IHLimN September (JfIOAL (33GAM čelo se je povsodi na, isti način kot v Ameriki: pw~ šel je volk v ovčjih oblačilih. Končno je pa ostal le volk v vsej svojej nagoti ni poželenju po krvi. ■ ■ Susan B. Anthony. y IVL JEN J E PIS Elizabete Cady Stanton, ki smo ga priobčili nedavno, je nepopoln brez Suzane B. Anthony. Celih 50 let sta te dve ženski delovali skupno za en in isti namen. Po svojih značajih sta si bili toliko različni, da je ena izpopolnjevala drugo. Delo, katero sta dovršili, bi ena brez druge ne mogla nikdar sama dokončati. Miss Anthony je zagledala prvič luč sveta dne 15. februarja 1820 v South Adams, Mass. Svojo bojevito naravo in zgovornost je podedovala po svojem očetu. Oče, ki je bil član kvakerske cerkve, je bil preveč samosvoj in ker se ni ravnal po ukrepih cerkvenih očetov, je bil pregnan iz cerkvene občine. To je sicer premožnega človeka končno spravilo v revščino. Za svojo družino je bil skrben, in je gledal, da so vsi otroci dobili vso izobrazbo, kar je je bilo takrat v Ameriki na razpolago. Stara 15 let je Suzana morala od doma in skrbeti sama za sebe. Podučevala je 13 let po šolah v državi New York, in s svojim delom med učiteljicami izboljšala stanje učiteljskega stanu. V javnost je zašla potom organizacije The Society of Friends. Ta družba je zagovarjala enakost pravic med moškim in žensko, in obsojala suženjstvo. K temu programu je Suzana pridala še boj proti pijači. Vse te reforme je skušala doseči potom ženske moči pri volitvah. Cisto dosledno je, da je nastopila vedno in povsod najprvo z zahtevo za žensko volilno pravico. Roko v roki z Mrs. Stanton je prehodila državi Michigan in Kansas. S svojo zgovornostjo, hitrim pojmovanjem in pikrimi opazkami je spravila vse svoje nasprotnike v zadrego. Med tem ko je imela Mrs. Stanton svoj jezik namazan z medom, je Miss Anthony svojega namakala v jesihu in žolču. Pero ji ni šlo posebno dobro izpod rok; zato je prepuščala člankarstvo svoji tovarišici. Sama se je pa vkvarjala večji del z organizatoričnim delom; v tem oziru je bila ona mojster. Vedno sta si srečno tako razdelili delo, da sta dosegli vspeh, in da zgodovina ne more poročati o enem samem prepiru med tema dvema ženskama. Najboljše je pokazala svoje zmožnosti za časa Lincolna. Treba je bilo najprvo potom amend-menta v Konstituciji odstraniti in prepovedati suženjstvo. L. 1863 je ustanovila z Mrs. Stanton The Woman’s National Loyal League. Naloga te lige je bila vzbuditi zanimanje za novi amendment potom razprav in potom dopisov. Miss Anthony The Dawn Ločan. se je vrgla v delo in v teku enega leta je imela ves potrebni denar nabran, in je predložila Kongresu prošnjo, podpisano od več kot 400.000 oseb. Senator Sumner je potrdil, da brez pomoči Miss Anthony bi se takrat še ne bilo rešilo vprašanje suženjstva. Trinajsti amendment je bil v resnici delo, ki ga je zasnovala in srečno izpeljala Miss Suzan H. Anthony. Po pravici je pričakovala, da se bo stranka, katero je spravila na noge, izkazala hvaležno za njeno pomoč, in ji pomagala priboriti volilno pravico za ameriško ženstvo. Kot se je izkazalo pozneje, so politiki izrabili njeno zaupanje in vse tako zasukali, da je imelo škodovati ravno njenim načrtom. Od tega časa naprej je napovedala boj in sovraštvo vsem moškim in vsem njihovim ukrepom. Postala je v pravem pomenu bojevita su-fragetka. L. 1872 je nastopila javno pri volitvah v Rochester, N. Y., da bi poskusila moč zakona. Za- prli so jo, in sodnik jo je obsodil na globo $100.00. Zagovarjala se je sama. “Upor proti tiranstvu”, je rekla, “je delo božje in spolnjevanje božjih zakonov. Nikdar ne bom plačala niti enega vinarja.” — In v resnici ni plačala kazni nikdar. Bila je rojena za boj, in boj je bilo celo njeno življenje. Vse, kar je imela in kar je zaslužila, je šlo zato, da pribori enakopravnost ženskemu spolu. Časopisje se ji je rogalo, na shodih so jo zasmehovali javno; vse to je ni oplašilo. Ko je propadel njen časopis “Republic”, je videla, da je zašla v dolgove, ki so znašali nad $10,000.00. Še bolj se je oprijela dela, in izplačala vse do zadnjega vinarja. “Napravila sem prostor za druge, ki bodo nadaljevali moje delo,” je bila njena edina opazka, ko je plačala svoje dolgove. Boj za ženske pravice je bilo njeno edino geslo. To je bila njena vera, njena zabava in tolažba v težkih urah. Učakala je lepo dobo let in predno je umrla dne 13. marca 1906, je videla na svoje lastne oči, da njeno delo ni bilo zastonj. Samo trinajst let po njeni smrti je šlo seme, katero je sejala, v klasje, in ženska enakopravnost z moškim je potom glasovnice priklicala v življenje prohibicijo. Miss Suzan B. Anthony, samica, sovražnica moških, strah zakonodajcem in politikarjem, ni živela zastonj. Gora Oljka Marie Prisland. V LISTIH sem čitala, da je pogorela starodavna božjepotna cerkev na gori Oljki v Savinjski dolini. — Pri čitanju te vesti so se mi obnovili moji mladostni vtisi, ki so s to goro v zvezi. Gora Oljka je precej vsioka; nad 700 metrov se dviga v zrak. čez in čez je pokrita z mogočnimi zelenimi smrekami, pa tudi drugim senčnatim drevjem, da je pot na goro vedno zavita v polmrak. Vrh gore je stala lepa cerkev z dvema zvonikoma. Cerkev je bila približno dvesto let stara. Raz gore se nudi krasen pogled po spodnji in gornji Savinjski dolini, ter še naprej preko nekdanje kranjske in koroške meje. Čeprav sem takrat bila še skoro otrok, še do danes nisem pozabila prelepega vtisa, ki sem ga dobila na tej gori, ko sem ž nje razgledovala okolico ob solnčnem zahodu. Po dolinah se je že mračilo, a večerni žarki so še vedno obsevali vrhove naših gora, kakor visoko Ojstrico, ki stoji na nekdanji štajersko-kranjski meji, in je vsa pokrita z večnim ledom in snegom. Njena bela glava se je v večernem solncu bliščala, kot bi bila s zlatom in biseri posuta. Na vsakem višjem brdu se je svetlikala bela cerkvica; iz zvonikov so vabili zvonovi k večerni molitvi. Med te akorde so se mešali zvončki črede, ki se je pasla nekje v dolini in odhajala domov s pašnika. — Dolina se je vedno bolj zavijala v