssfellen
(Vei&Lfr (VzLikfr nož
žele vsem članom KONZUMNA zadruga Celovec s svojimi 62 podružnicami
z* ■ -
Fiir Menschen unserer Zeit...
ko n s U M
Romanje v Padovo-Turin
Kot je !biilo objavljeno v prejšnjem Ted- nočtisča in hiramo pa še čakamo pismenih miku, bomo ob 150-ietnioi jubileja rojstva odgovorov. Ko te dobimo, Vam bomo olb-sv. Janeza Bosta poromali v juliju v Pa- javili v Tedniku.
dovo - Benetke, Monte Betico - Marijina čas ,za ijaive ,je ,ves mesec ;aipirii do 15. 'božja pot, v Turnin. Središče našega roma- •
•n j a bo v baziliki M ari j e Pomočnice v Turi-	_
nu. Zaradi tehniicnih ovir Vam še me more- Prijavite se na naslov: Dr. France Cimo javiti koliko bo stalo vse romanje, sa- gam, Volkenmarkter StraBe 5, 9020 Klagen-mo vožnja bo stala 350.— šilingov. Za pire- furt.
Cerkev sv. Marka v Benetkah in palača beneških kraljev. Pred to cerkvijo je edini „Trg sv. Marka”. V tem mestu, ki ima 300.000 prebivalcev, ni nobene ceste in trga, med hišami je morje in namesto avtomobilov vozijo ladje; res, edino mesto na svetu — na morju.
— Pri nas na
VOGRČE
(Nadaljevanje s prejšnje strani)
da bi imel večje veselje s petelinom. Poznal je dobro Škrke.
Sedeta k počitku itn šele tedaj, Kave opazi, da oni gospod precej »debelo« sliši. Potem ga vodi gor iin dol in ker j e dobro vedel vse ipateliine, ga je privlekel blizu n j e-'ga. Naskakovala sta ga in končno le prišla do streljaja. Gospod ni imel niti malo pojma o lovu, kaj šele o petelinjem. Dopovedoval mu je tedaj:, ko bo zakričal »zdaj«, hitro ustreli, ne prej; ne slej. KaVc čaka na pravi trenutek, zakriči »zdaj«, a gospod ne vidi petelina, ne more streljati.
Zopet kriči Kave »zdaj« in gospod pošlje '»voj, svinec v veje, a petelin še sedi. Sedaj poda gospod puško Kavču, misli da ga ima za norca. Kave pomeri, pok, in petelin pade ,na tla. Gospod Kavča debelo gleda, mu da 20 kron in reče: »Res, da sem malo gluh, a ta petelin je bil popolnoma slep dn gluh.«
Lovci, ki se na tak lov razumejo, bodo že verjeli, da je bilo res, vsi drugi pa boste rekli, 'da sem pisal laži.
Celo stvar o lovu na petelina mi je pripovedoval, ko j e .bil tisti gospod že v grobu.
Kave naredi pipo iz kruha
Takrat je bil še mlad, okoli dvajset let mu je bilo. Puška ga je veselila: »Nabašem jo kot se sliši, kapselj gor in hajd v les«, mi je pravil. Pa je bil že prej nek drugi tana, ga je kar lepo počakal. »Tako, fant«, mu reče, zdaj pa 'nič drugega kot puško mi daj«. A Kave jo pocedi kot še nikoli, toda Ue daleč; puško skrije im v galope domov drugo puško delat. Naredil je leseno in jo lepo pobarval.
Drugi dan pride orožnik, gleda leseno puško, piše, vprašuje, išče pravo puško in ^peit piše. Pri sodnija pa ravno niso imeli
Koroškem_________________________
časa, 'pritisnejo mu osem dni zapora. Ko pride dan, ko bi moral ričet jest, zakolje domačega zajca, mu odreže ušesa, pritrdi jih za klobuk in gre mogočno skozi Pliberk v arest (zapor). Pa so ga dobro poznali. Zajčja ušesa tudi, vzamejo mu pipo im so ga zaprli. Brez pipe pa ne gre, hitro zmoči kruh, ga dobro zmečka in naredi pipo. Cevko pa naredi iz treh ozkih tršic, zveže jih, zamaže in pipa je bila gotova. Pravil je, da je sčasoma prav dobro, ja prav imenitno kadila, še doma jo je potem en čas kadil.
Imel je pa tudi težke ure, na starost mi je tožil. Dobri ljudje so ga oskrbeli. Bog jim stokrat povrni.
LIBUČE
(Iz lepih spominov.)
Dopisniku, ki je poslal uredništvu našega lista tako krasen spis, se najtopleje zahvaljujemo! Hkrati pa vabimo tudi druge Slovence, da sc opogumijo in sežejo po peresu.
Hvaležni Vam bomo, še bolj pa narod!
»Veselo veliko noč« smo napisali na velikonočne kartice številnim prijateljem. S temi voščili smo 'mislili iskreno, kot smo si 'sami iskreno želeli lepe, vesele velikonočne praznike.
Kartice s sliko vstalega Zveličarja dn na mijiilh voščila, smo sprejemali vse dni velikega tedna. Lepi velikonočni simboli so napolnili skrbno urejeni predal in vzgibali so misli, lepe misli na velikonočno jutro.
Vse priprave za praznike so se osredotočile na 'velikonočno jutro: žehta, nove rute, nove moške ovratnice, pošterkana spod-mja krila, zbilksanii čevlji, porabami podi, zlikane zavese, pogrnjene mize.
Vaze z vijolicami, zvončki, vrbovimi mačicami so spominjale na prošle Velike noči, in taki spomini so dali prizvok k hrepene-
Kmetijsko - gospodinjski šoli v
ŠT. JAKOBU V ROŽU in v ŠT. RUPERTU PRI VELIKOVCU
ždita soejim d&bratnik&tn kot tudi Sedanjim M nekdanjim vajenkam oeSlele in blatjo&lootjene aelikonoene praznike tez abUo pidioo in potit.
njiu 'po prazničnem doživetju velikonočne Skrivnosti.
