Arheološki vestnik (Arh. vest., AV) 39-40, 1988-1989, str. 147-170 BRONASTODOBNI NASELITVENI KOMPLEKS V RABELČJI VASI NA PTUJU (PRELIMINARNO POROČILO) MIRA STRMČNIK-GULIČ Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, Slomškov trg 6, YU-62000 Maribor V okviru etapne priprave zemljišča za gradnjo novega srednješolskega centra v Rabelčji vasi na Ptuju je Zavod za spomeniško varstvo Maribor izvajal obsežna zaščitna izkopavanja, ki so s posameznimi daljšimi presledki trajala od 1. 1977 do vključno 1983. leta. Na podlagi izsledkov sondiranja vi. 1976, ki ga je opravil Zavod SRS za varstvo naravne in kulturne dediščine, smo 1. 1977 pričeli izkopavati znotraj tlorisne zasnove objekta srednješolskega centra. S frontalnim izkopom smo odkrili rimske žgane grobove s posameznimi, v plasti najdenimi odlomki prazgodovinske keramike, pripadajoče ostankom uničenih grobov iz časa kulture žarnih grobišč. Ob tej priložnosti smo lahko rešili še osem grobov, v vseh akcijah pa skypno 13, druge pa so že uničili razni posegi (jarki, grobovi) v obdobju rimske poselitve. Na kratko rečeno: tipi posod v svoji celovitosti ne izstopajo iz že ustaljenega tipološkega okvira Posodja v podravskih žarnih grobiščih stopnje Ha B oz. se vklapljajo v kronološke okvire Miiller-Karpejevih stopenj Ha B 1-3. Nadaljnje raziskave pred gradnjo parkirišča in ceste za potrebe srednješolskega centra 1. 1980-81, tehničnih delavnic 1. 1982 ter izkop za vgraditev kontejnerjev in 2a remizo 1. 1983 so pokazali širok razpon poselitve v različnih časovnih obdobjih na ravninski terasi, rahlo padajoči proti strugi Grajene. Med najstarejše naselbinske ostanke se uvrščajo najdbe, ki pripadajo poznemu neolitiku in kulturnemu krogu »alpske facies lengyelske kulture« oz. lasinjski kulturi. Strnjena eneolitska plast v obsegu ca. 100 m2 je ležala nepoškodovana v globini od 60-90 cm in je vsebovala v dveh plitvih poglobitvah močno žganino, debelo od 20-27 cm. V njej smo odkrili razno kamnito orodje in kronološko dobro oprijemljivo keramiko, med katero najdemo nekaj v oblikovnem zakladu slovenskih najdišč izjemnih primerkov. Po dosedanjih podatkih pa bronastodobna naselbina na tem prostoru ni neposred- n° kulturno nasledila eneolitskega življa, čeprav so bili gospodarski pogoji izpolnje- ni> demografski pa verjetno ne (si. 1). Bronastodobna naselbina se je v svojem razmahu razširjala na kakšnih 4500 m2, ^al pa so jo kasnejši posegi v prostor dokaj poškodovali in do določene mere celo Uničili (prav posebej še široki rimski jarki). Skupno nam je uspelo raziskati še 2155 m2 naselbinske plasti (pril. 1); glavnina tega (približno 1300 m2) sega na prostor tehničnih delavnic. Naselbina je v smislu vertikalne stratigrafije enoplastna z daljšim razponom poselitve. Prvi prebivalci so naselili prostor nekdanje eneolitske naselitve in so postopno širili naselitveni areal ob nizki rečni terasi proti zahodu in severu, pozneje, v mlajšem obdobju pozne bronaste dobe, pa dalje, proti severovzhodu današnjega mestnega predela. Kulturna plast je ležala na čisti rumeni nepropustni ilovici v globini 130 cm na jugovzhodni niveleti tehničnih delavnic, na območju celotnega izkopišča pa je variirala med 90 in 130 cm, odvisno od naravnega padca terena (pril. 2). Iz obrisov v zemljo zabitih kolov, ki jih je bilo skupno 422, sklepamo, da so bile hiše grajene iz vertikalnih nosilnih gred, grude hišnega lepa pa predstavljajo z odtisi prepleta porušene stene hiš in drugih objektov. Preseki čez obrise so pokazali (si. 2), da je večina večjih masivnih kolov imela nepravilno, rahlo zaobljeno dno, manjši koli pa grobo zašiljeno ali - bolje rečeno - konično dno. Premer kolov znaša v povprečju nekje med 30-40 cm; med njimi je tudi nekaj precej večjih, kar bi lahko govorilo za stabilno grajene hiše, kakršne so nam znane iz večjih bronastodobnih naselbin npr. na najdišču Lovčičky na Moravskem. Zaradi etapni gradnji prilagojenih izkopov nismo mogli odkriti kompletnih načrtov hiš: lahko jih le delno rekonstruiramo (si. 3). Večidel moremo sklepati na SI. 1: Rabelčja vas, srednješolski center Ptuj. Obrisi bronastodobnih kolov na prostoru prejšnje eneolitske naselbine (Foto I. Tušek). Abb. 1: Rabelčja vas, Mittelschulzentrum Ptuj. Umrisse der bronzezeitlichen Pfosten auf dem Platz der vorangehenden Sneolithischen Siedlung (Photo I. Tušek). SI. 2: Rabelčja vas, srednješolski center Ptuj. Presek skozi obris vertikalne nosilne grede (Foto I. Tušek). Abb. 2: Rabelčja vas, Mittelschulzentrum Ptuj. Schnitt durch den Umrifi des vertikalen Tragbalkens (Photo I. Tušek). pravokotne tlorise srednjih dimenzij, večinoma z enim ali dvema prostoroma. Kaže pa, da gradnja v celotni naselbini ni bila enotna, kar je razvidno iz izkopa za kontejnerje na zahodnem obrobju naselitvenega prostora, kjer imamo linijo velikih jam s premerom nad 50 cm (si. 4) in manjših globin. Na vseh izkopnih poljih smo identificirali šest shrambenih jam z raznovrstno keramiko. Jama št. 100 je bila vsebinsko najbolj bogata. Poudariti je treba, da je Plast prav na tem delu še najbolje ohranjena in se naravnost ponuja za nadaljnje raziskave in manjkajoče člene. Na koncu kaže omeniti še to, da smo na prostoru za parkirišče odkrili dobro ohranjeno dno peči s sprednjim delovnim prostorom (si. 5). Na lokalni cesti do objekta srednješolskega centra pa smo v globini 70 cm naleteli na zbiti ožganini, katerih pripadnost k peči ali kuriščema je zaradi slabe ohranjenosti težko zanesljivo določiti. Raziskovanje naselbine v Rabelčji vasi so odprla nove poglede na vlogo tega Področja v času srednje bronaste dobe. V nadaljevanju članka pa preliminarno Predstavljene najdbe dokazujejo njegovo aktualnost in potrebo po marsikaterih razjasnitvah obravnavanega obdobja. Seznam najdb r (t. 1-7) - tabla 1-3 = jama 100 (shrambna) labia i: 1. Fragmenti posode z visokim cilindričnim vratom iz rdečkasto žgane delno prečiščene Kune. Na prehodu v močno poudarjen kroglast obod ima postavljena dva majhna držaja oz. SI. 3: Rabelčja vas, srednješolski center Ptuj. Izsek izkopišča v sondi 1 z linijo kolov (Foto M. Strmčnik-Gulič). Abb. 3: Rabelčja vas, Mittelschulzentrum Ptuj. Teil des Grabungsfeldes im Schnitt 1 mit der Linie der Pfosten (Photo M. Strmčnik-Gulič). ušesci za obešanje, na ramenu pa verjetno dve izboklini, od katerih pa je ohranjena samo ena (inv. št. 518). 