temo. Tu in tam se je posvetila lučka, prižgana na tem ali onem domu. Tudi na nebesnem oboku so se začele prižigati lučke, zvezdice, da je vse migljalo. Poiskala sem Rimsko cesto, da vidim, če je sreča z menoj. Našla sem jo ravno nad glavo. Vživala sem pač si ečo takrat, srečo brezskrbne mladosti. Soseda se je s svojo hčerko odpravljala na božjo pot na goro Oljko. Naprosila sem svojo staro mamico, da je dovolila iti tudi meni. Od nas do vrh gore je kakih šest ali sedem ur hoda. Zdi se mi, da smo me porabile več časa, ker mladina se pač hitro utrudi. Pot nas je peljala mimo lepih hmeljevih nasadov, s katerimi so se tiste čase počeli baviti kmetovalci v spodnji Savinjski dolini. Ko smo začele iti v hrib, se dobra soseda domisli nekaterih pripovedk, ki so med ljudstvom krožile o tej gori, in brez katerih pač ni nobena božja pot. Pripovedovala nam je, koliko čudežev se je že na gori zgodilo, ter nam povedala zgodbico o roparjih, ki so se svoje čase po gori skrivali in ropali bogate lesne trgovce, ki so se vračali s potovanja. Veste, večina gornje Savinjske doline trguje z lesom. Tam so namreč veliki smrekovi gozdovi, in vsak kmetovalec ima kos gozda. Pozimi drevesa poderejo, jih spravijo na žage, da narežejo deske, spomladi pa zbijejo plave ali “flose”, kakor smo rekli, na te splave naložijo deske, in vse skupaj peljejo po Savinji in Savi na Hrvatsko, kjer jih dobro pro- dajo. Na ta način je pozimi in spomladi zaposlenih veliko ljudi, ko še ni drugega dela na polju. —• Mr. Grdina se je lansko leto mudil v Savinjski dolini; ni se mogel načuditi spretnim flosarjem, katere bi rad “pritisnil”, pa mu je ravno filmov zmanjkalo. Jaz sem ga pa dražila, da se s filmi ni založil zato, ker si je mislil, da tam, kjer sem jaz doma, itak ne bo nič zanimivega. Bilo je pa res škoda, da Mr. Grdina flosarjev ni mogel v slikah pokazati; kamor je prišel med naše. ljudi, je vse po njih vpraševalo. — Da pridem nazaj k moji zgodbici: Tora j ti roparji, ki so se od nekod pri- klatili in strašili poštene ljudi ter lajšali žepe premožnim, so od nekega čarovnika zvedeli, da ko bi prižgali namesto sveče ali kar so že rabili za razsvetljavo, prstke nerojenega otroka, bi se taka luč nikamor ne videla, ampak bi svetila samo njim. S tem bi se roparski posel jako olajšal, ker bi jih nihče ne videl. Rokomavharji so seveda na vsak način hoteli vršiti svoj posel na neviden način, zato so sklenili uporabiti nasvet tega čarovnika. Prežali so na ženske, ki so prihajale na goro. Tako se je zgodilo, da je šla na božjo pot žena v blagoslovljenem stanu. Bila je čisto sama na potu. Roparji jo takoj ustavijo in ji povedo, kaj z njo nameravajo. Žena jih je s povzdvignjenimi rokami prosila, naj ji prizanesejo. Obljubila je dati jim vse premoženje, ako jo pustijo. Vkljub njeni prošnji so jo roparji umorili, da bi prišli do detetovih prstkov. Groza jih je pa obšla, do so zagledali dete, ki je imelo ravno tako v nemi prošnji povzdignjene roke, kakor mati poprej. Niso si upali izvršiti svojega zločina nad otrokom, ampak so bili tako prestrašeni in osupli, da so kar zbežali. Romarji, ki so prišli isto pot, so našli razmesarjeno mater, jo pobrali in nesli na goro ter jo pri cerkvi pokopali. Tisto noč je nastala strašna nevihta. Dež je lil kot bi se oblak utrgal. Voda je tekla po gori kot hudournik in vdrla v roparsko jamo s tako naglico, da ni mogele nihče uiti, in so vsi roparji potonili kakor podgane. Od takrat ni baje v celi Savinjski dolini nobenega roparja več. . . Mene je kar zona spreletela, ko je soseda pripovedovala to zgodbico. Ravno ko je končala, smo prišle mimo neke jame, za katero je ona natančno vedela, da je ravno ista, kjer so se skrivali roparji svoje čase. Mene je bilo tako groza, da so mi kar zobje šklepetali. Na nobeno stran si nisem upala pogledati, da morda za kakim grmom ne ugledam divjega, kosmatega rokomavharja. Ruto sem si potegnila čisto na nos, ter se tesno tiščala sosede. Odleglo mi je šele ko smo prišle vrh gore, na plan. Nihče me ne bi spravil po isti poti nazaj, ako bi šle same s sosedovimi. Ker je pa šla cela gruča ljudi, in ker sem se previdno spravila na sredo, da bi me bilo manj strah, smo srečno pri- šli v dolino. Šele takrat sem povedala sosedi, kako me je prestrašila s svojo zgodbico. Soseda se je pa smejala, češ da revnim ljudem se roparjev Državljanski katekizem. Kaj se pričakuje od dobrega državljana? — Da je poučen o javnih zadevah in vprašanjih; da gre volit vsake volitve; da se prepriča o kandidatih predno za nje voli, ter pazno zasleduje delo vlade, da lahko pohvali kar je dobrega in graja slabo. Vsak dober državljan naj čita knjige in časopise, ter posluša govore javnih mož, da se seznani s delom njihovega urada. Skuša naj s svojim delovanjem vladi na kak način koristiti. Kaj je “Deklaracija neodvisnosti?” — To je izjava, sklenjena v Philadelphiji 4. julija 1776, po delegatih 13 ameriških kolonij Velike Britanije, ki izjavlja, da so združene kolonije odvezane vsake odvisnosti od britanske krone in so, ter po pravici morajo biti, proste in neodvisne države. Kakšni vzroki so vodili koloniste, da so se uprli? — Bilo je več vzrokov, ki so našteti v Deklaraciji neodvisnosti. Najvažnejši so: Angleški kralj je nastavljal med njimi velike skupine vojaštva proti njih volji; zagovarjal je sramotne tožbe svojih vojakov, ki so morili koloniste brez upravičenih vzrokov; naložil jim je davke brez privoljenja kolonistov ; ni hotel dovoliti zastopstva kolonistov v angleškem parlamentu; odvzel pravico sodbe po poroti in sodbe na kraju, kjer so se zločini izvršili. Katero postopanje angleške vlade je koloniste prisililo, da so nadaljevali boj, potem ko so se uprli? — Najvažnejši vzroki so sledeči, kakor so našteti v Deklaraciji: Angleška krona ni hotela privoliti postav, potrebnih za javni blagor; kralj je prepovedal svojim governerjem sklepati in uveljaviti postave nujne važnosti, dokler bi se ne dobilo njegovo dovoljenje, potem je pa zanemaril dajati ta dovoljenja; kralj je skliceval zakonodajni zbornici na nepristojna