»Zvončki le zvomčkljaijte v vstajenju, poj-ter z nami, Aleluja!«
»Mačice, polne mehkega srebra, kako se prilizujete očem, jasnim od lepega pričako-vanja! O le; za praznike dobimo obisk. S sorodniki in prijatelji bo prišel ,Gospod’!«
Prijetno je bilo v zavesti, da smo do velikega četrtka 'postorili glavna dela, ipo-sipravljiantja v hiši in zunaj. Liturgija velikega tedna zahteva celega človeka. Polovičarstva Bog ne mara. On se je res ves dal človeštvu.
Vedeli smo tudi, da bistvo praznovanja ni v jedi din pijači — mislim reči zgol v tem, kar misli telo. — Praznovanje je delo duha. Jed in pijača. Obleka din vse novo dn staro, kar človeka krepi in pokrije naj bi le povzdignila 'svečanost praznika.
Gospod, hvaležni smo Ti, da si nas povabil k svetemu obedu apostolov in angelov — pokrepčali smo se ob »Tvojem Kruhu in Vinu!« Bil je res veliki četrtek.
Veliki petek je zasijal s krvavo zarjo. Zgodaj smo vstali — pred sončnim vzhodom. Zemlja je bila posvečena; posvetil jo je križ z umirajočim Bogom, zasajen od onih, ki niso vedeli, kaj delajo.
HIni oče je šel čez polja, da zmoli sedem zdravamarij na čast sedem žalosti Matere božje d,n da posvečeno zemljo poljubi. Tako je oče storil za dedom, za očetom sin — tako so storili ostali stebri in polsteb-ri družine. Le 'trhli stebri so ta družinski verski običaj opustili...
Mati pa je prekrižala testo, prekrižala lonec z gnjat jo, prekrižala ognjišče, kjer je suhi, dišeči presenc plapolal v ognju kot baklja. Saj gnjat bodo gospod župnik blagoslovili.
Marjetka se je opoldne lotila pisank. Vsi mlajši bratci in sestrice so imeli prste zraven. Drobni prstki so postali rdeči, zeleni, plavi, rumeni — kakšna harmonija velikonočnega veselja! Tonček je dobil plavo piko na nos, Angelca zeleno na rdeča lička. Pisanke pa so napolnile slamnico. Joži si jie svoje izbral din zaznamoval. Seveda je to 'bilo protipastavno. Ostali so ga obsodili — da bo njemu mama na veliko noč delila zadnjemu.
Večer velikega petka je bil poln molka', svete tihote zbranosti ob Božjem grobu in —' zapišem, kar je res: kruljenja praznih želodcev. Pozno smo (prihajali iz cerkve domov. Po podružnicah so dečki okrog cerkve in okoli oltarja ragljali.
Kristus, Tvoj grob je bil veličasten. Tvoje veličanstvo smo čutili in nosili v srcu ... na veliki petek.
Jutro krstnice (velikonočne sobote) je bilo že v znamenju »Božje martre«. Tedaji smo hiteli še zjutraj k vstajenski maši (prej-šnjia liturgija), da smo zapeli s pevci »alelujo«. Doma so pa, ko so zvonove odvezali, ob zvonjenju »z vsemi« hitele dečle na potok, ker je med zvonjenjem tekla žagnana 'voda, da so si v tej vodi umile Obraz, roke. Ta voda je bila za lepoto in zdravje. Nečimrnost se je znala poslužiti tega sredstva; saj drugih za kmečka dekleta ni bilo. Ta voda pa je ozdravljala tudi glavobol, izpuščaje in lišaje.
Zvonjenju so se pridružili možnarjd iz vseh kancev in 'krajev.
Matere in hčere so se nato pripravljale, da poneso velikonočne košare k žegnu. Opoldne so se že spustile dekleta, s košarami na glavi dol po cesti, skozi vas do cerkve. Joj, so bile lepe — košare in dekleta — kot pušeljoi. Fantje so tem rajši streljali.
Gospod župnik ali kaplan so dobili za že-gen pisanko ali klobaso ali pa »zeksej«. Od imovitih kmetov celo vse troje.
Na veliko soboto .popoldne smo bili že v prazničnih oblačilih. Priprava za velikonočno jutro.
Kot uvod za veliki praznik je bila zvečer, ko se je stemnilo, bakljada. Štiri pramče — fantje štirih vasi so zažgali velike baklje, jih vihteli, se med seboj bližali, se združili, se spet razdelili v skupine. Na poljih je migljalo luči.
»Veš, to je spomin na tisti večer, ko so Judje Jezusa z baklami iskali!« — je nekoč neki tuji gospod pojasnil svoji ženi, ko sta prišla gledat velikonočne obredne ognje na naša polja.
Gorjanci in hribovci pa so »kupce žgali«. Po 10 - 15 jih je lepo v vrstah gorelo. Ponekod po gričih'so goreli kresovi. 1 u-di lampijoni v obliki križa so bili znamenje velikonočnega pričakovanja in v počašcenje Kristusovega vstajenja.
Po polju pa se je vila procesija vaščanov. Zvonovi in pevci so peli, mali fantki pa so z zvončki zvonili. Vmes so doneli, možnarjd. ■ To je bil le preddkus veselja, 'ki je nato naša srca prevzelo na velikonočno jutro. Tedaj pa se je vžgal plamen v dušah. Trumoma so hiteli ljudje k fari, v prazničnih oblekah, praznično razpoloženi. Topici so pokali blizu in daleč, v dolini in po bre-geh. Iz tsrc se je dvigala pesem in peli so zvonovi, pelo je polje, pela je vsa narava: »Kristus je vstal, aleluja!«
Gospodarsko sodelovanje Japonske v Sibiriji
Sovjetska zveza vabi Japonsko k udeležbi pri izkoriščanju zemeljskih zakladov Sibirije — poroča TASS spričo sovjetsko-ja-ponsike gospodarske (konference v Tokiu. Zaželeno sodelovanje zadeva, kot poroča TASS, v prvi vrsti lesno, petrolejsko industrijo in zemeljske pline. Načelno je že dosežen sporazum glede dobave japonskih strojev in cevi za pridobivanje in napeljave zemeljskega plina na otoku Sahalinu.
Japonska udeležba pri gospodarskem od-
prtju Sibirije bo pospešila izvedbo sovjetskih načrtov in omogočila Japonski dostop do surovin Sibirije. Pričakovati je tudi, da bo Japonska financirala gradnjo 700 kilometrov dolgega cevovoda od Tlumena v Zahodni Sibiriji 'do Pacifika preko Japonske. Japonska bi lahko hkrati dobavila potrebne jeklene cevi.