2. Fragment lonca z razširjenim ustjem iz sivo žgane peskane gline (540). 3. Odlomek cilindrično oblikovanega lonca iz rjavkasto rdeče žgane gline. Na obodu je bil okrašen s horizontalnim vtisnjenim rebrom, ustje odebeljeno (544). 4. Odlomek zgornjega dela lonca iz rdečkasto rjavo žgane gline z izrazito razširjenim ustjem. Na obodu je bil okrašen z vodoravnim razčlenjenim rebrom. Na površini je opazna močna sled prepeke od ognja (21). 5. Odlomek posode iz rjavo žgane gline, na površini sledovi prepeke od ognja (562). 6. Odlomek lonca s prečno razširjenim ustjem iz rjavo žgane gline. Vidni so močni sledovi ožganja (541). 7. Kos navzven nagnjenega ustja posode iz svetlo rjavo žgane gline, močno mešane s peskom (550). 8. Odlomek rahlo izvihanega in odebeljenega ustja trebušastega lonca iz rdečkasto žgane gline pomešane s peskom (537). 9. Kos cilindričnega vratu z odebeljenim robom ustja iz rjavo žgane gline s sledovi močnega ožganja (543). 10. Trije fragmenti lonca z izvihanim in odebeljenim ustjem iz rdečkasto rjavo žgane gline (542). 11. Dva kosa skodele z rahlo odebeljenim robom ustja iz prečiščene temno sivo žgane gline (545). 12. Fragmentiran, sedaj rekonstruiran lonec iz neenakomerno rjavo žgane gline s primesjo peska. Izrazito kroglasto oblikovani obod s horizontalno postavljenima ročajema prehaja preko horizontalnega gladkega rebra v izvihano in odebeljeno ustje. Ponekod po površini so vidni sledovi ožganja (522). SI. 4: Rabelčja vas, srednješolski center Ptuj. Izkop za kontejnerje; v ospredju rimski jarek (Foto M. Strmčnik-Gulič). Abb. 4: Rabelčja vas, Mittelschulzentrum Ptuj. Aushub fiir die Container; im Vordergrund der romische Graben (Photo M. Strmčnik-Gulič). 5: Rabelčja vas, srednješolski center Ptuj. Pogled na dno peči - med izkopom (Foto I. Tušek). Abb. 5; Rabelčja vas, Mittelschulzentrum Ptuj. Blick auf den Ofenboden wahrend der Ausgra- bung (Photo I. Tušek). Tabla 2: 1. Poškodovana skodelica iz rdečkasto rjavo žgane prečiščene gline. Močno navzven nagnjeno ustje je s trakastim ročajem povezano s poudarjenim bikoničnim obodom (531). 2. Skodelica iz neenakomerno sivo žgane prečiščene gline. Bikonični obod s poudarjenim prehodom v izvihano ustje je z le-tem povezan z ročajem (15). 3. Bikonična skleda z močno poudarjenimi prehodi iz rjavo žgane neprečiščene gline (521). 4. Odlomki globlje skodelice iz sivo žgane prečiščene gline in tankih sten (530). 5. Poškodovana plitva skodelica iz rjavosive žgane prečiščene gline (529). 6. Poškodovana globoka skodela iz rjavosivo žgane gline. Jajčast obod prehaja preko usločenega vratu v izvihano ustje (528). 7. Del polkrožno oblikovanega ostenja posode iz rdeče žgane gline (563). 8. Odlomek zgornjega dela bikonične posode iz rjavordeče žgane gline. Na največjem obodu je bila okrašena s horizontalnim vtisnjenim rebrom (564). 9. Odlomek rahlo navzven nagnjenega ustja posode iz prečiščene svetlo rjavo žgane gline. Ohranjen je del krožnega rebra, ki je potekalo iz vratu na obod (534). 10. V tri kose razlomljen del cilindričnega vratu iz prečiščene svetlo sivo žgane gline z močno sledjo ožganja (533). 11. Bikonično oblikovana posoda iz rjavordeče žgane neprečiščene gline. Na največjem obodu je okrašena s horizontalnim vtisnjenim rebrom (523). Tabla 3: 1. Odlomek zgornjega dela sklede iz prečiščene sivorjavo žgane gline. Trakasta ročaja sta bila postavljena pod izvihano ustje grobe izdelave (532). 2. Poškodovan lonec iz neenakomerno rjavo žgane gline temno sivega preloma. Na največjem obodu je okrašen z vtisnjenim rebrom v motivu girlande (565). 3. Lonček iz rjavo žgane prečiščene gline in temno sivega preloma. Ročaj je postavljen pod ustje in se povezuje z zaobljeno bikoničnim trupom z vidnimi sledovi ožganja (14). 4. Odlomek posode iz rjavordeče žgane, s peskom mešane gline. Bila je kroglasto obliko- vana in okrašena z vtisnjenim rebrom v vodoravni in pokončni izvedbi (rahli loki) (20). 5. Fragmenti lonca iz rjavo žgane, s peskom mešane gline. Okrašen je bil z linijami vtisnjenega rebra, katerih točna kompozicija ni ugotovljiva (546). 6. Kos posode iz rjavo žgane gline (584). 7. Odlomek pokončnega ustja posode iz rdečkasto rjavo žgane gline (549). 8. Odlomek izvihanega ustja iz rjavo žgane gline (538). 9. Odlomek ostenja posode iz rjavo žgane peščene gline. Na največjem obodu je bila okrašena z vtisnjenim rebrom (547). 10. Odlomek bikoničnega lonca iz rjavo žgane gline in z okrasom vtisnjenega rebra (561). 11. Odlomek ostenja velikega lonca iz rjavo žgane in s peskom mešane gline, okrašen z vtisnjenim rebrom (560). 12. Del izvihanega ustja lonca iz prečiščene sivo žgane gline (539). 13. Del ostenja posode s poškodovanim držajem iz rdeče žgane gline s primesjo peska (536). 14. Odlomek posode z vtisnjenim rebrom iz rdečkastorjavo žgane gline (559). 15. Razlomljeno dno lonca iz rdeče žgane gline s sledjo ožganja (553). 16. Del dna lonca iz sivorjavo žgane gline s primesjo peska (556). 17. Večji del dna lonca iz peščene rjavo žgane gline s sledjo ožganja (552). 18. Razlomljeno dno masivnega lonca iz rjavo žgane gline s primesjo peska in s sledovi ožganja (551). 19. Spodnji del večjega lonca iz neenakomerno rjavo žgane gline z močno primesjo peska (555). 20. Del spodnjega dela velikega lonca iz sivo žgane gline s primesjo peska (554). 21. Odlomek ostenja večje posode z vtisnjenim rebrom iz rjavo žgane gline s primesjo peska (558). 22. Glinasto vretence, rjavosivo žgano (12). 23. Odlomek pokrova iz sivorjavo žgane gline (520). 24. Ploščat in okroglo oblikovan pokrov s tremi luknjicami na držaju, ki pa se ni ohranil- Izdelan je bil iz rjavo žgane gline s primesjo peska (519). 25. Masivna utež s horizontalno luknjo (7). 26. Kos masivnega ročaja iz sivo žgane gline (557). 27. Odlomek kovinske posode iz bronaste pločevine. Rob je bil zapolnjen in spet z zakovicami (535). Tabla 4 - Sonda l/Parkirišče 1980 Kvadrant 1 - izbor najdb: 1. Odlomek posode kot na t. 1: 12 (625). 2. Odlomek visokega koničnega vratu z rebrom na prehodu v kroglast obod in z izvihanim ustjem. Narejena je bila iz neenakomerno žgane peskane gline od rjavega do sivega tona (624). 3. Odlomek vratu posode z enosmerno odebeljenim ustjem (634). 