mesta, oddaljena od uradov, kjer so bile shranjene uradne listine; razpustil je poslansko zbornico, ker se ni uklonila njegovi volji; zanemaril je skrbeti, da bi se izvolili drugi poslanci namesto odstavljenih; preprečil je naseljevanje in podržavljanje tujcev; nastavljal je sodnike odvisne v njih uradni 'lužbi, delovanju in plači samo od njega samega; ni bati. Jaz sem se pa le vsakikrat, ko sem zagledala goro Oljko, spomnila roparjev in mojega strahu. Marie P r i s 1 a n d . nastavil je množice nepotrebnih uradnikov, ki so mučili ljudi in jih izžemali do uboštva; naredil je vojaško oblast neodvisno od civilne oblasti in jo postavil celo nad civilno oblastjo; odvzel je svobodo in spremenil obliko vlade; opustošil je posestva in uničeval ljudske postave ; razpisal je denarne nagrade za glave onih, ki so se uprli njegovemu nasilju; naščuval je indijanske divjake ob mejah pro ti njim. Ali so se kolonisti obrnili na angleško krono, da bi popravila te krivice, predno so se uprli? — V besedilu Deklaracije so kolonisti povedali celemu svetu, da so v vsakem slučaju nasilja prosili pomoči na najponižnejši način; vse prošnje pa so bile odgovorjene samo z novimi krivicami. — Kolonisti so se obrnili na britanski parlament, ter ga obvestili o krivicah, ki so jih trpeli in apelirali na njih čut pravičnosti in na vezi sorodstva, ki so jih vezale skupaj, naj preprečijo početje krone, pa je bi- lo vse brez uspeha. Ali ni Amerika imela nobenih bojevnikov med britanskimi državniki? — Več vodilnih Angležev in večina Ircev, članov parlamenta, je javno odobravalo nastop kolonistov pri uporu. Kaj je bila neposredna posledica. Deklaracije neodvisnosti? — Z njo so kolonisti odstranili vsako upanje sprave z Anglijo in so se navdušili za nadaljevanje boja za neodvisnost. Kateri narod je posebno hitro priznal novo vlado, upostavljeno od kolonistov? — Francija je naglo priznala novo zvezo in ji je poslala moštvo in ladije, da bi jim pomagale pri njihovi stvari. Drugi narodi v Evropi so sledili vzgledu Francije, in mnogo ljubiteljev svobode je šlo čez ocean v Ameriko, da vstopi v ameriško armado. Kateri dogodek je dosegel angleško priznanje neodvisnosti Amerike? — Udaja generala Corn-wallisa pri Yorktownu v Virginiji je prisilila Anglijo, da je potrdila svobodo ameriških kolonij. Kdaj je zveza 13 kolonij postala Združene Države v Ameriki? — Ko so bile sprejete točke zveze, leta 1871. (Pride še.) MJK4BN4 UdRdCIIA Zapisnik polletne seje gl. odbora S. Ž. Z. 18. in 19. julija 1932. Sestanek 18. julija. Seja se je začela ob dveh popoldne. Navzoči: Rev. Anton Schiffrer, duhovni nadzornik, — Marie Prisland, predsednica, — Josephine Račič, tajnica in urednica, — Anna Motz, blagajničarka, — Josephine Erjavec, prva nadzornica —, Rose Smole, nadzornica, — Albina Novak, nadzornica. Dopoldne istega dne so nadzornice pregledale račune. Na poziv predsednice začne Rev. Schiffrer sejo z molitvijo. Sledi POROČILO GL. PREDSEDNICE. Drage sestre: — Zbrale smo se, da pregledamo poslovanje naše dične organizacije, da se prepričamo, ako je vse v redu, in da se pogovorimo, kako bomo gospodarile zanaprej. O podrobnem napredku in uspehih, ki jih je organizacija imela, Vam bo gotovo sestra glavna tajnica poročala, deloma ste se pa že prepričale iz Zvezinih knjig, poročil in računov, katere ste pregledale. Zadnjega pol leta je organizacija imela kampanjo za novo članstvo, ki nam je prinesla dve novi podružnici in nad 700 članic. Kaj sličnega pač ni nihče pričakoval. Po pravici smo lahko ponosne na tak uspeh, in hvaležne moramo biti onim, ki so do tega uspeha pripomogle. — Pred Vami je poročilo kampanje, da določite, katerim podružnicam in katerim članicam naj se odmerijo razpisane nagrade. Sedanji nestalni časi tudi Zvezi niso prizanesli. Meseca januarja je prenehala s poslovanjem Joliet National banka, pri kateri je imela Zveza en tisoč dolarjev na hranilni vlogi. Kakor se sliši, se vršijo pogajanja, da se ta banka zopet odpre. V tem slučaju pač Zveza ne bo imela nobene izgube. — Koncem meseca junija pa je zaprla vrata Kas-par banka v Chicagi, pri kateri je imela naša organizacija en tisoč dolarjev na hranilni vlogi, ter čekovno vlogo, ki je znašala tudi okoli tisoč dolarjev. — Ta banka je bila ena izmed najmočnejših na zapadni strani mesta Chicago. Več organizacij in posameznih društev je imelo v nji naložen svoj denar. Zveza je lahko srečna, da je imela sorazmerno malo svoto naloženo. Sicer se pa tudi o tej banki sliši, da bo zopet odprta, ter tako mogoče ne bo izgube. O splošnem razmerju v organizaciji se moram pohvalno izraziti. Napredujemo in poslujemo v pravem sesterskem duhu. Razne male pritožbice, ki so bile vedno le osebne vsebine, so prenehale, iz česar sklepam, da vlada povsod lep mir. Odbori podružnic poslujejo redno, kakor se pohvali sestra glavna tajnica; v kolikor pride moj urad v poštev, moram od strani članstva priznati točnost in vsestransko zavedanje dolžnosti. Ista vzajemnost in harmonija vlada med glavnimi uradnicami. — Zahvalim se tako članstvu kot gl. odbornicam za naklonjenost in sodelovanje, ter se še zanaprej pri poročam. Marie Prisland. Poročilo gl. predsednice sprejeto. — Sledi POROČILO GL TAJNICE IN UREDNICE ZARJE. Financa. — Naj nadaljujem o naših financah, kjer je končala gl. predsednica. Čekovni račun na Kaspar banki bi bil izčrpan, ko bi bila banka še vnovčila naše junijske čeke, ki so bili to pot pripravljeni izredno zgodaj, pa žalibog, vseeno prepozno. Z odobritvijo gl. predsednice in gl. blagajničarke sem potem 28. junija odprla nov čekovni. račun na eni največjih bank v mestu, The Continental Illinois Bank and Trust Co. — Naj podam na tem mestu koncentriran pregled Zvezinih dohodkov in stroškov zadnjega pol leta, kakor tudi pregled Zvezinega imetja. PREGLED DOHODKOV IN STROŠKOV S. Ž. Z. ZA POL LETA OD 1. JANUARJA DO .30. JUNIJA 1932. Dohodki: Mesečnina ............................$3,936.75 Pristopnina ............................ 527.25 Doklada ................................. 23.50 Razno (knjige, papir, izkaznice, znaki, čarter, prestopni listi) ........... 