Ni dvoma, da ima to gospodarsko -sodelovanje med Sovjetsko zvezo in Japonsko tudi politično ost proti Kitajski.
Še nevarnejša slinavka grozi Evropi
Proti tej vrsti učinkuje samo posebno cepivo
Kljub najodlbčnejšim ukrepom, med katere sodi zlasti cepljenje, se še vedno ni posrečilo ustaviti razsajanje slinavke v nekaterih evropskih državah. Tudi 'iz Švice poročajo, da švicarski živinozdravnifci še niso uspeli zatreti nevarne kužne bolezni.. Zdaj gre tako daleč, da se celo Angleži bojijo, da bi slinavko prenesli z evropske celine v Veliko Britanijo.
Angleški izvedenci so mnenja, da obstaja v resnici nevarnost, da se slinavka — vrsta »ruska A« prenese tudi na Veliko Britanijo. Virus te vrste slinavke, ki ji strokovnjaka pravijo »ruska A«, jie tako odporen, da ga niso mogli zatreti niti s cepljenjem. Razširil se je iz Georgije na osrednje predele Sovjetske zveze dn od tam dalje proti zahodu. Samo v dveh laboratorijih na svetu — tako poročajo ‘britanski listi — to je v Piirbriigbtu v pokrajini .Su'rreyu, ki posluje pod 'nadzorstvom Sveta za raziskovanje živalskih bolezni (Animal Health Research Gouncil) in v drugem laboratoriju, ki je pod francoskim nadzorstvom, izdelujejo tako učinkovito cepivo, da učinkuje proti 'virusu te vrste slinavke. Toda niti proizvodnja obeh laboratorijev ne bi. zadositovala za uspešno borbo proti slinavki, ako bi ta zajela severne predele Sovjetske zveze ter ■se od tam razširila v srednjo Evropo.
Dr. J. B. Brodkeysby, ravnatelj, zavoda za poučevanje živalskih bolezni V Pirbrigh-tu, ki uživa svetovni sloves kot 'izvedenec za pobijanje slinavke, je dejal, da obstaja v resnici nevarnost, da se slinavka »ruska A« razširi tudi v Veliko Britanijo; ako bi .se to zgodilo, bi letošnje leto (postalo za ždvino-rejo usodno.
Ta nova nevarnost, da se slinavka »ruska A« razširi tudi po vseji Evropi, inastoipa prav v trenutku, Iko običajma slinavka že razsaja v nekaterih državah; (kakor na. Nizozemskem, v Belgiji in Švici dn deloma tudi v Avstriji. Že od leta 1950 se slinavka ni razširila talko močno. Po vesteh iz teh držav j(e tudi virus te slinavke v nekaterih predelih tako močan, da se uspešno upira cepivu.
Doslej je bilo pobijanje slinavke s cepivom navadno uspešno, vendar niso Angleži segli po tem načinu boja proti, tej 'bolezni. Britanci so Ibolji odločni. Vlada j|e z ustreznim ukrepom prisilila živinorejce, da morajo količkaj sumljivo živino zaklati, vendar pa država takšnemu živinorejcu izplača primemo odškodnino. Tri leta in pol niso v Veliki Britaniji — razen nekaterih primerov v pokrajini Kent — zabeležili nikakršnega Obolenja za slinavko.
P 00 j 00 S 00	00 N 00 O B - R -	00	00 J 00 E
c^LELUJA!
Velika noč! Beseda, ki očara in je zapisana z zlatimi črkami v pomladnem vzduhu, ko vsaka vzbujena gruda tudi odvali kamen vstajenja!
Velika noč! Beseda, ki nam govori o cvetočih grmičih, o žuborečih potočkih, o lastovkah in slavčkih, o bučečih orglah in svečanih mogočnih spevih brona. O radost slavnega prazničnega zvonjenja po melanholičnem molku svetega posta! Tišina — turobna in sladka, neprestano vabilo k premišljevanju velike skrivnosti učlovečenega Kristusa!
Pojavil se je človek, najlepši, naj več ji in najnesrečnejši na zemlji: iz ljubezni do nas. „N,ihče ga ni videl smejati se; a mnogi so ga videli plakati!" In bival je med nami! Blagoslovljene roke, ki so se dotikale njegovega oblačila! Blagoslovljena ušesa, ki so ču-la njegov glas! Blažene oči, ki so se srečale z njegovimi! Prve oči, ki so se srečale z njegovimi, so bile oči materine, oči Marijine! Prve, ki so srečale njegove v jutru vstajenja — so bile žene: oči Magdalene! In v trpljenju: žene so bile, ki so ga umele, tolažile, objokovale!
Zaslepljenci so vzklikali: »Križaj ga! Križaj ga!« — Toda žena, bistrovidna žena Pilatova, je opozorila moža: »Ne obsodi ga, pravičnega!«
In ko se je tresla zemljta, naredila tema in je vse zbežalo, so ostale — žene, da mazilijo z balzamom in solzami Jezusovo sveto truplo pred pokopom.
Morda se je zato oni dan vstajenja in radosti, luči in glorije najprej prikazal ženam
in jim zaklical, vsem v tolažilo, blagodoneče in ljubko: »Marija!«
Onim pa, ki so ga pač ljubili, a tudi zatajili in zbežali, se je prikazal kasneje in pustil nevernemu Tomažu se tudi dotakniti svojih ran, In prikazal se jim je, da jih vnovič poduči in jim pusti naročilo: »Pojdite po vsem svetu in oznanjujte evangelij vesoljnemu stvarstvu!« — In da izpolnijo to pove-
lje, so tudi apostoli in njih nasledniki večkrat trpeli preganjanje in mučeništvo.
O, Velika noč! Beseda sijajna in očarujoča, vidim te blesteti se na modro-zalenem .ozadju zemlje in neba! Aleluja! Otresimo se žalosti . . .! Saj nas njeni obredi bodrijo in pozivajo k veri v vstajenje mesa, odpuščanje grehov in v končno zmago dobrega nad zlim! Zahvalimo se Bogu, odprimo dušo upanju, verujmo iz' radostjo v srcu: to je obljuba oseb-, ne Velike noči vsakega izmed nas, ki ima vero v Kristusa in jo išče.