4. Fragment skodelice s poudarjenim prehodom iz prečiščene sivo žgane gline z močno primesjo rdeče žgane gline-drobci (628). 5. Odlomek ostenja posode iz neprečiščene sivo žgane gline s primesjo kot zgoraj (629). 6. Odlomek skodele z rahlo enostransko odebeljenim robom ustja iz sivo žgane peskane gline (632). 7. Fragment visokega cilindričnega vratu posode z izvihanim ustjem iz rdečkasto rjavo žgane gline (633). 8. Fragmenti lončka z ročajem pod ustjem iz rjavordeče žgane gline in s temnim prelomom. Okrašen je bil z vtisnjenim rebrom (636). 9. Spodnji del posode iz sivorjavo žgane gline (635). 10. Fragmenti skodele iz sivo žgane gline (623). 11. Kos izvihanega ustja posode iz rdeče žgane gline (627). 12. Odlomek sklede oz. skodele poudarjenih prehodov s primesjo peska (626). Kvadrant 17 - izbor: 13. Masivna piramidalna utež iz rdečerjavo žgane gline (631). Kvadrant 4 - izbor najdb: 14. Poškodovana skodelica iz sivo žgane prečiščene gline tankih sten (631). 15. Odlomek večjega lonca z gladkim horizontalnim rebrom iz sivo žgane gline (617). 16. Del skodelice z uvihanim ustjem iz sivkasto rjavo žgane gline. Horizontalno postavljeno ušesce za obešanje je imelo dve luknjici (619). 17. Odlomek stožčastega vratu posode z rahlo odebeljenim ustjem iz sivorjavo žgane gline mešane s peskom (616). 18. Fragment sklede z uvihanim in na znotraj odebeljenim ustjem iz slabo prečiščene rjavordeče žgane gline (520). Jama 10 (v kvadrantu 4) - izbor: 19. Fragment usločenega vratu lonca z močno izvihanim ustjem iz delno prečiščene rjavkasto žgane gline (622). 20. Odlomek cilindričnega vratu posode z izvihanim ustjem iz rjavo žgane močno peščene gline (621). Kvadrant 10 - izbor: 21. Odlomek uvihanega oboda skodele iz rdečerjavo žgane gline s sivim prelomom grobe fakture (608). 22. Košček posode iz rdeče žgane gline (607). 23. Odlomek skodelice iz prečiščene sivorjavo žgane gline (606). 24. Odlomek ostenja posode z izvihanim ustjem iz delno prečiščene in neenakomerno žgane gline od rdečkastega do sivega tona (605). 25. Bronasta igla z okroglo in rahlo sploščeno kanelirano glavico (22). Pripadnost h kvadrantu 10 ni zanesljiva, ker smo jo našli pri nadzoru še pred zakoličenjem. 26. Fragmentirana skodela z rebrom na prehodu iz največjega oboda v visok, rahlo usločen vrat z izvihanim ustjem. Narejena je bila iz neenakomerno sivo žgane prečiščene gline (609). 2Odlomek amfore iz rdečkasto rjavo žgane gline in temno sivega preloma (610). Tabla 5: Jama 9 v kvadrantu 4/9 - shrambna (izbor): 1 Odlomek cilindričnega vratu lonca iz delno prečiščene sivo rjavo žgane gline (575). 2. Odlomek vratu lonca iz rdeče rjavo žgane gline (581). , Odlomek zgornjega dela lonca z navzven nagnjenim ustjem iz neprečiščene rjavordeče zgane gline (577). 4. Fragment rahlo usločenega vratu lonca z izvihanim ustjem iz neenakomerno sivorjavo žgane gline (576). 5. Odlomka posode iz rjavordeče žgane gline. Na največjem obodu je bila okrašena s plastičnim okroglim rebrom (574). 6. Odlomek izvihanega ustja iz rjavordeče žgane gline (584). 7. Odlomek ustja manjše posode iz delno prečiščene sivorjavo žgane gline in temnega preloma (567). 8. Kos izvihanega ustja posode iz rjavo žgane prečiščene gline (583). 9. Odlomek vratu z izvihanim ustjem iz sivo žgane prečiščene gline (585). 10. Odlomek ostenja posode s horizontalnim gladkim rebrom iz rjavo žgane gline (570). 11. Odlomek lončka iz delno prečiščene rjavo žgane gline s sledjo ožganja po površini (571). 12. Odlomek cilindričnega vratu lonca z rahlo izvihanim ustjem iz rjavo žgane neprečiščene gline in sivega preloma (580). 13. Odlomek lončka s trakastim ročajem pod rahlo izvihanim ustjem iz rdeče žgane delno prečiščene gline in temno sivega preloma (566). 14. Odlomek izvihanega ustja lonca iz sivkaste prečiščene gline (582). 15. Odlomek navzven nagnjenega ustja lonca iz peščene rjavordeče žgane gline (579). 16. Fragment bikonične posode kot na t. 2: 11 (573). 17. Odlomek ostenja posode z vodoravnim plastičnim rebrom iz delno prečiščene rdeče žgane gline (569). 18. Dva kosa ostenja posode s horizontalnim gladkim rebrom, razširjenim v držaj, iz rdeče žgane gline z močno razpokano notranjostjo (od vročine) (572). 19. Odlomek ostenja posode s horizontalnim gladkim rebrom iz sivo žgane gline, močno mešane s peskom (568). 20. Odlomek zgornjega dela lonca z izvihanim ustjem iz delno prečiščene rjavkasto sivo žgane gline (578). Kvadrant 9 - izbor najdb: 21. Odlomek usločenega vratu lonca z izvihanim ustjem iz delno prečiščene rjavo žgane gline (592). 22. Fragment navzven nagnjenega ustja iz rdečkasto rjavo žgane gline, mešane s peskom in s sledovi prežgane površine (590). 23. Odlomek rahlo usločenega vratu z izvihanim ustjem iz rjavo žgane gline (591). 24. Fragmenti ostenja velike posode s horizontalnim gladkim rebrom iz sivo rjavo žgane gline z močno primesjo peska (599). 25. Odlomek posode z visokim cilindričnim vratom in horizontalnim gladkim rebrom iz rjavo žgane delno prečiščene gline (598). 26. Odlomek zgornjega dela cilindrično oblikovane posode iz prečiščene rdeče žgane gline (589). 27. Fragment skodele z uvihanim ustjem iz prečiščene svetlo rjavo žgane gline (587). 28. Odlomek odebeljenega ustja posode iz sivo žgane, delno prečiščene gline (588). 29. Del dna skodelice iz sivorjavo žgane prečiščene gline (600). 30. Odlomek dna posode z nakazano nizko polno nogico iz rjavo žgane gline sivega preloma in grobe fakture (601). 31. V dva kosa prelomljen fragment dna posode (kot zgoraj) iz delno prečiščene rdeče žgane gline (602). 32. Fragment nizke noge posode iz rjavo žgane gline, mešane s peskom in sivega preloma (604). 33. Odlomek ostenja posode s horizontalnim gladkim rebrom iz prečiščene rjavo žgane gline (593). 34. Fragment ostenja lonca s trakom vtisnjenega nohta(!) iz rdečkastorjavo žgane gline (594). 35. Odlomek ostenja posode z rahlim gladkim rebrom iz svetlo rjavo žgane gline (595). 36. Fragment ostenja večjega lonca s horizontalnim gladkim rebrom iz močno peščene rjavo žgane gline (597). 37. Fragment dna posode iz rdeče žgane gline (603). 38. Trakast ročaj iz rdeče žgane delno prečiščene gline (596). 39. Vretence iz svetlo rjavo žgane gline (586). Jama 13 (v kadrantu 6): 40. Poškodovana skodelica blagih prehodov iz sivorjavo žgane prečiščene gline (524). 