44.05 Zarja (članice) ..................$2,624.50 ne-članice ...................... 9.80 klišeji in oglasi -............ 413.53 3,047.83 Obresti: bolidi ................... $150.00 banke .................. 236.83 386.83 Stroški: Posmrtnina (21 slučajev) .................. 1,950.00 Uradne plače in dnevnice ................. 1,006.25 Zarja (tiskarna, adresar, pošiljanje, P. O. deposit, poštnina v znamkah, oprema) ......................... 1,657.86 Vse drugo (tiskovine, uradna soba, pisarniške potrebščine, nagrade, znamke za zavoje, in razni manjši upravni stroški) ........................ 360.54 SKUPAJ ............. $4,974.65 POLLETNI DOHODKI $ 7,966.21 POLLETNI STROŠKT ............................. 4,974.65 PREOSTANEK V POL LETA .................. $ 2,991.56 Preostanek ob sklepu prejšnjega pol leta .... 23,083.70 OSTANE V BLAGAJNI 30. JUNIJA 1932............ $26,075.26 KJE JE ZVEZINO PREMOŽENJE Naloženo na hranilnih vlogah: The North American Trust Co., Cleveland, Ohio No. 11907, 3% ..................................... $ 2,452.70 The San Francisco Bank, San Francisco, Calif. No. 704382, 3'A% ...................................... 3,237.50 Bank of Sheboygan, Sheboygan, Wis. No. 26268, 3% ......................................... 2,200.56 The International Savings & Loan Co., Cleveland, Ohio No. 1280, 4/2% ................................ 1,139.35 i'hc Joliet National Bank, Joliet, 111. No. 39416, 3% .................................... 1,060.15 First Wis. Nat’l Bank, Milwaukee, Wis. No. 29218, 3% ................................... 1,061.32 Continental Til. Bank & Trust Co., Chicago, 111. No. 17641, 3% ..................................... 5,314.72 Kaspar American State Bank, Chicago, 111. No. 138884 ..................................... 1,000.00 SKUPAJ ............-.................. $17,466.30 Investirano v bonde: The City of New York 4;4% Bond ........................... 1,000.00 Philadelphia, Pennsylvania 4/'/• Bond.... 1,000.00 County of Genesee, Michigan -\/% Road Assessment Dis. No. 93, Highway Improv. Bond.., 1,000.00 Four Liberty 4)4% Gold Bonds Nos. E02807975, F02807976, G02807977, H02807978,, $1000.00 each ...................................... 4,000.00 SKUPAJ ................................ $ 7,000.00 Naloženo na čekovnem računu: Kaspar State Bank, Chicago, 111. 1,161.76 Continental 111, Bank it Trust Co., Chicago, 111............ 447.20 SKUPAJ ................................ $ 1,608.96 VSE SKUPAJ ......................................... $26,075.26 Podružnice in članstvo. — Od zadnje seje sta zrastli dve novi podružnici: št. 52 v Kitzville, Minn. in št. 53 v Brooklyn, Ohio. Članstvo obeh je všteto v kampanjo. Od prvega januarja do tridesetega junija so pristopile k Zvezi 704 nove članice. Za vse te sem izdelala izkaznice in jih razposlala tajnicam. Obenem je tega pol leta odpadlo ali bile izbrisanih okrog 150 prejšnjih članic in ravno sedaj jih je okrog 100 na suspendacijski listi. Največ jih je suspendirala podružnica št. 19, Eveleth, Minn., ki je samo v mesecu juniju na novo suspendirala 52 članic. Vendar je že tam delo v teku, da 1)0, upam, kmalu vse to izravnano. Tudi po nekod drugod je včasih malo več suspendiranja, kakor bi mogel človek upravičeno pričakovati, na splošno se pa podružnice v teh časih vendarle jako sijajno drže, kakor vidimo iz finančnih poročil in dopisov v Zarji in iz nepričakovanega uspeha kmpanje. Ob koncu junija šteje Zveza okrog 4600 rednih članic in okrog 100 suspendiranih. Naj tudi na tem mestu povem, da občudujem tajnice premnogih podružnic, med njimi tudi naj-večje (št. 25), ki mi ves čas, odkar sem v gl. uradu, pošiljajo izredno skrbno sestavljena poročila, o pravem času in s pravo svoto denarja, me obveščajo o spremembi naslovov, kolikor mogoče redno poročajo o delovanju svoje podružnice v Zarjo, in ne povzročajo nobenih nepotrebnih sitnosti. Po teh krajih morajo biti posebno dobri odbori in posebno zavedno članstvo. Prestopanja članic od ene podružnice do druge tega pol leta ni bilo izrednega, če izuzamem št. 10, odkoder je pred par meeci precej velika skupina članic prestopila k sosednim podružnicam. Zarja. — Naj se zahvalim v prvi vrsti naši gl. predsednici Mrs. Prisland, kakor tudi vsem ostalim sotrudnicam, ki s svojimi članki in dopisi delajo Zarjo zanimivo in zaželjivo, obenem pa naj tudi povdarim, da smo vse skupaj še prav posebne zahvale dolžne našemu duhovnemu nadzorniku Rev. A. Schiffrerju, ki nas v svojih člankih poučuje o prejšnjem in sodobnem ženskem gibanju in napredku, tako v Ameriki kakor po svetu sploh, in daje slovenski ženi v Ameriki najbolj pomembne idejne smernice. Ni lahko izbirati najbolj primerno in potrebno tvarino, ter presedeti ure in ure \ knjižnici in zbirati podatke iz vseh mogočih knjig, revij in statistik, ločiti zrno od plevela, zbrano tvarino premisliti in jo podati nam v tako domači besedi, da jo tudi najbolj preprosta članica lahko razume. SŽZ. našemu duhovnemu nadzorniku ne bo nikoli mogla poplačati, kaj je storil in še dela za naš napredek in ugled potom Zarje. Naš list nikakor ne bi mogel biti kakor je, ko bi večina dela ne bilo napravljenega iz čistega idealizma. Zarja pa se bo še bolj prilagojevala potrebam na-štga članstva; imamo še več načrtov, ki se bodo eden za drugim uveljavili, kadar in kakor nam bodo pripuščale razmere. Od zadnje seje naprej smo dobile redni Kuhinjski kotiček, za katerega jako vestno skrbi Mrs. Erjavec in njene dopisovalke. Ce hočemo razširiti in povzdigniti angleški del, ni druge poti, kakor da Zveza daje primerne nagrade za prispevke. To nam je že večkrat povedal g. duhovni nadzornik. Imamo mnogo zelo zmožnih mlajših članic, ki bodo gotovo še vse krepkeje poprijele, če dobijo vsaj kako malo priznanje za svoj izredni trud. Slabi časi so izrinili slike iz Zarje; pač ni denarja za klišeje. Svetovna razstava. — Na zadnji seji ste me pooblastile, naj imam na skrbi sodelovanje SŽZ. pri svetovni razstavi, ki se bo vršila prihodnje leto v Chicagi. Informirala sem