Aleluja!	p- ^
T u g 0 m i r :	Zapeli zvonovi v zvonikih: Naš Kristus-Zveličar je vstal!
(J) fiitro mrtajenju	Žarela vsa okna v svetiščih: Vso temo je Jezus pregnal...
Zazvonil je zvon s Svete gore ...	Vse brstje pomladi je Njemu
Donelo spet čez Sabotin	vzcvetelo, vzduhtelo v poklon ...
V Brda, Vipavsko dolino,	Molitvam zamejskih Primorcev
nad Banjško planoto v Tolmin.	odzval gosposvetski se zvon ...
Iz mraka k luči
Spominjam se še idabro, kako sem, stara itri ali štiri leta, z grozo opazovala divjanje nevihte in sem se, kakor sem to videla pri drugih, ..prekrižala ob vsakem blisku. A ni 'bila nevihta sama po sebi vzrok moje groze, nego ono strašno skrivnostno bitje, ki jie imelo tako (bobneč glas. Saj. so mi vedno rekli: »Bog se krega!«
Moderni Simon iz Cirene
Iz neke francoske vasice so verniki skupno romali v Lurd. Med njimi je bil tudi močan delavec, ki je bil brez vere. Njegovo ime je bilo Etienne (Štefan). Romarjem se je pridružil samo iz radovednosti. V Lurdu se je na zunaj udeležil vseh pobožnosti, molil pa ni.
Na večer, ko so se romarji iz te vasice pridružili evharistični procesiji!, je domači župnik z očmi iskal človeka, ki bi nosil farno bandero. Na banderu je bilo na eni strani napisano ime župnije, na drugi strani pa je bila podoba Križanega.
V zmešnjavi je župnik zgrabil roko onega delavca Štefana, rekoč:1
»Ti si mož za to, močan si dovolj, tu imaš, nosi bandero!«
Preden je mogel Štefan kaj .odgovoriti, je župnik odšel na svoje mesto. Kaj je hotel! Odkril se je, poprijel bandero in se uvrstil v
procesijo. Mislil si je: Prišel sem za šalo v Lurd, pa naj bo tudi to za šalo.
Kmalu pa je župnik opazil, da nosilec bandera postaja rdeč in da se poti. Pristopil je k njemu, da bi mu pomagal nositi bandero. Mož je odklonil pomoč. Župnik se je vrnil na svoje mesto in se začel čuditi, kdo bi bil ta človek. Kmalu so začeli romarji šepetati, da je nosilec bandera bolan. Mož je bil bled in ■solze so mu tekle po licih. Župnik je pomignil možem v znamenje, naj pride kdo pomagat.
„Bo kdo drug nosil bandero," je dejal Štefanu.
»Bandero!« je vzdihnil Štefan. »Vi imenujete to bandero! To je Bog na križu in njegovo trpljenje je odtajalo moje srce. Ne, ne, končal bom svoj križev pot, potem bom pa poiskal vas, gospod župnik. Opravil bom spoved.«.
Ni čudno, da 'mi je bujna domišljija naslikala velikega, 'bradatega, strašno razsrjenega moža, ki je vihtel bič in grozil... grozil...
Takšen je bil moj prvi poj m o Bogu. Skono neizbrisni so .vtisi prvih let. Tako se tuidi jiaz nisem mogla iznebiti te pošastne — grozeče slike; da, še vedno bolj trde oblike je dobivala. Peljali so me v cerkev, ki je bila tako lepa, a nisem si smela .ogledati lepih slik in okrasov — ker — da — ker je tam .spredaj na oltarju bival tisti strašni, vsevedni Bog, iki kaznuje tudi najmanjši greh in »zijanje« je bilo zame še velik greh.
Po celo uro in še dalj je bilo. treba klečati na trdem kamnu in pobožno moliti. Zahtevali isto od mene še več — tega strašnega Boga — ljubiti. V strahu sem mu zagotavljala ljubezen, a moja duša ga ni ljubila, ni mogla ljubiti. A posnemala sem odrasle, plazila se po kolenih, obračala oči navzgor in bebljala nebroj molitvic.
Ne vem, kako čutijo drugi, mogoče imajo drugačne duše; jaz sem čutila, da sem hinavka — da jie vse laž in zopet laž. Čim bolj sem dozorevala, tem bolj jasno mi je bilo to. Naposled sem prezirala sama sebe zaradi tega farizejstva.
Trpela sem in v moji duši je nastal boj med lažjo in resnico. Dolgo je trajalo, preden sem se otresla spon, v katere so me
Vkovali. A še vedno je tam iz daljave grozil tisti strašni — pravični Bog.
Iskala sem zavetja pred njim in moja duša mi je bila vodnica. Peljala me je k jaslicam. Malo, ljubko Dete se mi je na-smehlj.alo. Poljubila sem malo nogico im mali Bog je vedel, da ga ljubim.
Odprla sem evangelij in poslušala sem božjega Učenika. Čuj, blag je njegov glas, ko se sklanja k Magdaleni: »Odpuščam, ker si veliko ljubila«; blag je njegov glas, ko pripoveduje o izgubljeni ovci. Moja duša prosi; »Vzemi tudi mene na svojo ramo!« in čutim, da se je to zgodilo. V njegovem naročju sem vama pred onim Velikim — Strašnim ...
Pred m enoji je razpelo. Kaiko izmučen je, a čuj: »Oče, odpusti jim, saj ne vedo, 'kaj delajo.« Kje je tu tisti maščevalni Bog?
Grem v cerkev. Prazna jie, v polmrak žari le mala lučka in me vabi, valbi. Grem — 'pokleknem — in .iz dna duše mi privre vzdih; »Ljubim te!«
Kje je tisti grozeči — strašni Bog? Ni ga, na mojem nebu ga ni. Moj Bog je blag, usmiljen, odpuščajoč in poln ljubezni.
Kako lahko grem k Njemu — saj, vem, da me ljubi! Prijatelj mi je.
Kako lahka je moja molitev, On jo razume!
Včasih ga tudi užalim. Ne iz zlobe, ne, le tako 'nepremišljeno. Ko se zavem, mi je žal in takoj, hitim k njemu. On odpušča, odpušča, ker ve, da mi je žal.