41. Nesestavljivi fragmenti večjega lonca jajčaste oblike iz delno prečiščene rjavo žgane gline (526). 42. Odlomek ostenja kroglaste posode iz temno sivo žgane peščene gline (527). 43. Nesestavljivi fragmenti večje posode iz peščene rjavo žgane gline (525). Tabla 6 - Tehnične delavnice 1982 - izbor najdb Jama 174, predvidoma shrambna: 1. Fragment zgornjega dela cilindrično oblikovanega lonca z navzven nagnjenim ustjem iz okrasto rjavo žgane delno prečiščene gline. Na obodu je bil okrašen z razčlenjenim plastičnim rebrom (659). 2. Odlomek stožčastega vratu z rahlo izvihanim in nekoliko odebeljenim ustjem iz okrasto rumeno žgane gline (567). 3. Odlomek izvihanega ustja posode iz svetlo rjavo žgane gline in črnega preloma fine fakture (655). 4. Odlomek posode z visokim koničnim vratom z izvihanim ustjem iz neenakomerno sivorjavo žgane gline. Na prehodu iz vratu v največji obod je bila okrašena z gladkim rebrom (656). 5. Fragmenti lonca s trakastim ročajem pod ustjem, iz močno peščene svetlo rjavo žgane gline s sledovi ožganja na notranji steni (661). 6. Fragmenti lonca z močno izvlečenim trakastim ročajem iz rjavosivo žgane, delno prečiščene gline. Ob ročaju je bil okrašen z majhnimi bradavicami in z dvema plitvima vdolbinama nad njimi. Na vrhnjem robu (površini) ustja je bil okrašen z vdolbinicami (622). 7. Odlomek lonca z enosmerno odebeljenim ustjem iz sivkasto rjavo žgane gline (654). 8. Spodnji del masivne posode iz močno peščene sivo žgane gline (658). 9. Ročaj zajemalke (žlice!) iz rjavorumeno žgane prečiščene gline (660). Jama 181: 10. Odlomek masivnega lonca iz rjavkasto sivo žgane gline z močno primesjo peska (646). 11- Fragment vratu lonca z izvihanim in rahlo vdolbljenim ustjem iz neenakomerno od rjavo do sivo žgane gline (645). 12. Poškodovana nizka noga posode iz delno prečiščene rjavo žgane gline (643). 13. Odlomek dna posode iz rdečkasto žgane gline (644). Jama 171: 14. V dva dela razlomljen fragment cilindrične posode z ravno odrezanim robom iz okrasto zgane delno prečiščene gline (688). Jama 172: . 15. Odlomek večje skodele z visokim, rahlo nakazanim usločenim vratom in z močno ' 12vihanim ustjem iz temno sivo žgane prečiščene gline (642). Jama 215: 16- Odlomki vratu posode z rahlo izvihanim ustjem iz neenakomerno rjavo žgane gline (638). 17. Odlomek vratu z odebeljenim robom iz svetlo rjavo žgane gline (639). J8- Fragmenti dna posode iz rdeče žgane gline grobe fakture (640). I9 Odlomek rahlo usločenega in odebeljenega ustja z vtisi prstov na zunanjem robu (637). Jama 170: 20. Fragmenti večje posode s koničnim vratom iz rumenordeče žgane gline (666). glin 1 {6°d'omek ostenja posode s horizontalnim vtisnjenim rebrom iz rdečkastorumeno žgane 22. Odlomek ostenja posode iz okrastorumeno žgane gline s krožnim rebrom in rahlo akazano izboklino na sredini (665). Jama 166: Odlomek vratu z izvihanim ustjem iz prečiščene rjavo žgane gline (663). M Fragmenti lončka s privzdignjenim ročajem iz sivo žgane delno prečiščene gline (664). Kvadrant 41: 25. V dva kosa razlomljen fragment kroglaste posode s horizontalnim rebrom in razširjenim ustjem iz rumenkasto sivo žgane gline s sivim prelomom (649). Jama 188: 26. Fragmenti rahlo usločenega vratu posode s horizontalnim gladkim rebrom iz rdečkasto rjavo žgane peščene gline (647). 27. Odlomek kroglastega ostenja posode z visokim stožčastim vratom iz svetlo rjavo žgane delno prečiščene gline (648). Kvadrant 49: 28. V koščke razlomljena, sedaj rekonstruirana noga posode iz delno prečiščene rdečerjavo žgane gline (641). Na odrivu domnevno iz kvadranta 49: 29. Kamnita sekira z odlomljenim rezilom in obtolčenim čelom (672). 30. Del odlomljene sekire (673). Kvadrant 17: 31. Odlomek enosmerno odebeljenega ustja iz rdeče žgane gline s sivim prelomom (653). 32. Odlomek močno izvihanega ustja posode iz delno prečiščene sivo žgane gline (651). 33. Fragmenti trebušastega lonca iz sivo žgane gline (650). Odlomek ostenja lonca z vtisnjenim horizontalnim rebrom iz rjavordeče žgane gline in s temno sivo notranjo steno (653). Tabla 7 - Izkop za kontejnerje 1983 - izbor najdb: Jama 6: 1. Fragmenti jajčaste posode iz prečiščene rjavordeče žgane gline (615). 2. Fragmentiran, sedaj rekonstruiran lonček s presegajočim ročajem iz temno sivo žgane dobro prečiščene gline. Rame je okrašeno s poševnimi plitvimi žlebiči (686). 3. Odlomek navzven nagnjenega ustja iz sivorjavo žgane gline s primesjo peska (613). 4. Fragmenti velike shrambne posode iz močno peščene rjavosivo žgane gline (614). Jama 17: 5. Fragment diagonalno navzven nagnjenega ustja iz delno prečiščene rdeče žgane gline s sledjo ožganja (678). 6. Fragment posode iz rjavo žgane prečiščene gline s temno sivo notranjo steno. Posoda je bila v celoti dobro glajena (679). 7. Odlomek posode iz okrasto žgane gline s temno sivo notranjo steno. Na največjem obodu je bila okrašena s plastičnim rebrom v obliki trikotnika in s prstom izvlečeno bradavico na sredini motiva (680). Jama 7: 10. Nesestavljivi fragmenti posode s horizontalnim gladkim rebrom iz okrastorjave žgane gline s primesjo peska (675). 11. Odlomek lonca z razširjenim robom ustja iz rumenorjavo žgane gline (677). 12. Fragmenti posode iz rdeče žgane gline, okrašene z gladkim rebrom, katerega motiv ni ugotovljiv (674). 13. Fragmenti spodnjega dela velikega lonca iz neenakomerno žgane gline od rjavega rdečkasto do sivega tona, grobe fakture (676). Jama 9: 14. Odlomek lončka s trakastim ročajem iz sivo žgane gline (681). 15. Odlomek posode iz sivo žgane gline fine fakture in z glajeno površino (683). 16. Dva fragmenta posode iz sivo žgane prečiščene gline (682). 17. Odlomek spodnjega dela posode iz sivo rjavo žgane gline z okrasom neobarbotina (684). 