se, koliko je bilo že narejenega v teni oziru, in našla, da Slovenci v Chicagi do sedaj s pripravami še niti resno začeli niso, niti se ravno sedaj ne ve, kdo je vsaj začasni predstavnik te akcije. Enkrat v prihodnosti bo menda sklicana seja in povabljeni zastopniki raznih organizacij. Za enkrat nam drugega ne preostaja kakor upanje, da vse to ne pride prepozno. * * * Pri uradnem poslovanju sem včasih potrebovala notarsko delo. Izvršil ga je vedno Mr. John Jerich, urednik Am. Slovenca, in sicer vedno za “božji !on”. Prav lepa hvala mu! * * * Darilo Dravske banovine. — Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani je poslala Slovenski Ženski Zvezi nekaj nad sto knjig Cankarjeve, Vodnikove in Mohorjeve družbe, da jih razdelimo kot darilo Dravske banovine predvsem knjižnicam v našem področju, in eventualno tudi posameznim slovenskim izseljencem. Knjige so bile odposlane že pred šestimi meseci, pa jih je carinki urad v New Yorku pod vsemi mogočimi pretvezami zadrževal tako dolgo, da sem že izgubila upanje, da jih bomo sploh kdaj prejeli. Pred enim mesecem pa so vendarle dospele. Razdeljene bodo, kakor nam je naročeno. Lepo je, da se je Domovina spomnila naše organizacije, in ameriških Slovencev sploh, na tako nepričakovan, zato pa tem bolj razveseljiv način. Banu Dr. Marušiču, ki je odredil, da se je to zgodilo, kakor tudi njegovemu načelniku oddelka za socialno politiko in narodno zdravje, smo pač dolžni, da mu zakličemo: Prisrčna hvala! Naj bo moje današnje poročilo s tem končano. Josephine Račič. Poročilo gl. tajhice in urednice sprejeto, nakar sledi POROČILO DUHOVNEGA NADZORNIKA. Cenjene gl. uradnice S.Ž.Z.: Seveda prihajajo še vedno pritožbe od ene in od druge strani. Tukaj ni tako kot bi imeli biti, in tam bi bilo lahko boljše. So pritožbe, ki niso drugega kakor boji za osebnosti. Kaj takega moramo pričakovati v vsaki družbi, drugače bi ne vedeli, da smo na svetu. Verske dolžnosti članstva so bile razložene že tolikokrat, da bi jih bilo brezpomembno zopet razlagati na vsako posamezno pismo. Isto velja glede članic, ki so opravičene do vstopa v Zvezo in katere ne. Če bi hotel odgovarjati na vsako posamezno pismo in pritožbo, bi bil vedno zaposlen samo s ponavljanjem istega, kar je natančno razloženo v pravilih in ravno tako v več številkah uradnega glasila. V slučaju nesporazuma pri podružnicah ni-som dobil do danes še nobene pritožbe, ki bi je ne mogla rešiti podružnica sama. Treba je seveda upoštevati pravila, ki so tako razločna, da jih vsaka članica lahko razume. Danes bolj kot kdaj poprej v zgodovini S. Ž. Z. bi se moralo članstvo zavedati svojih verskih dolžnosti. Ni ga med nami, ki bi ne čutil težo dneva zaradi slabih delavskih razmer. Po besedah Kristusovih so zapopadene vse verske dolžnosti človeka v dveh zapovedih: Ljubi Boga nad vse, in svojega bližnjega kot samega sebe. Uradno glasilo Zarja mora biti vsem po volji, ker ne dobim nobenih pritožb. Seveda, če bi ženske same bolj sodelovale, bi bilo bolj zanimivo. Nihče ne ve boljše, kaj ugaja ženski, kot ravno ženska sama. Pri zadnji seji se je določilo, da se bo nagradilo pri polletni seji one članice, ki so prispevale članke za angleški del Zarje. Priporočam vam, da upoštevate ta sklep pri današnji seji in vas prosim, da izrazite vašo hvaležnost na en ali drug način tudi sodelovalkam pri slovenskem delu glasila. Rev. Anton Schiffrer. Poročilo duhovnega nadzornika sprejeto. Glavna blagajničarka Mrs. Anna Motz poroča, da je vse v redu. Predsednica, nadzornega odbora Mrs. Josephine Erjavec poroča, da se poslovne knjige tajnice in blagajničarke ujemajo. . Nadzornica Mrs. Rose Smole poroča, da je našla knjige v redu. Nadzornica Mrs. Albina Novak pove, da se njeno poročilo ujema s poročilom obeh ostalih nadzornic. Prebrano pismo podružnice št. 15. Uradnice ne morejo napraviti izjeme, kakor jo želi podružnica. Na dnevni red pridejo nagrade za kampanjo. (Objavljeno že v prejšnji številki Zarje.) Na Zvezine stroške naj Mrs. Prisland osebno izroči Spominsko knjigo podružnici, ki bo zmagala v letošnji kampanji. Vse uradnice so povabljene, da so tudi pri tem navzoče. Podružnica št. 36 v McKinley, Minn, naj prejme brezplačno knjigo tajnice in blagajničarke za stoprocentno članstvo v njihovi naselbini. Sklenjeno, da Zveza kupi še več U. S. Liberty bondov. Ob šestih zvečer sestanek zaključen z molitvijo. Drugi dan seje, 19. julija. Navzoče iste osebe kakor prvi dan,, razen Rev. Fathra Schiffrerja. Zapisnik prvega dne prebran in potrjen. Nato so se podale vse odbornice skupaj downtown na Continental Illinois Bank and Trust Co., da najamejo varnostni predal, pregledajo vrednostne papirje in investirajo denar. Pozneje se je zopet nadaljevala seja na gl. uradu. Miss Koren od podr. št. 12 naj dobi zlato Svežino broško kot priznanje za njene članke v angleškem delu Zarje. Sklenjeno, da nobena odbornica, ki ni na časten način izvrševala svojega uradnega dela, ne more biti ponovno izvoljena v katerikoli urad, niti biti poslana kot delegating a na konvencijo. Prebrano pismo gl. odbornice Mrs. Urbas in naročeno gl. tajnici, kaj naj odgovori. Odbornice izrazijo svo,je priznanje Mrs. Erjavec za njeno delo v “Kuhinjskem kotičku”. Mrs. Albina Novak razloži navzočim svoje načrte glede izobraževalnih klubov, posebno kako poživiti zanimanje zanje. Ker pridejo v poštev največ mlajše članice, bo pisala svoje članke v angleščini ; kadar bo notri kaj takega, kar bi zanimalo starejše, bo prevedeno tudi na slovensko. Sklenjeno, naj se Zvezina lastnina v gl. uradu zavaruje proti ognju. Imenik podružnic naj bo objavljen le vsake tri mesece. Oseba, ki pridobi nove oglase za Zarjo, prejme 25 procentov, kadar se pa isti kontrakti obno- Pasji dnevi ZOPET smo prestale, ne sicer brez škode, pač brez velikih nezgod, najbolj nevarno dobo v organizaciji kakor je naša, dobo poletnih mesecev, dobo pasjih dni. Pasji dnevi so se poznali pri dopisih. Pozimi so dopisi kar deževali na uredništvo. Morali smo jim večkrat rezati glave in noge, da smo jih mogli stlačiti na šest strani. Sedaj