Moj Bog je — Bog ljubezni in moja duša mu poje Magmifiikat.	T. L.
Oton Župančič:
Pred božji grob
Pred božji grob pokleknil sem kristjan: medlo, glej, lučke se leskečejo;
■uboge duše, ki trepečejo, pogrezujoče se v obup teman!
O duša moja — ugasnil je tvoj dan, luč zadnjo ti valovi mečejo po burnem morju ... in hladeče jo pregrne skoro gubovita plan.
Pred mano Breda. Njeno glavo mirno kostanjevi lasje obkrožajo lahno spleteni; žarki božajo
v razkošju tihem žametni obraz, a njeno srce, njeno srce verno se pogovarja z Bogom isti čas.
Earl Derr Biggers	3
KITAJČEVA
papicja
Bob Eden se je zasmejal. »Ljuba milostna gospa, ko se nočna megla prikaže skozi Zlata vrata in ko zamežikajo luči cestnih svetilk — ne, takrat pa ne bi rad, da bi me ovirala kaka ,spodbuda’! Sploh pa mlada dekleta niso več taka, kakor svoj čas, ko so strla vsa srca.«
»Norosti! Danes so še celo privlačnejše, 'ampak vi tega nočete opaziti. Z Bogom! Alec, sedaj, moram iti.«
»Prihodnji četrtek vas obiščem,« je dejal starejši Eden. »Sploh pa mi je radi vas žal, da nisva mogla več doseči.«
»Zame je to čudovita vsota! Sem tako vesela radi tega!« V tihi ginjenosti so se ji ovlažile oči. '»Dobri moj oče! Še sedaji skrita zame!«
Tiho ihteč je odšla.
Eden je stopil k svojemu sinu. »Mislim, da nisi še dobil službe pri časopisu.«
»Še ne.« Mladi mož si je dobre volje nažgal cigareto. »Seveda založniki in glavni uredniki vsi kar nore za menoj, ampak vseh se otresam.«
»Dobro, pa se jih otresaj' še dalje! Želim,
da 'bi tal za prihodnja dva ali tri tedne prost. Imam sam delo zate.«
»Kajpada, papa!« Bob je vrgel vžigalico v dragoceno vazo. »Kaj, pa naj delam?«
»Najprvo pojdeš prihodnji torek popoldne čakat parnik .Fresident Pierce’.«
»Tu se pa mnogo obeta. Najbrž bo 'Stopila na suho čudovita mlada dama, gosto zastrta...«
»Ne, pač pa Kitajec.«
»Kdo, kaj?«
»Rumen kriminalni uradnik iz Honolu-luja, v žepu z bisernim nizom, ki je več vreden kakor četrt milijona .dolarjev.«
»Grom in strela! Pa potem ...«
»Potem?« Aleksander Eden je zamišljeno zatezal. »Kdo more povedati? Morda je to šele začetek.«
2.
V četrtek ob šestih zvečer je Aleksander Eden prišel v hotel Stevard. Zmračilo se je zgodaj,, ker je deževalo. Kakor v sanjah se jie draguljar zamaknil z vežnih vrat tja na parado skakljajočih dežnikov ter v luči Geary Streeta, ki so v pršečem februarskem dežju medlo rumeno brlele. Potem se je okrenil in se, kakor mladenič vesel, v dvigalu odpeljal v sobe Alke Jordanove.
Pričakovala ga j,e pri vratih sprejemnice, Ijnbka kakor mlado dekle, v mehki, sivi večerni obleki. »No, Alec, sedaj pa kar brž noter. Viktorja menda še ne 'poznate?«
Eden Alicinega sina že leta in leta ni videl. In j,e ugotovil, da se petintridesetletni-
ku razločno pozna njegovo lahkomiselno življenje. Rjave oči so trudno mežikale, kakor da bi bile predolgo zrle v presvetlo luč; obraz zabuhel, postava preveč rejena. Toda obleka popolna; gotovo njegov krojač še ni vedel, da je Phillimorovo premo-žanjie propadlo.
»Le pridite bliže!« se je veselo smehljal Viktor, kajti videl je, da se bliža velika vsota. »Kolikor vem, je danes znamenit dan.«
»Hvala Bogu,« je pristavila njegova mati. »Vesela bom, če mi ne bo treba na biserni niz več misliti. Je pretežko breme za mojo starost.«
Eden je sedel. »Bob je odšel k luki, da počaka parnik. Velel sem mu, naj prideta z vašim kitajskim prijateljem takoj semkaj.«
»Vam li smem ponuditi kozarček cook-taila?« j,e zelo postrežljivo vprašal Viktor.
»Ne, hvala!« Eden j,e planil kvišku in začel hoditi po sobi.
Aliča ga je začudeno pogledala. »Ali se j,e kaj pripetilo?«
Draguljar se je vrnil na sedež. »Kajpada — zgodilo, zgodilo. Nekaj, zelo čudnega.«
'»Kar je v zvezi z biseri?« je izpraševal Viktor z zanimanjem.
»Da. Ali se še spominjate besed, ki jih j,e Madden govoril ob slovesu, Aliča? ,Ostane pri New Yorku; nikjer drugje’, je posebno naglasil.«
»Seveda se jih.«
»No, pa se jie vendarle premislil. Pravzaprav ni Maddenu čisto nič podobno. Davi
me je poklical s svoje farme v puščavi ter mi sporočil svojo željo, naj, se mu biseri tam iizroče.«
»V puščavi?« je začudeno ponovila Alka.
»Da. — To me je silno osupnilo. Njegova navodila so zvenela posebno odločno. Saj' itak veste, da se z njim ni mogoče ,pogajati; zato sem ga le poslušal in mu pri- -trdil. Ko je odzvonil, sem se zavzel. Začel sem dvomiti, ali je res Madden z menoj govoril. Glas se mi je zdel pravi — ampak vendarle: vsekakor sem hotel biti previden in sem ga sam poklical. Vražje težko je bilo najti njegovo številko; toda slednjič mi jo jie dal eden njegovih trgovskih prijateljev tu v mestu. Eldorado 76. Vprašal sem 'po P. J. Maddenu in ga dobil. Bil je vendarle on.«
»In kaj, je dejal?«
»Pohvalil me je zaradi moje opreznosti, toda njegova navodila so bila kvečjemu še odločnejša kakor prej,. Povedal je, da je slišal marsikaj, radi česar ise mu zdi nevarno, sedaj jemati bisere s seboj v NevV York. Kaj, je s tem menil, mi je ostalo nejasno. Pristavil pa je, da se je prepričal, da je puščava najboljša kulisa za kupčije te vrste. Nihče se ne bo domislil, da bi šel ravno v puščavo krast niz, vreden četrt milijona dolarjev. Kajpak ni tega povedal naravnost, ampak posnel sem iz njegovih besed.«
»Navsezadnje ima prav,« je menil Viktor.