18. Ostanki trebušaste posode iz temno sivo žgane prečiščene in z drobci sij ude pomešane gline, okrašene s trotračno kaneluro (685). Keramika Med najdbami prevladuje poleg kamnitih sekir oz. tolkal kuhinjsko posodje, večidel neenakomerno žganih sivih in rjavordečih sten in večkrat temnih prelomov. Stene so debele ali srednje debele, pri večjih posodah povprečno grobe fakture, glina neprečiščena ali pomešana z dokaj debelimi zrnci peska, površina hrapava, s sledovi ožganja ali kar prežgana in razpokana. Drugače je pri manjših posodah, ki so večidel iz skrbno prečiščene gline s tanjšimi stenami in s temu primerno izdelano površino, čeprav o glajenju v pravem pomenu besede še ne bi mogli govoriti. Zaradi fragmen- tarne ohranjenosti je bilo precej oteženo tipološko-kronološko in kulturno opredelje- vanje naselbine. Edino ena od shrambnih jam (jama 100) je s 47 ostanki posod lahko ponudila vpogled v bogato zakladnico bronastodobnega hišnega inventarja s krono- loško dokaj oprijemljivimi tipi. Na prvem mestu je treba opozoriti na posode z visokim cilindričnim vratom (»Topf mit Zylinderhals«) iz omenjene jame 100 (t. 1: 1), ki je pogost in značilen tip Posode bronastodobne kulture gomil. Ima močno poudarjen oz. kroglast obod in včasih nizko konično nogo. Na prehodu iz vratu v rame sta postavljena majhna držaja, obod pa je okrašen z do štirimi simetričnimi izboklinami ali pa s pokončnimi rebri, pa tudi s kanelurami. Po najnovejših dognanjih O. Trogmayerja spadajo take Posode v mlajše obdobje bronastodobne kulture gomil.' Tudi T. Kovacs jih uvršča med vodilne tipe v skupini Egyek karpatske variante kulture gomil2 (najdišča Egyek, Muhi, Igric, Nyirseg) v Bd B 1 - C; pogoste so tudi v skupini Rakčczifalva v srednjem Potisju, ki predstavlja lokalno skupino zgodnje podonavske kulture gomil (konec Bd Bi - B2 po konološkem sistemu P. Reineckeja).3 V nebistvenih različicah jih najdemo tudi med keramičnim gradivom v severnem delu Bačke in Banata na ozemlju okrog Tise, ki pripada k južnemu krogu karpatske variante tega kulturnega kompleksa.4 Najboljšo primerjavo pa srečamo v klasični razvojni stopnji karpatske kulture gomil na grobišču Salka I ob reki Ipel na južnem Slovaškem,5 kjer je bil v grobu 9 podoben lonec najden poleg igle z žebljičasto glavico, ki pripada Bd B 2/C 1 oz. MD fll po Hanslu.8 Grobišče zajema mlajšo stopnjo srednje bronaste dobe od konca B 2 in celotno stopnjo C. Karpatska kultura gomil (prej imenovana jugovzhodna kultura gomil) je genetsko sPeta z mad'arovsko kulturo. Razvijala se je vso srednjo bronasto dobo (Bd B in C) ln se na jugozahodnem Slovaškem končala z nastopom predčakanske kulture. Najdišča so skoncentrirana v zahodnem delu Podonavske nižine - v dolinah Ipla, Hrona, Žitave in Nitre do VAha.7 Ko se je v srednji bronasti dobi na vzhodu, do reke Všh, razvijala karpatska Varianta kulture gomil, so zahodnejša področja jugozahodne Slovaške razvijala s'ednjepodonavsko kulturo gomil. Najboljše ji sledimo na naselbini na Veselem, kjer Najdemo našemu tipu lonca primerjave že v njeni starejši stopnji.8 Srednjepodonav- sko kulturo datirajo na Slovaškem od začetka Bd B 1 do konca Bd C 2, enako kot "a Moravskem in v sosednji Avstriji.11 1 ipološke inačice našega primerka lonca pa srečamo tudi na grobišču v Maierschu 'N Therasu na Spodnjem Avstrijskem."' kjer se družijo z gradivom Bd C;" enako jih atira K. Willvonseder v Kiirnbergu v Zgornji Avstriji.12 ^aljnjeKa sosedstva nam je znan iz najdišča Zelenč na zahodnem Češkem, ki K- Čujanovž-Jilkovš uvršča v srednji horizont kulture gomil (Bd B2 - C l),':t dalje gomili 3 v Husti Leči (Hustž Leč), v Plznu itd.14 Po vsem tem lahko sklepamo, da so taki lonci s cilindričnim vratom klasični element na najdiščih srednjepodonavske in karpatske variante bronastodobne kultu- re gomil z obsežno geografsko razprostranjenostjo. Tako nudijo možnost postavljanja širših kulturnih povezav s sosednjimi in znatno oddaljenimi področji prek Drave in Mure s Spodnjo in Zgornjo Avstrijo, Gradiščanskim, južno in jugozahodno Slovaško, delno Moravsko in Češko in Zahodno Transdanubijo. Tipološke variante našega lonca15 postavlja B. Hansel v stopnji MD II in III. Pozornost pritegne trebušasta posoda na t. 1: 12; 4: 1, 2, ki ji ni bilo moč najti neposrednih vzporednic. Močno specifičnost dajejo našim najdbam posode z razširjenim robom ustja (t. 1: 2, 3, 4, 6; 5: 28; 6: 25) - poimenovanim tudi rob »T«, kakršnega B. Govedarica na podlagi naselbinske keramike na Velikem Gradcu/Privala uvršča v Bd A 1 - B l.16 Z nekaj primerki nastopajo tudi na Veliki Gradini v Varvari v fazah Varvara A 2 in A3.17 Pogostejše so v kaštelirski kulturi18 srednje bronaste dobe v zaledju Trsta in predvsem Istre,19 na dinarskem področju in v cetinski kulturni skupini zgodnje in srednje bronaste dobe Dalmacije.20 Zato ne smemo zanemariti pomena prehodnosti slovenskega-jugovzhodnopred- alpskega sveta in medsebojnih vplivov kultur, ki pa ne odsevajo nujno enakega razvojnega ritma. Po obliki ima svojo pričevalno vrednost tudi bikonična posoda na t. 2: 11 in odlomki takih posod (t. 2: 8; 5: 16; 6: 34). Na največjem obodu je ornamentirana s horizontalnim vtisnjenim rebrom, ki je na splošno pogost okrasek na našem posodju. Na nekaterih posodah se pojavljajo vtisnjena rebra v obliki girland (t. 3: 2) ali kombinirana vodoravna in poševna oz. navpična (t. 3: 4, 5). Domnevamo, da gre za domačo prvino okraševanja, ki pa jo najdemo tudi na enem izmed vrčev virovitiške nekropole21 in na nekropoli v Gredanih.22 Naselbinsko keramiko na bronastodobnih najdiščih pa često predstavljajo lonci, bodisi da gre za blage profilacije oz. cilindrične obode (npr. t. 3: 12; 4: 19, 20; 5: 1-15, 20; 6: 1-4, 26) brez ročajev, ali manjše lončke z ročajem tik pod ustjem (vrčki!) (t. 3: 2, 3; 4: 8; 6: 5, 6). Poleg loncev pa često nastopajo tudi skodele, katerih priljubljenost in uporabnost je bila tudi tu velika. Večidel so bikonične, s poudarjenim prehodom usločenega vratu v obod in z izvihanim ustjem (t. 2: 1-4) ali pa so kleki manj izraziti, z že bolj jajčastim obodom (t. 2: 6, 7; 4: 10, 12). Vse so globlje oblike, razen v dveh primerih (t. 2: 5; 5: 40), ko so sorazmerno plitve.23 Po ohranjenih primerkih sodeč sklepamo na trakast ročaj, ki je povezoval ustje z ramenom skodele. Na splošno lahko rečemo, da imajo širok razpon kontinuiranega trajanja v času mlajše faze kulture Nagyrčv,24 pogoste so na ozemlju srednjega Podonavja oz. Zahodne Transdanubije" in trajajo še v I. fazo kulture žarnih grobišč zahodnega medrečja,26 kjer pa se že uveljavljajo v glavnem že manj poudarjeni prehodi. Na področju srednjepodonavske kulture gomil jih najdemo v zaključeni celoti v Spodnji Avstriji, v Maisbirbaumu,27 v Bd C. Skodele z visokim rahlo usločenim vratom in močno navzven