ni treba nikjer nič odrezati, pa se še prav oblapno počutijo na treh straneh. Drugega se pač poleti ne zgodi, kakor tam pa tam imajo kakšen piknik, tam pa tam kdo zboli ali umrje. Pri sejah je vroče, in članic ni blizu, posebno še, ko je treba v juliju odrajtati tisti “ekstra kvoder”. Zato bi se dala sedaj v glavnem vsebina dopisov povedati v par besedah: Ne boj- te se sej, posebno tiste, ki tudi drugače malokrat pridete na okrog. Pridite na prihodnjo sejo. Bo luštno. Naša blagajna je prisušila in ne moremo več zalagati. Pridite, pred vsem pa se prepričajte, da ne bo nobena imela luknje v žepu, da ji tisti kvoder ne zdrkne ven, predno pride do dvorane. . . Pasji dnevi so se poznali tudi v julijskih mesečnih poročilih. Mogoče je v juniju agitiranje za nove preveč zavrelo in vse izkipelo iz lonca, da je malo ostalo za julij, samo trinajst novih pri celi Zvezi. Zato pa je bilo suspendiranih precej več kakor trinajst. Hm, hm, iti navzdol ni posebna Umetnost in ne posebna težava in ne izredna zavednost, zato pa tudi jako dvomljiva čast. Pravzaprav bi ne bilo treba tarnati, ker bodo, kakor že sedaj vidim, takoj avgustova poročila po- Podr. 9 10 25 32 40 41 vijo za nadaljno dobo, pa 12 l/> procenta. Preskrbijo se naj posebne tiskovine, na katerih bodo lahko članice zaznamovale same, kako se naj porabi denar, ki ga je Zveza obvezana za njimi izplačati ob smrti. Te tiskovine naj gl. tajnica razpošlje lokalnim tajnicam. Uradni prostor v “Am. Slovencu” naj se uporablja vsak drugi mesec. Prihodnja kampanja za novo članstvo se naj začne 1. novembra 1932 in se konča 30. aprila 1932. Nagrade bodo določene na prihodnji seji gl. odbora v januarju 1933, razdeljene pa bodo na konvenciji. Bodo še večje kakor so bile letošnje. Zapisnik današnjega sestanka prebran in odobren, nakar predsednica zaključi sejo. Marie Prisland, predsednica Josephine Račič, zapisnikarica. kazala drugačno lice. Podružnice so samo vzelo sapo, da se v jeseni zaženejo na delo s hujšo silo kakor morda kdaj poprej, odkar Zveza obstoji. Ko enkrat dospejo sem decemberska poročila, bo izšel v Zarji uradni pregled, kako in koliko je vsaka posamezna podružnica napredovala v letu 1932. Ta pregled bo obenem spričevalo o pridnosti, zavednosti in vzajemnem delovanju članstva vsake podružnice, kakor tudi izkaz o uspešnosti letošnjih odborov. Sicer pa je šla Zveza še vsak mesec krepko naprej, med tem ko je šlo v sedanji krizi skoraj vse drugo več ali manj nazaj, če je bila tudi pri nas v juliju izjema, glejmo vse skupaj, da bo ta izjema prva in zadnja. Imejmo pred očmi, da je vsaka veriga samo tako močna, kakor njen najslabši člen. če se nekatere podružnice še tako dosledno krepijo, druge pa med tem gubijo članstvo, Zveza ne bo nikamor prišla. Vsaka podružnica je en člen v verigi Zveze. Vsaka je kakor trdnjava v kraljestvu ameriških Slovenk. Ne odnehajmo nikjer, najmanj pa sedaj, ko izgleda, da je naj hujše že za nami in se bodo tudi delavske razmere polagoma začelo obračati na bolje. Kjer vržejo puške kratkomalo v koruzo in se zanašajo, da bodo že druge drugod poskrbele, da bo rešena čast Zveze, so junakinje bolj čudne sorte. Preberite tudi obvestila na platnicah. Sem bila ravno nekako potrta in je vse pisano v več ali manj odgovarjajočem tonu. Bo že drugič drugače. Gl. tajnica in urednica. NOVE ČLANICE V MESECU JULIJU 1932. Ime nove članice: Ime agitatorice: Podr. Ime nove članice: Ime agitatorice: Anna Udovich Katherine Kanchick Gussie Marnick “ “ Mary Batich Frances Snšel Cecilia Pirih ti It Mary Milavec Mary Kovačič 42 Victoria Jelusic Frances Tomsich Theresa Zdešar 43 Antonia Golob Gertrud Delopsi Josephine Perme Francos Brešak Theresa Salopek Agnes Virbnik Mary Udovič Margaret Poznich Frances /Core Marie Bruno Anna Bozich ti (< SKUPAJ: 13 NOVIH V JULIJU. FINANČNO POROČILO S.Ž.Z. ZA MESEC JULIJ 1932. DOHODKI: St. Podružnica Mesečnina Pristopnina Doklada Razno Zarja Skupaj Št. člani« 1. Sheboygan, VVis $ 17.40 $-.— $ 25.00 $—.— $11.60 $54.00 116 2. Chicago, lil Pueblo, Colo. 18.45 —.— 4.75 12.30 35.50 123 3. 18.15 —.— 10.50 —.■—• 12.10 „40.75. 121 4. Oregon City, Ore 4.35 —.— 2.50 —.— 2.90 9.75 29 5. Indianapolis, Ind 9.15 —.-— 4.75 —.— 0.10 20.00 65 6, Barberton, Ohio 15.45 —.— 10.30 25.75 103 7. Forest City, Pa. 8.40 —.—- —.— —.—■ 5.60 14.00 56 8. Steelton, IJa — 7.()5 —.— .50 —.— 5.10 13.25 52 9, Detroit, Mich 9.60 .75 3.00 . (>.4(1 19.75 64 10 Collimvojd, Ohio 54.15 .75 . .50 36.10 ..91.50 360 11. Kvcleth, Minil 1 1.55 —.— —.—- 7.70 19.25 77 12. Milwaukee, VVis 30.00 —.—■ 38.50 .50 20.00 .89.00 200 13. San Francisco, Calif. ... 11.85 —.— 19.00 —.— 7.90 38.75 79 14. Nottingham, Ohio 42.30 —.— —.— —.— 28.20 70.50 242 15. Newburgh, Ohio 19.20 —.— —.— 12.80 32.00 128 16. So. Chicago, lil 11.25 —.— 7.00 —.—- 7.50 25.75 75 17 West All.s, VVis 15.45 ■ —.— 8.00 -—.— 10.30 33.75 103 18. ('level ind, Ohio ... 7.80 . 5.00 5.20 18.00 52 16 Eveletli, Mimi .... 33.45 —.— 22.30 55.75 160 20. Joliet, 111 35.10 ■—.— 16.50 —.— 23.40 75.00 234 21. Cleveland, Ohio 8.55 —.— 13.25 —.— 5.70 27.00 57 22. Bradley, 111 3.30 —— 2.20 5.50 22 23. Fly Minn 20.85 32.25 —.— 13.90 67.00 139 24. La Salle, 111 - 9.00 6.50 — 6.00 21.50 60 25, Cleveland, Ohio 83.55 1.50 27.50 —.— 55.70 168.25 543 26. Pittsburgh, Pa 15.90 —.— • 4.75 10.60 31.25 103 27. North Braddock, Pa. .... 6.90 -—.— 4.25 4.60 15.75 46 28. Calumet, Mich 1 1.40 — —.—. .25 7.60 19.25 72 29. Broundale, Pa —.— —.— —.— •—.—- —.— 16 30 Aurora, 111 2.40 •—.— 4.00 .—.—. 1.60 8.00 • Id 31 Gilbert, Minn 8.70 —.— .—..— 5.80 14.50 58 32. Euclid, Ohio 11.85 .75 .—.— 7.90 20.50 7o 33. New Duluth, M.nn . .. 3.30 —.— 5.50 —.— 2.20 11.00 22 34 Soudan, Minn 2.55 —.— —.— —,— 1.70 4.25 17 35. Aurora, Minn 2.25 3.75 • —.— 1.50 7.50 15 36 McKinley, Minn 7.95 .75 9.50 .25 5.30 23.75 52 37. Greaney, Minn 3.00 —.— —.— 2.00 5.00 20 38 Chisholm, Minn 19.20 — —- —.— 12.80 32.00 128 39. Biwabik, Minn. 3.15 _ — 5.00 .25 2.10 10.50 21 40. Lorain, Ohio 4.05 .75 —.— —.— 2.70 7.50 27 41. Cleveland, Ohio 31.05 2.25 —.— —.— 20.7(1 54.00 207 42. Maple Heights, Ohio .... 