(Dalje pmhodnjdč)
Televizorje, radioapa-rate, gramofonske plošče, likalnike, vse vrste brivske aparate, kolesa
fRadiolmiu
KERN
Klsgenfurt, Burggaue
Kmetijske stroje, vse za poljedelstvo -ogromna izbira. Tudi za gospodinjstvo, za šport, vse pri domačinu.
TVRDKA
LOMSEK
vam nudi vse ugodne plačilne obroke. Obiščite jo in prepričali se boste!
TIHOJA 2 p. Dobrla ves
Načrt in izvedba vseh gradbenih del: Gradbena mojstra
Inž. Joh. in Jos. Palmisano
Gradbeno podjetje za visoke, nizke in železobetonske gradnje
ŠT. JAKOB V ROŽU tel. 0 42 53 /250
SADJARJI!
Sadna drevesca vseh sort in vrst nabavljajte samo v strokovni drevesnici! — Posebno velika zaloga češpelj, sliv in ribezi j a — Vse to vam nudi:
Ing. MARKO POLZER
po domače Lazar, ŠT. VID V PODJUNI
GOSTILNIČAR
JKikati (jahiiel
ŠT. JANŽ V ROŽU
vam nudi dobro jedačo in pijačo po zmernih cenah

ZNAMKA ZAUPANJA
GRUNDNER
Klagenfurt - Celovec
Wienergasse 10 (Promenadna cona)
Vesele velikonočne praznike želi vsem poslovnim prijateljem in znancem
Štefan Gregorič
Kovaštvo, vodovodne in sanitarne naprave GLOBASNICA
Ure in nakit v veliki izbiri pri
Gottfried Anrather
Klagenfurt, Paulitschgasse 9
Popravila izvršim takoj in solidno, kupujem in zamenjam zlato in srebro (tudi strto zlato).
Vesele velikonočne praznike želi vsem odjiemakam, prijateljem in znancem
KROJAŠTVO WEISS
Št. Janž — Celovec
Meso in mesne izdelke odlične kakovosti vam nudi
mesar
in prekajevalec
Rudolf SABLATNIK
KLAGENFURT - CELOVEC
Siebenhugelstrafie 81 — telefon 49-36
KO N S UM
liber 100 Jahre jung
Das alles ist der KONSUM!
KONSUM-Markte, Selbstbe-dienungs-und Bedienungsladen
1.600
44
se
Kaufhauser
Produktionsbetriebe
eigene GroBimporte moderne Lagerhausbetriebe eigene Transportmittel
und 440.000 Familien, die Eigentumer dieser Unternehmungen sind.
Danim	'	’
fiir Menschen unserer Zeit
mm
KONSUM
Vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in svojim uslužbencem želi
(Veliko (W (i
tesarstvo
FRANC
QASSER
Bilčovs (Ludmannsdorf) £8 Telefon (04228) 24-19
Ofrtdsui v nasun listu!
dlepu oelikonohia daiiLa
perilo
blago
pa JL. JKaiutee
BBMBMMHMHHHHHB
SBOBBiSBBBeiBBBBaBBHBGBBBB
Klagenfurt, Alter Platz 35
Gradbeno, stavbarsko in galanterijsko kleparstvo, kritje cerkva in stolpov
Helmut Grossnegger
KLEPARSKI MOJSTER
KLAGENFURT Villacher Ring 31, itel. 24-90
TRGOVINA S SADJEM IN ZELENJAVO
DCav e l rpruu'U'
KLAGENFURT - CELOVEC Stemalle (Hl.-Geist-Platz)
Vesele velikonočne praznike želi vsem svojim odjemalcem
Helmut SCHWAB
GRADBENI MATERIAL - DEŽELNI PRIDELKI - PESEK -GRAMOZ
Kuhnsdorf - Sinča ves Telefon 508
Tudi otroci ljubijo lepo obleko! Mamica jih najde v veliki izbiri v otroški trgovini
| H. THOMASSER
f Villach	VVidmanngasse 33
I stota m dobite košare za dojenčke z vso opremo, stotine otroških vozičkov in posteljic
Vesele velikonočne praznike želi vsem svojim odjemalcem in prijateljem čevljarstvo din trgovina s čevlji
Franc TOMASCH
Št. Lipš pri Dobili vesi
Izvedba vseh električnih in stikalnih napeljav, dobava svetil:
Ing. A. Schlapper
Elektro podjetje
ŠT. JAKOB V ROŽU, Koroška tel. 0 42-53 / 216
F U H R E N D A U C H
F U R G ROSSP RO J EK TE
KLAGENFURT, THEATERGASSE 4,- TELEFON 71-4-31
jCCfrCtUr
ZIDAJTE ZDRAVO - Z IDAJTE Zj^ OPEKO!
gradnja stanoj«r|J ,
Ai/rtuisUa tda/iziia
NEDELJA, 10. aprila: 11.55 Evrovizija iz Rima: Blagoslov „URBI ET ORBI” — 17.03 Za otroke od 5. leta dalje: Pogumni krojaček — 18.15 Za otroke od 11. leta dalje — 19.30 Aktualni Šport — 22.10 Kristjan v času.
PONEDELJEK, 11. aprila: 17.03 Za otroke od 5. leta dalje: Igralni film — 19.00 Vsak dan v zraku — Prenos bavarskega radia „Munchhausen” — 22.45 Čas v sliki. ©
TOREK, 12. aprila: Tečaj angleščine — 19.00 Jacky v živalskem vrtu; kratki film — 20.15 Enaindvajset: quiz za vse — 21.00 Avstrijski doprinos ..Tekmovanje za zlato vrtnico iz Montreuv 1966” — 21.35 Čas v sliki.