nagnjenim ustjem (npr. t. (!: 15), ki se ločijo med seboj v nebistvenih podrobnostih, so datacijsko manj oprijemljive. Tako najdemo istovetne v Avstriji med naselbinsko keramiko v Kiblit- zu,28 kjer se družijo s formami Bd B2, in Haindorfu29 v Bd C. Močan razmah so doživele v karpatskem bazenu v poznobronastodobni skupini Csorva30 in na SZ karpatskega prostora v stopnji SD I po B. Hanslu.31 Če se na kratko ustavimo še pri posodah na nogi, ugotavljamo, da so na naši naselbini redke, saj so zastopane samo v treh primerih (t. 5: 32; 6: 12, 28). Žal so fragmentarno ohranjene, tako da lahko o tipu posode samo sklepamo. Možno je, da gre za kupe s poudarjenim ostenjem z izvihanim ustjem in enim držajem, kakršne se pojavljajo na srednjepodonavskem področju in v virovitiški skupini od končne stopnje srednje bronaste dobe do stopnje Ha A.32 Ne bo odveč, če opozorimo še na značilen pokrov s trikrat preluknjanim držajčkom (t. 3: 24). Še najbližjo tipološko podobnost najdemo na naselbini v Wiener-Neustadtu iz Bd B2;33 približno enako ga datira O. Trogmayer v grobu 671 v Tšpe.34 Po dosedanjem vedenju jim moremo izvorno področje iskati v eneolitski kulturi, kjer pa se dokaj redko pojavljajo.35 Med najmlajši material naselbine v Rabeljči vasi se uvršča posodje iz jame 6 (t. 1, 2, 4), en primerek iz jame 17 (t. 7: 6), odlomek ustja iz jame 9 (t. 7: 15) in trebušast obod posode (t. 7: 18), vse odkrito pri izkopu za kontejnerje 1. 1983. Navedena keramika se močno razlikuje od prej razčlenjene po trdnosti žganja, fini fakturi in skrbno polirani površini. Po obliki in okrasu se pojavijo povsem novi tipi posod, katerih vloge na naši naselbini še ne moremo pripeljati do dokončnih sklepov.36 Kolikor lahko govorimo o tukajšnjem kontinuiranem trajanju življa, opažamo, da se izražajo novi impulzi, katerih zasnove iščemo v razvoju kulturnih skupin pozne srednjepodonavske kulture gomil ali točneje zahodne Transdanubije in njihovem prehajanju v KŽG v času konca Bd C in v Bd D.37 Ta proces časovno zajema predvelatiški horizont najdišča Čaka na jugozahodu Slovaške38 ali po M. Gimbutas horizont Blučina-Cezavy na južnem Moravskem.39 Kronološko podporo bi do določene mere lahko videli v bronasti igli z večjo okroglo in sploščeno kanelirano glavico (t. 4: 25). V predalpskem prostoru jo srečamo še v skupini Hotting-Morzg pozne Bd D in zgodnje stopnje Ha A40 in v Virovitici.41 Sklep Na podlagi povedanega moremo ugotoviti, da stilske in tipološke značilnosti keramike nakazujejo možnost postavljanja širših relativno-kronoloških odnosov s Precej oddaljenimi področji. Vidimo, da jugovzhodno alpsko področje živi v sklopu vzhodnoalpskega kulturnega kompleksa, od koder se nakazujejo kulturne povezave s srednjepodonavsko kulturo gomil. Čeprav še ne moremo nuditi sintetične interpretacije naselbine in njene točne nlturne pripadnosti, pa moramo vseeno poudariti, da je naš slovenski-jugovzhodno- P'edalpski prostor sodil v naselitveno območje nosilcev bronastodobne kulture gomil. Temu v prid pričajo nam že znani gomilni pokopi (bližnje Turnišče, Morje, "njeva gora, Bukovec, verjetno Stična in Vrhnika),42 ki skupno z našim najdiščem ln raznimi posamičnimi najdbami dokazujejo kulturne povezave. Kot je bilo razvidno že iz tipološko-kronološke analize, se je razvoj sicer širil v viru širokega zahodnega bazena srednjega Podonavja,43 ki pa ni brez zvez z danskim in mediteranskim razvojem, kjer se možnost povezav šele nakazuje, ndar pa samo keramično gradivo le ne dopušča natančne kulturno-kronološke določitve, zato zaenkrat ostajamo pri širši dataciji v srednjo bronasto dobo, znotraj katere še ni mogoče potegniti točne ločnice. Po razvitosti keramičnih oblik in stilskih značilnostih bi smeli bolj misliti na časovni okvir Bd B2 - C 1, mogoče s trajanjem v čas končne stopnje Bd C2/D v smislu srednjeevropske Reineckejeve kronologije oz. po Hanslovem kronološkem sistemu MD III - SD I. Še enkrat moramo opozoriti na usodno prehodnost našega ozemlja in posledično na spoj različnih etničnih populacij in kulturnih povezav z geografsko odmaknjenimi najdišči, pri čemer pa ne smemo zanemariti regionalnih značilnosti naselitve v rodovitnem Podravju. Pri vsem pa ne smemo zanemariti prvobitne pridobitve, saj keramika zadržuje karakteristične profilacije, značilne za zgodnjo bronasto dobo, ki imajo svoje poreklo v poznoneolitski tradiciji. Zahvala Zaradi vsesplošne slabe raziskanosti srednje bronaste dobe je bilo naše opredelje- vanje gradiva močno oteženo. Za pomoč in koristne napotke se zahvaljujem S. Pahiču, prof. dr. S. Gabrovcu, dr. B. Teržan, dr. N. Tasiču, dr. T. Kovacsu, dr. O. Trogmayerju, dr. M. Novotni in dr. J. Machniku. 1 O. Trogmayer, Das bronzezeitliche Gra- berfeld bei Tdpč. Fontes Arch. Hung. (1975) - z izboklinami npr. gr. 83 - t. 8: 1, gr. 197 - t. 18: 1, gr. 203 - t. 18: 3; z rebri npr. gr. 218 - t. 19: 1 idr. 2 T. Kovšcs, Arch. črt. 93, 1966, 159 ss, kčp 9: 10, 14. 3 Id., Slov. arch. 29/1, 1981, 87 ss, Abb. 1: 11. 4 B. Brukner, B. Jovanovič, N. Tasič, Pra- istorija Vojvodine (1974) 234 ss, si. 190. N. Tasič, Balcanica 3, 1972, 93 ss. Id., Jugoslo- vensko Podunavlje od indoevropske seobe do prodora Skita (1983) 88 ss, kjer avtor obširno razglablja o prodoru bronastodobne kulture gomil. Za splošne podatke o tej kulturi glej J. Filip, Enzyklopddisches Handbuch 1 (1966) 510-517. s A. Točlk, Die Graberfelder der Karpaten- landischen Hugelgraberkultur, Fontes Arch. Prag. 7 (1964) 54 s starejšo literaturo, Taf. 9: 1, Abb. 4: 3, 8, 12. ' B. Hansel, Beitrtige zur Chronologie der mittleren Bronzezeit im Karpatenbecken 1-2 (1968), Karte 18. 7 V. Furmžnek, L. Veliačik, Slov. arch. 28/1, 1980, 159 ss in V. Furmžnek, v: Ar- chaeological research in Slovakia, 10"' Inter- national Congress of prehistoric and protohi- storic sciences (1981) 61 ss. * A. Točfk, Opevnend osada z doby bronzo- vej vo Veselom, Arch. Slovaca Fontes 5 (1964) t. 31: 15; 50: 7 idr. • V. Furmžnek, L. Veliačik (op. 7) 165 s kronološko tabelo bronaste dobe na Slova- škem. 10 Zaradi razmerja najdišč in stanja raz- iskanosti bronastodobne kulture gomil smo namenoma zaobšli nam najbližji prostor. 11 F. Berg, Mittelbronzezeitliche Grabfunde aus Maiersch und Theras, N. O., Arch. Austr. 