4.80 .75 6.25 3.20 15.00 32 43. M.lwaukee, VVis 8.55 2.25 5.75 . 5.70 22.25 57 44. Valley, Wash —.— —.— —.—■ —.— —.— —.— 7 45. Postland, Ore 3.15 —.— 5.00 —.—• 2.1(1 10.25 21 4(>. St. Louis, Mo 3.75 —.— —.— —.—• 2.50 6.25 25 47. Garfield Hgts., Ohio .... 15.15 10.75 —.— 10.10 36.00 101 48. Buhl, Minn 2.25 —.— 3.75 —.— 1.50 7.50 15 4<>. Noble, Ohio 3.45 —.— —.— 2.30 5.75 23 50. Cleveland, Ohio 7.5(1 12.50 .25 5.00 25.25 50 51. Kenmore, Ohio 2.70 —.— —.— 1.80 4.50 18 52. Kitzville, Minn 1.50 —.— 2.50 —.— 1.00 5.00 10 53. Brooklyn, Ohio 2.10 —.— —.— —■—• 1.40 3.50 14 SKUPA| ..... $694.50 $10.50 $307.75 $2.00 $463.00 $1477.75 4568 21.25 2.00 Naročn na na Zarjo, ena ne-članica SKUPAJ ........................................................................................... $1501.00 STROŠKI: Za umrlo Agncs Prelesnik, podr. št. 3 (roj. 11-11-1878, prist. 7-16-30, umr. 6-24-1932) ........................ ......... Za umrlo Marv Černe, podr. št. 7 (roj. 9-1-1864, prist. 1,23-27, umr. 6-15-1932) Za umrlo Frances Mikolich, podr. št. 23 (roj. 3-6-1889, prist. 11-18-28, umr. 6-20-1932) ................................. Za umrlo Mary Peterlin, podr. št. 25 (roj. 1-12-1882, prist. 2-10-30, umr. 7-12-32) ...................................... Za umrlo Mary Maticich, podr. št. 26 (roj. 4-8-1898, prist. 3-10-31, umr. 7-14-32) ....................................... Tiskarna, za julijsko Zarjo in adresar ................................. ...............................'................. Amer. Slovenec, za prostor za pol leta ................................................................................... Potrebščine pri zavijanju in prevoz Zarje na poštni urad za 8 mesecev .... Dnevnice, potni in drugi stroški za Zvezo: gl. preds. $49.76, gl. ta j. $19.27, gl. blag. $18.50, 1. nad/,. $12.72, 2, $13.94, 3. nadz. $47.40, duh. nadz. $14.08 ............................. Gl. predsednici /.a izpolnitev “častne knjige’' .....................- 2000 pobiralnih knjižic z pravili ...................................... .............................................. Varnostni predal na Continental banki .................. Uradne potrebščine, priporočena pisma ....................................... Uradna soba ................................................................. Znamke ................................................................. ........................... P. O. deposit .......................................................... Oolo pri pošiljanju julijske Zarje ..................................... ........................... Doplačilo za pošiljanje Zarje od jan. do jun. 1932 ............... ........................... Uradne plače za julij (duh. nadz. $10, gl. preds. $25, gl. tajnica-urednica $100) nadv SKUPAJ Balanca 30. junija 1932 Dohodki v juliju ......... Skupni dohodki Stroški v juliju . $26.075.26 1,501.00 27,576.26 1,234.20 $ 50.00 100.00 100.00 1011.00 50.00 249.84 30.00 8.32 175.65 20.00 134.75 5.50 7.33 10.00 7,55 17.00 20.66 12.60 135.00 $1234. 20 PREOSTANEK V BLAGAJNI 31. JULIJA 1932 $26,342.06 Josephine Račič, gl. tajnica. Podružnica št. 1, Sheboygan, Wis. — Naša zadnja soja jc bila jako zanimiva. Obiskale so nas nekatere uradnice in članice sosednje podružnice št. 12, iz Milwaukee. Pričakovale smo srcer samo par članic na obisk, prišlo jih jc pa i stnajst. Jako smo bile presenečene nad tako številnim obiskom, ter prijetno iznenadene. Čeprav jc precej deževalo, se vseeno niso ustrašile, ter nas obiskale. Na tem mestu naj jim bo v i-menu podružnice izrečena najlepša zalivala. Glavna uradnica in dolgoletna agilna predsednica milvvauške podružnice, sestra Mary Kopač, nam je v lepih besedah povedala o napredku in naraščaju svoje podružnice, ter nam predstavila obiskovalke, ki so prišle z njo. Govorili sta tudi sestra podpredsednica in blagajničarka podružnice, ter še več ostalih članic. Pripovedovale so nam, kako vodijo svojo podružnico, kako z veseljem agitirajo za njo, da imajo jako dobre članice, katerih je že nad dvesto, da jih bodo dobile še več, posebno mladih, da so njihove seje dobro obiskovane, in da je podružnica, tako pri članicah kot pri javnosti sploh, jako priljubljena. Vse to so nam povedale, kar nas je jako za-irmalo. Koncem seje so bilo izžrebane tri košarice sadja, katere so dobile Mary Knaus, Marv Gruden in Fanny Ribich. Za okrepčila so poskrbele Mary Ribich, Tereza Zagožen, Ana Golobich in Maric Prisland. Uradnicam in članicam od podružnice št. 12 so prav prijazno zahvalimo za posel, in jih vabimo, da nas pridejo šc večkrat obiskat. — Za odbor — M. P. St. 2, Chicago, 111. — Naročeno mi jc bilo, naj sporočim dve stvari v Zarji. Prva stvar jc taka, da nihče noče nič določenega povedati o nji, po hišah pa nekatere članice lc stikajo glave skupaj ;n skrivaj nekaj šepetajo: nekaj novega o kuha: kaj se bo skuhalo in speklo in scvrlo, liomo pokusile na prihodnji seji S. septembra, to ic ravno na Mali Šmaren ali na Malo Mašo zvečer. Te naše novo članice so navihane in sc nikakor nočeio povsem izdati. Pridite torej vse, prejšnje in nove, na sejo 8. septembra, da vidimo, kaj bo, in začnemo hladno sezono koliko mogoče spodobno. Kakor jc ta prva zadeva povita v tajnost. tako hi morale drugo zadevo poročati nc samo v Zarji, temveč po vseli radio postajah, kar jih je v Cliicagj in naokrog. V mislih imam naš veliki “bunco party" dne 29. septembra zvečer. to jo zadnji četrtek v mesecu. Vstopnina 25c. Nobena članica ni obvezana v/oti vstopnice, upamo na, da bo to vseeno vsaka storila, ki količkaj more. Prireditev se bo vršila v Cerkveni dvorani, in je ne samo za članice, temveč za vse. Sosestre bs>do gotovo poskrbele. da ne bo noben sedež ostal prazen. Podružnica ie žo naročila nekaj lepih in praktičnih dobitkov, prosimo pa tudi vso sosestre, da kaj pošljejo al' prinesejo, katera more, ker taka prireditev jo tembolj mikavna, cim več dobitkov je. Ker no moremo velikokrat kaj večjega prirejati, se pa vsaj zdaj potrudimo, da bo uspeh vsestranski. Naj vsaka poprime. Zapomnimo si