SREDA, 13. aprila: 17.03 Za otroke od 5. leta da-Ije: Jurčkove pustolovščine — 17.45 Za otroke od 11. leta dalje „Poly”, napeta otroška zgodba Ceci-la Aubryja — 18.35 Tečaj francoščine — 19.00 Prizori iz Avstrije — 19.23 Zabeleženo za vas — 19.30 Čas v sliki - 20.15 Pri nas doma - 21.00 Možje in sile: Nikita Hruščov — 21.50 Čas v sliki.
ČETRTEK, 14. aprila: 12.00 Kaj morem postati? Vezilec in pletilec — 18.35 Tečaj angleščine — 19.00 Šport — 19.23 Zabeleženo za vas — 19.30 Čas v sliki — 22.30 Čas v sliki.
PETEK, 15. aprila: V zadevi J Robert Oppenheimer — 18.35 Obertraun ob vznožju Dachsteina; počitniški obisk — 19.00 Trg ob koncu tedna — 19.23 Zabeleženo za vas — 19.30 Čas v sliki — 19.55 Izložba in kratki film — 20.15 Zdrava mladina: filmsko poročilo — 22.05 čas v sliki.
SOBOTA, 16. aprila: 17.03 Za družino: novo za
POHIŠTVO
za dom in za goste PODJUNSKA TRGOVSKA DRUŽBA
BRATJE RUTAR & Co.
DOBRLA VES - EBERNDORF A 9141	Tel 04236-281
Oglejte si našo razstavo tudi v .prostorih hotela Rutar v Dobrli vesi.
Moderna modna očala pri
fč. Sdtecka
Klagenfurl, 10.-Okfober-Sfr. (Prosenhof)
ženo — 17.30 Za prijatelja znamk — 18.00 Družina Leitner: krstni boter — 18.40 Kaj vidimo novega? S Heinzom Conradsom — 19.23 Zabeleženo za vas — 19.30 Čas v sliki - 19.55 Izložba in kratki film -
20.15	Prenos hesenskega radia: „Nekdo bo prvi” —
22.00	Čas v sliki.
Jug&slai/atos-ka UUt/Cziia
PETEK, 8. aprila: 10.00 TV v šoli - 16.35 poročila — 16.40 TV v šoli — 17.00 Angleščina — 17.30 TV v šoli — 18.00 Kekec — odd. za otroke — 18.25 TVO — 18.45 Rezerviran čas — 19.40 TV akcija —
20.00	TVD - 20.30 Celovečerni film - 22.15 Koncert resne glasbe — 23.15 Zadnja poročila
SOBOTA, 9. aprila: 10.00 TV v šoli - 17.25 Poročila — 17.30 Kje je, kaj je — 17.45 Srečno pot, Zoki lutke - 18. 10 Vsako soboto - 18.25 TVO - 18.45 Dileme — serijska igra — 19.40 Cikcak — 20.00 TVD
—	20.30 Napolitanske pesmi — odd. st. Sarajevo —
20.40	Sprehod skozi čas — 21.10 Črn sneg — TV igra v nadaljevanjih — 22.00 Bonanza — serij, film — 22.50 Zadnja poročila.
NEDELJA, 10. aprila: 9.23 poročila — 9.30 1: 1 glasbena oddaja — 10.00 Kmetijska oddaja — 10.45 Tisočkrat „Zakaj” — odd. za otroke — 11.30 Lassie
—	serijski film — 12.00 Nedeljska TV konferenca Nedeljsko popoldne — 17.05 Poročila — 17.10 Serijski film —- 18.00 Iz arhiva jugoslovanske kinoteke
—	19.00 V nedeljo ob sedmih — 19.54 Intermezzo — 20.00 TVD — 20.45 Kako živi in se zabava Split —
21.45	Zadnja poročila.
PONEDELJEK, 11. aprila: 10.00 TV v šoli -
11.40	TV v šoli: Presnavljanje — 17.35 Angleščina — 18.05 Madžarski lutkovni film — 18.25 TV obzornik
—	18.45 Zanimivosti — 19.15 Tedenski športni pregled — 19.40 Kratki film Charlieja Chaplina —
—	20.00 TVD - 20.30 TV drama - 21.30 Biseri glasbene literature — Sarajevo — 21.45 Portreti in srečanja — 22.00 Poročila.
TOREK, 12. aprila: 18.15 Serijski poljudno znanstveni film — 18.45 Torkov večer — 19.00 Svet na zaslonu — 19.50 TV obzornik — 20.00 Celovečerni film — 21.30 Za lahko noč — 21.40 Zadnja poročila.
SREDA, 13. aprila: 10.00 TV v šoli - 16.35 Poro-čila - 16.40 Ruščina - 17.00 Angleščina - 17.40 Tiktak: Velika doktorska pravljica, 1. del — 17.55 Slike sveta — 18. 25 TVO — 18.45 Glasbena sreda —
19.15	Mozaik kratkega filma — 19.40 Cikcak — 19.54 Intermezzo — 20.00 TVD — 20.30 0’Casey: Prihranjeni funt — TV igra — 21.30 Zadnja poročila.
ČETRTEK, 14. aprila: 10.00 TV v šoli - 11.00 Angleščina — 16.10 TV v šoli: Presnavljanje — 17.05 Poročila — 17.10 Rdeči signal — 17.40 Združenje radovednežev — odd. za oroke — 18.25 TVO —
18.45	Na plečih janja — reportaža Sarajevo — 19.10 Marginalije o glasbenikih — 19.40 TV pošta — 20.00 TVD — 20.20 Aktualni pogovori — 21.10 Narodna glasba — 21.20 Kulturna panorama — 22.20 Lirika
—	22.30 Zadnja poročila.