27, 1960, 21 ss, Abb. 1: 7; 2: 4; 3: 1 (vse Maiersch) in Abb. 4: 8 idr. za Theras. 12 K. Willvonseder, Die mittlere Bronzezeit in Osterreich (1937) Taf. 43: 11. 13 E. Čujanovž-Jilkovž, Pamdt. arch. 55/1, 1964, 46 ss, obr. 11: 11. 14 Ead., Arch. stud. mat. 8, 1970, Abb. 46: 2 (Hustž Leč); 49: 23 (Milinov). 15 B. Hansel (op. 6) 123 ss, Beil. 7: 20, Taf. 45: 8, 11, Beil. 10: 11 idr. " B. Govedarica, Die friihbronzezeitliche Ansiedlung von Veliki Gradac auf Privala, Arch, lugosl. 20-21, 1980-81, 43 ss. 17 B. Čovič, Velika gradina u Varvari - I dio, Gl. Zem. muz. n. s. 32, 1977 (1978) 5 ss, t. 20: 4 (za Varvaro A 2) in t. 23: 7, 8 (za Varvaro A3). " M. Moretti, H. Gerdol, G. Stacul, I castel- lieri di Nivize, Monte Grisa, Ponte S. Quirino (Complessi dell'etii del Bronzo), Monogr. di Preistoria 2 (1978) fig. 2: 10, 11, 13 (Nivize) z nadaljnjo literaturo. " S. Gabrovec, v: Praist jugosl. zem. 4 (1983) 46 ss, si. 5: 17, 20. J0 I. Marovič, Rezultati dosadašnjih istraži- vanja kamenih gomila oko vrela rijeke Cetine, Materijali 12, 1976, 55-75. 21 K. Vinski-Gasparini, Kultura polja sa žarama u sjevernoj Hrvatskoj (1973) t. 7: 9. " K. Minichreiter, Anali Zavoda za znan- stveni rad u Osijeku 2, 1982/83, 7 ss, t. 14: 4; 27: 12. 23 Podatki niso dokončni, saj se nanašajo le na dosedanji izbor materiala. 24 R. Kalicz-Schreiber, v: Die Fruhbronze- zeit im Karpatenbecken und in den Nachbar- gebieten. Internationales Symposium 1977 (1981) 81 ss, Taf. 8: 9; 9. 25 B. Hansel (op. 6) npr. Beil. 10: 15. 26 K. Vinski-Gasparini (op. 21) 39. 27 K. Willvonseder (op. 12) Taf. 20: 2, 4. 28 K. Willvonseder (op. 12) Taf. 6: 7. 29 Ib., Taf. 12: 1, 3, 4, 8. 30 O. Trogmayer, Beitrage zur Spatbronze- zeit des siidlichen Teils der Ungarischen Tief- ebene, Acta. arch. Acad, scien. Hung. 15, 1963, 85 ss, Taf. 7: 8; 9: 8; 13: 1 idr. Po opisu in fotografijah sodeč pa je tu bolj fina struk- tura in glajena površina. Avtor jih prišteva med značilne tipe pozne bronastodobne kultu- re gomil v okolici Szegeda. 31 B. Hansel (op. 6) Beil. 11: 28. 32 Take so pogoste v virovitiški nekropoli in jim K. Vinski-Gasparini pripisuje srednjepo- donavsko izvorno področje, glej (op. 21) 40 ss z izčrpnimi paralelami. Skodele na nogi so značilen element na gredanski nekropoli - K. Minichreiter (op. 22) t. 24: 1, 2, 4. 33 K. Willvonseder (op. 12) Taf. 11: 3. Ta pokrov ima trakast ročajček. 34 O. Trogmayer (op. 30) Taf. 56: 8; najdemo ga tudi v srednjebronastodobni skupini Gyu- lavarsžnd - I. B6na, Die mittlere Bronzezeit Ungarns und ihre siiddstlichen Beziehungen (1975) 120 ss, Taf. 147: 1, 4. 35 J. Korošec, Neo- in eneolitski elementi na Ptujskem gradu, Poročilo o raziskovanju neolita in eneolita v Sloveniji 2, 1965, t. 21: 4, 5; V. Pahič, Zbelovo, Poročilo o raziskova- nju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji 11, 1983, 99, t. 19: 2. 36 Da bi lahko to z gotovostjo potrdili, bi bile potrebne nadaljnje raziskave, saj je bil ta del naselbine najmanj obsežen. 37 K. Vinski-Gasparini (op. 21) 24 ss s po- drobnimi razčlenitvami. 38 J. Paulik, Zur Problematik der Čaka- Kultur im Karpatenbecken, Slov. arch. 11/2, 1963, 269 ss s pripadajočimi tabelami; V. Nčmejcovž-Pavukovž, Vorbericht iiber die Ergebnisse der systematischen Grabung in Svodin in den Jahren 1971-1983, Slov. arch. 34/1, 1986, 133, Abb. 15. 39 M. Gimbutas, Bronze Age Cultures in central and eastern Europe (1965) 114. 40 R. Pittioni, Urgeschichte des osterreichi- schen Raumes (1954) 444 ss, Abb. 331: 12. 41 K. Vinski-Gasparini (op. 21) 42 s, t. 10: 15. 42 V poštev pride grobišče iz Turnišča - J., P. Korošec, Predzgodovinsko in staroslovan- sko grobišče pri Turnišču v bližini Ptuja, Razprave 1. razr. SAZU 3,1953, 181 ss; gomila iz Morja pri Framu - S. Pahič, Var. spom. 9, 1962/64 (1965) 170; gomila in naselbina na Brinjevi gori - S. Pahič, Arh. vest. 13-14, 1962-1963, 349 ss in id., Arh. vest. 32, 1981, 71 ss, si. 29: 1, 2; tipološko istovetna igla z diskasto glavico kot na Brinjevi gori (v gomili) je bila najdena tudi v Stični - F. Stare, Arh. vest. 15-16, 1964/65, 211 s, t. 1: 1, grob z Vrhnike smemo prav tako suponirati kot go-' milni grob - S. Gabrovec, Arh. vest. 17, 1966, 441 ss; pritegnemo lahko še grob iz Pričice ob Vrbskem jezeru - K. Willvonseder (op. 12) Taf. 32: 5-6. " Podobno vidimo pri kulturnem razvoju Ljubljanskega barja v eneolitiku in zgodnji bronasti dobi, ki je potekal v tesni povezavi z zahodno Karpatsko kotlino in sosednjimi ob- močji - H. Parzinger, Arh. vest. 35, 1984, 13 ss. DER BRONZEZEITLICHE SIEDLUNGSKOMPLEX IN RABELČJA VAS AUF PTUJ Zusammenfassung Im Zusammenhang mit der GelSndezubereitung fiir den Bau des neuen Mittelschulzentrums auf Ptuj hat das Denkmalamt aus Maribor umfassende Schutzgrabungen durchgefiihrt, die mit einzelnen langeren Intervallen vom J. 1977 bis einschlieClich 1983 dauerten. Der Fundort liegt auf der ilberwiegend lehmigen, sanft zum Bett des Baches Grajena abfallenden Flachlandterrasse. Die Forschungen ergaben eine breite Besiedlungsspanne in unterschiedlichen Zeitraumen. So gehoren die Sltesten, in einem ca. 100 m2 groBen Areal bestimmten Funde zum Kulturkreis der »Alpinen Fazies der Lengyelkultur« bzw. zur Lasinja- kultur. Den bisherigen Angaben nach ist die bronzezeitliche Siedlung kulturell nicht auf die aneolithischen Siedler gefolgt, obwohl dafur die wirtschaftlichen Bedingungen gegeben waren, Vermutlich dagegen keine demographischen. 