^MOSSLACHER ■ PFRIMER & MoSSLACHER
Vodovodne in plinske napeljave,
sanitarne
naprave,
centralne
kurjave
£
■ PFRIMER & MoSSLACHER n PFRIMER &
g
M
i
SS
8»
I
g
C:
05
05
S
H
JS
g
O
03
05
n
a
m
j«
Pfrimer& MoBlacher
KLAGENFURT, Aussfellungssfr. 3 Telefon 22-45 in 45-25
PS
g
Pl
5S
SP
►S
5S
1-1 PFRIMER & MOSSLACHER ■ PFRIMER & MOSSLACHER ■ PFRIMER & MOSSLACHER
g
0*
S
Uspeh sovjetskih znanstvenikov
Sovjetska zveza je 31. marca izstrelila novo vesoljsko avtomatsko postajo, ki so jo nazvali »Luna 10«. Poskus se je posrečil in »Luna 10« že kroži okoli nebesnega telesa Lune. Satelit avtomatska postaja »Luna 10« je potrebovala za to pot tri dni in pol. Tako je postala ta avtomatska postaja prvi njen umetni satelit. Ta najnovejši izredni uspeh sovjetske znanosti, tehnike in kozmonavtike je bil dosežen v nedeljo ob 19.44 po srednjeevropskem času. Satelit je težak 245 kilogramov. V ponedeljkovem sporočilu je rečeno, da so ta uspeh dosegli spričo natančne korekture poti, ki so jo opravili L aprila, in natančnega manevriranja med približevanjem avtomatske postaje na Zemlji, ki so nenehno spremljale polet avtomatske postaje. Sovjetski znanstveniki so sporočali, da kroži »Luna 10« okoli Lune na poti, ki se približa Lunini površini na 350 kilometrov, najbolj pa se oddalji od nje za okrog 1000 kilometrov. Luno obkroži v približno treh urah. Iz tega sklepajo, da se avtomatska postaja giblje nekoliko počasneje kot umetni sateliti spričo bistvene razlike v gostoti in privlačnosti Zemlje in Lune.
V	avtomatski postaji so znanstveni aparati za proučevanje vesoljskega prostranstva, ki obdaja Limo. Vsi znanstveni podatki prihajajo na Zemljo s pomočjo telemetričnih sistemov, kroženje avtomatske postaje pa spremljajo in merijo parameter orbit v sovjetskem centru za daljinske vesoljske radijske zveze.
Kakor pravijo sovjetski strokovnjaki za kozmonavtiko, je izstrelitev avtomatske postaje »Luna 10« v orbit (tir) okrog Lune izreden znanstveni dosežek, katerega pomen je mogoče primerjati z izstrelitvijo prvega umetnega satelita v orbito okoli Zemlje in z izstrelitvijo prve vesoljske ladje s človeško posadko.
V	Moskvi sodijo, da so s tem najnovejšim dosežkom kakor tudi z uspehom, ki so
Po želji dostavljam vse na dom brezplačno. Slovenci v Jugoslaviji, osebno si oglejte mojo zalogo. Vzamemo vse valute.
JOHAN L 0 M š E K
TIHOJA, P. Dobrla ves — Ebemdorf
ga dosegli z »Luno 10«, v resnici rešena glavna vprašanja v zvezi z načrtom, da pošljejo vesoljsko ladjo s človeško posadko na Luno ali na pot okrog Lune.
»Luna 10« je sestavljena iz dveh glavnih delov: umetnega satelita in raketnega motorja. Vanj so vgrajeni radijska aparatura, telemetrični sistem, aparati za proučevanje Lune in njene okolice, sistemi za urejanje temparature in viri energije. Preden se je razdelila na dvoje, je avtomatska postaja tehtala v celoti 1600 kilogramov.
Odgovor IDA o umiku ameriških čet iz Francije
Vlada Združenih držav je v torek, 22. marca, odgovorila de Gaullu, naji se iz Francije umaknejo ameriške čete, oporišča in glavni štab Organizacije severnoatlantskega pakta.
Ameriška nota je napisana v vljudnem tonu, toda čvrsta, a dopušča možnost kompromisa (poravnave), če bi ga de Ganile želel. V noti se nadalje poudarja veljavnost vojaškega združevalnega in neodvisnega ustroja na atlantski ravni. Nota zavrača razliko, ki jo dela Francija med politično in vojaško vsebino atlantskega zavezništva. Baje je namen odgovora doseči s francoske strani pojasnilo o tem, čemu se pravzaprav Francija odreka atlantski zvezi. Vidi se, da je namen Združenih držav Amerike, naj hi prihodnjo potezo napravil de Ganile.
Kaj je bilo z Berlinom?
Znani ameriški publicist Cornelius Ryan, ki jie napisal znamenito knjigo o zavezniški invaziji, v Noimamdiji 1944. lata — po kateri so posneli tudi znani film —, je zdaj objavil novo delo, v katerem piše, zakaj, general Dwight Eisenhovver 1945. leta ni ukazal, naj zavezniške sile zavzamejo Berlin pred sovjetskimi. Baje je trdil, da bi to stalo stotisoče življenj zavezniških vojakov.
Ryam odkriva baje marsikaj novega, vsekakor pa Eisenhower takrat ni mogel sam odločati.
Eisenibowerju so po vojni večkrat očitali, ker ni zavzel Berlina, čeprav se zdi, da je bila to prej politična kot vojaška odločitev.
Pričakujejo, da se bo o Ryanovem delu vnela živahna razprava.
Za spravljanje krme kupite že sedaj vaš motorni kosilnik. Oglejte si v našem skladišču znamke AEBI, REFORM, AGRIA, IRUS, AUSTRO-RAPID
Traktorje PORSCHE z 12, 14, 22, 40 PS pa tudi obračalnike sena z oljno pogonsko napravo, senene puhalnike ter kombinirane puhalnike-rezalnike za krmo
Za gospodinjstvo: stanovanjske in gostilniške štedilnike, peči za peko, pralne stroje, hladilnike in naprave za GLOBOKO HLAJENJE
HANS WEANIG
Klagenfurl, Paulitsehgasse (Prosentiof) u. Hi.>Geist-PBatz
ADOLF CAMPIDELL
SLIKAR — ZLATAR — KIPAR
Prevzamen VSA POPRAVILA CERKVA Predelava OKROGLIH TABERNAKLJEV
Feistritz an der Drau — Karaten — Telefon 0 42 45 - 249
Haš tednik Učenika
Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. — Telefon uprave in oglasnega oddelka 26-69. — Telefon uredništva: 43-58. Naročnina znaša mesečno 7.— šil., letno 80.— šil. Za Italijo 2800.— lir, za Nemčijo 20 — DM, za Francijo 22.— ffr., za Belgijo 250.— bfr., za Švico 20.— šfr., za Anglijo 2.— f. sterl., za U. S. A. in ostale države 6.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Ra-diše, p. Žrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.