11 Arhcoloiki vwtnlk 161 Im Laufe ihrer Entwicklung erstreckte sich die bronzezeitliche Siedlung auf ungefahr 4 500 m2, wurde jedoch leider durch die spateren Aushebungen fur die urnenfelderzeitlichen Graber betrachtlich zerstort (sie schalten sich in die chronologischen Rahmen von H. Muller- Karpes Stufen Ha B 1-3 ein), ganz besonders hat jedoch die romische Zivilisation einen Siedlungsteil stark angegriffen und bis zu einem gewissen Grad zerstort (insbesondere die breiten romischen Graben und die Graber). Es gelang uns, insgesamt noch 2155 m2 der Siedlungsschicht zu erforschen (Beilage 1). Die eigentliche Siedlung ist im Sinn der Vertikal- stratigraphie einschichtig, mit langerer Besiedlungsspanne. Die Kulturschicht lag in einer Tiefe von 0,90 m bis 1,30 m auf undurchlassigem reinem gelbem Lehm und war bis 30 cm dick (Beilage 2). Aus den Umrissen der ins Erdreich gerammten Pfosten (422) schlieBen wir, daB die Hauser aus vertikalen Tragbalken erbaut waren, wahrend massive Lehmbewurfstiicke mit gut erhaltenen Abdriicken von Flechtwerk und Querbalken von zerstorten Wanden der Hauser oder anderer Objekte zeugen. Infolge der dem Etappenbau angepaBten Ausgrabungen waren wir nicht imstande, die kompletten Hauserumrisse aufzudecken, konnen sie indes rekonstruieren. GroBtenteils haben sie rechteckige Grundrisse mittlerer Dimensionen mit einem oder zwei Raumen (Abb. 3). In samtlichen Grabungsfeldern gelang es uns, sechs Vorratsgruben mit verschiedenartiger Keramik festzustellen, von denen Grube Nr. 100 inhaltlich am reichhaltigsten war. Im Jahr 1980 legten wir auf dem Parkplatz einen gut erhaltenen Ofenboden mit einem Arbeitsraum davor frei (Abb. 5). Auf der LokalstraBe zur Schule fanden wir aber in einer Tiefe von 0,70 m zwei festgestampfte Brandreste, deren Zugehorigkeit zum Ofen oder zu zwei Feuerstellen sich wegen des schlechten Erhaltungsstandes schwer zuverlassig beurteilen laBt. Die Forschungsarbeiten in der Siedlung in Rabelčja vas haben neue Ausblicke auf die Rolle dieses Raumes wahrend der Mittelbronzezeit eroffnet. In der Artikelfortsetzung beweisen die praliminar vogestellten Funde die Aktualitat dieses Raumes und das Bediirfnis nach manchen Erhellungen und Erganzungen des im weiteren Sinn erorterten Zeitraumes. Unter den Funden iiberwiegen KeramikgefaBe mit groBtenteils grauen und braun-roten Wandungen und meistens dunkelfarbigen Briichen. Die Wandungen sind dick oder mitteldick, bei den groBeren GefaBen von durchschnittlich grober Faktur, der Ton ungeschlammt oder mit ziemlich dicken Sandkornchen gemischt und die Oberflache rauh mit Brennspuren. Anders verhalt es sich bei den kleineren GefaBen, wo der Ton meistens gut geschlammt ist, die Wandungen dunner sind und die Oberflache bearbeitet bzw. geglattet ist. Infolge des fragmentaren Zustandes war die typologisch-chronologische und die kulturelle Einordnung der Siedlung erheblich erschwert. Lediglich die Vorratsgrube Nr. 100 konnte mit ihrer chronologisch ziemlich greifbaren Keramik von 47 GefaBresten einen Einblick in die reiche Schatzkammer des bronzezeitlichen Hausinventars gewahren. Charakteristisch ist die Amphore mit hohem, zylindrischem Hals (Taf. 1: 1), sie stellt ja in den Fundorten der karpatischen1- 4-7 und mitteldonaulandischen Hilgel graberkultur ein klassisches Element mit weitgespannter geographischer Verbreitung3' s " dar. So konnen die Amphoren die Moglichkeit bieten, breitere Kulturverbindungen mit den benachbarten, wie auch den erheblich entfernten Bereichen jenseits der Drava und Mura hinweg zu erstellen, mit Ober- und Niederosterreich, dem Burgenland, der Slid- und Sudwestslowakei, zum Teil mit Mahren und Bohmen und vor allem mit dem Westlichen Transdanubien. Dis bauchingen GefaBe (Taf. 1: 12; 4: 1, 2) haben keine unmittelbaren Parallelen. Spezifisch sind die GeffiBe mit erweiterter »T« - Miindung (Taf. 1: 2, 3, 4, 6; 5: 28; 6: 25), die anhand von Analogien am haufigsten in den Stufen Bz A 1 - B 1 auftreten""17; sie erscheinen haufig in der Castellieri-Kultur der Mittelbronzezeit im Hinterland von Trieste/Trst und vor allem Istriens,"-" im dinarischen Bereich und in der Cetinje-Kulturgruppe der Frtih- und Mittelbronzezeit Dalmatiens.20 Ihrer Form nach haben Aussagewert auch die bikonischen GeffiBe (Taf. 2: 8; 5: 16; 6: 34). Die ubrigen Keramiktypen schalten sich typologisch""3' in die GefSBformen der Stufen Bz B und C ein, auBer einigen Exemplaren aus dem im Jahr 1983 im Siidwestteil der Siedlung gemachten Aushub (Taf. 7: 1, 2, 4, 6, 15, 18). Diese weichen von der iibrigen Keramik durch die Formen, die Hiirte des Brennens, die feine Faktur und die sorgffiltig polierte GefflBoberflftche ab.3' Die Bedeutung ihrer Anwesenheit muB erst ergrilndet werden, insofern es aber m6glich sein wird, von der kontinuierten Dauer der Siedlung zu sprechen, werden wir neue Impulse aus den Ansfitzen der Kulturgruppen der spaten mitteldonauliindischen HilgelgrSberkultur und in ihrem Wandel in die Urnenfelderkultur in der Zeit des Ausgangs der Stufen Bz C und D suchen.'7"3' SchluBwort: Wie bereits aus der typologisch-chronologischen Analyse zu ersehen war, verbreitete sich die Entwicklung zwar im Rahmen des breiten Westbassins des mittleren Donauraumes,43 das jedoch nicht ohne Verbindungen mit der balkanischen und mediterranen Entwicklung ist, wo sich die Moglichkeit von Verkniipfungen erst andeutet. Das vorwiegend lediglich keramische Fundmaterial kann jedoch keineswegs eine prazise kulturell-chronologische Determination zulassen, deshalb verbleiben wir einstweilen bei der breiteren Datierungseinordnung der Mittelbronzezeit, in deren Rahmen sich noch nicht die genaue Trennungslinie Ziehen laBt. Aufgrund des Entwicklungsstandes der Keramikformen und ihrer Stilmerkmale diirfte man eher an den Zeitrahmen der Stufen Bz B 2-C 1 denken, vielleicht mit Andauern in die Zeit der Endstufen Bz C 2/D im Sinne von Reineckes mitteleuropaischer Chronologie, bzw. ausgedruckt in B. Hansels chronologischem System - in MD III - SD I. Bei all dem ist indessen hervorzuheben, daB die Keramik die charakteristischen, fiir die Friihbronzezeit kennzeichnenden Profilationen beibehalt, deren Ursprung sich aus der spatneo- lithischen Tradition herleitet. Obwohl wir noch nicht imstande sind, eine synthetische Interpretation der Siedlung und ihre genaue Kulturzugehorigkeit vorzulegen, miissen wir dennoch betonen, daB unser slowe- nisch-siidostlicher Voralpenraum in den Siedlungbereich der Trager der bronzezeitlichen Hiigelgraberkultur gehorte. Zugunsten dessen zeugen die uns schon bekannten Grabhiigelbe- stattungen (das nahe gelegene Turnišče, Morje, Brinjeva gora, Bukovec, Stična und Vrhnika),42 die gemeinsam mit unserem Fundort und unterschiedlichen Einzelfunden die kulturellen Verbindungen beweisen. Wir miissen nochmals auf den schicksalshaften Durchgangscharakter unseres Territoriums hinweisen, was die Verschmelzung verschiedener ethnischer Populationen und kulturelle Verkniipfungen mit geographisch abgeriickten Lokalitaten zur Folge hatte, wobei jedoch der regionale Charakter der Ansiedlung an der fruchtbaren Drava nicht iibersehen werden darf.