toraj dva velika dneva: R. in 29. september. Naj vsaka vzame kos oglja in takoj zapiše ti dve številki v dimnik, da se bo ja spomnila. Če ni vse tako napisano, kakor bi moralo biti, mi oprostite, ker je to moj prvi dopis. — Lena Pičman, zapisnikarica. * * * Naši zavedni sosestri, prejšnji odbornici, Mrs. Mary Jorga, jc v sredi avgusta umrl sin Charles. — Naše iskreno sožalje. — J. R. Št. 5, Indianapolis, Ind. — Zadnja seja ni bila posebno živahna, ker ni bilo navzočih več kakor devet članic. Slišale ste poročilo o pikniku. Kar se tistih srečnih tiketov tiče, se je na seji izkazalo, da je bila sreča naklonjena sose-strama Mary Turk in Mary Luzar, obe na Haugh St. Sosestra Anna Može se je morala po- < ;.ti na operacijo, pa je že doma in iz nevarnosti. Bolna je tudi Mary Mervar, pa se ji že vrača zdravje. Prihodnja seja se bo vršila 4. septembra. Prosim, pridite na sejo vsaj tiste, ki kaj dolgujete. Če katera nc more plačati, naj se opraviči, pa se bo plačalo zanjo. Leto sc je že začelo nagibati in ne bi rada, da bi bile ob koncu knjige prazne. Zato prosim, sosestre, upoštevajte te vrstice. — Pozdrav. — Tajnica. Št. 8, Steelton, Pa. — Pri naši podružnici gre vse lepo in mirno, — seveda, s tist'mi članicami, ki redno prihajajo na seje in plačujejo svoj asesment, — bolj težko pa jc z onimi, ki nikoli nc pridejo na seje, za asesment se pa še nc zmenijo ne. Drage sestre, saj ste vso vedelo, ko ste pristopilo, da bo treba redno plačevati to malo svotico 25c, zato ne vem. kako se morete zanašati, da bo katera druga plačevala za vas. Ce je katera, ki zneska ne zmore, naj pa vsaj pride na sejo in pove in sc ne skriva. Zakaj prizadevate toliko sitnosti odboru! Drage mi sosestre, želim in vas prosim, da v bolj obilnem številu prihajate na seje. Seie niso vsak večer, ampak samo enkrat na meesc. Članica, ki nc pride na sejo vsaj štirikrat na leto, in bi lahko prišla .kaže strašno malo zanimanja za podružnico, in ne zasluži, da sc ji izkaže kakšna čast v življenju ali pa po smrti. Zveza ni navadna zavarovalna družba, ampak je bila ustanovljena v prvi vrsti za izobrazbo, da sc najdemo vse, ki smo istih nazorov, sc zbiramo, medsebojno poučujemo in dajemo dober zgled naši mladini. Torej prosim, pridite vsaj zdaj, ko nc bo več vročine. Sc bomo lahko tudi prav imenitno zabavalo. Pridite in boste videle. Ne pozabite tudi na posebni lotili prispevek 25c, ki ga nekatere dolgujete žo za dve loti. Žal, da nismo mogle več storiti v letošnji kampanii. pa kaj hočemo, ko pri nas nekateri delajo po dva dni v tednu, drugi pa sploh nič. Nobeden drug nc more odvrniti od nas te šibe, brezdel-nosti, kakor Rog sam. Upajmo, da jo kmalu odvrne. — Pozdrav vsem članicam SŽZ. — Dorothea Dermeš. Dodatno. V Domovini je umrla junija meseca moja prijateljica iz mladih lot, Katarina Marentič, omožena Smuk, vas Krasinc. Tukaj zapušča brata Georgea Marentič, drugi brat in sestro so pa že vsi pomrli. Njen sin John jc bival v Clevelandu. Slišala sem, da jc odšel v Domovino, da vidi mater še enkrat. Naj ji bo ohranjen blag spomin! — D. D. Št. 10, Collinwood, Ohio. — Zopet smo imele par veselih uric na naši seji dne 4. avgusta; lepa udeležba je pokazala, da se zanimate za napredek podružnice in Zveze. V imenu podružnice se prav lepo zahvalim vsem, ki ste kaj prispevale, najsibo v denarju, ali v blagu. Prav lepa hvala tudi tistim, ki ste se udeležile naše zabave, in nam pomogle do napredka. Ros jc težavno v teh kritičnih časih zabave prirejati, ali dobra volja vse naredi. Enako zabavo mislimo napraviti tudi na prihodnji seji 1. septembra, toraj članice, le na noge! v slogi ie moč. Članice, prosim vas, da bi bolj rodno plačevalo društvene prispevke, saj nič ne vemo, kdaj nas nesreča doleti. Poglejmo pri naši podružnici, kako hitro nas članice zapuščajo: v sedmih mesecih je umrlo sedem članic. Vse so bile dobre in zvesto članice podružnice in Zveze. Spominjajmo sc jih v molitvi. Članice, ki stanujete na severni strani mosta, lahko plačate asesment pri prejšnji tajnici Mrs. Louise Milavec. — Se-storski pozdrav. — Frances Susel, tajnica. Št. 15, Newburgh, Ohio. — Zelo težko smo pričakovale poročila o izteku kampanje. Nismo siccr zaslužilo spominske knjige, dosegle smo pa vsaj tro-lio mesto, tako v številu novih članic, kakor v kampanjskih nagradah. Upamo pa, da pride spominska knjiga gotovo k nam v prihodnji kampanji. Na zadnji seji smo razpravljale, kaj bi priredile za petletnico naše podružnice. Večina članic je bila mnenja, da bi se kakšna javna prireditev nc splačala v teh časih, in bi moralo članice veliko žrtvovati in delati, pa bi bilo še vodno tvegano. ali bi vse to prineslo naši blagajni 1 — kšno korist. Bile so torej za to, da vsaka raje daruje v ta namen 25o namesto javno prireditve; tako ni nič tveganega. blagajna sigurno pridobi, obenem pa lii nobenih sitnosti. Katero ste drugačnega mnenja, pridite na prihodnjo sejo, ki sc vrši 14. septembra, in povei-to svoje načrte, da se potem dogovorimo, ker vsaka nekaj ve. — Bodite pozdravljeno! — Appollonia Kic. Št. 18. — Cleveland, Ohio. — Ne vem, če so bili krivi pasji dnevi ali kaj, da so zadnje čase bolj malo oglašamo v Zarji od naše podružnice. Pozimi je bilo pri nas vse bolj razveseljivo, kakor sedaj. Takrat smo pri nas obljubile, da bomo vsako sejo nekaj priredile, da še druge pritegnemo, ki nikdar ne pridejo na se-. jo. Sedaj pa so prišli ti vroči dnevi in nc veste, drage članice, kako težko jo uradnicam govoriti praznini stolom, in kako težko je tajnici, če članice ne priti'.’j o plačat na sejo, še manj pa na do n Prosim, vzemite si to k srcu, saj same veste, da ne moremo govoriti o nika-kem napredku, dokler ni zadovoljive it-deležbe na sejali in dokler vsaka sproti ne poravnava asesnienta. Tudi ne pozabite, da bi bila vsaka morala že v mesecu juliju plačati 25c kot izredni letni prispevek. Prosim, naj odslej gotovo nobena toliko nc zanemari svojih obveznosti, da bi morala biti suspendirana. A. Jaklič, tajnica. Št. 20, Joliet, 111. Dne 17. julija smo imele piknik. Udeležba je bila velika. V imenu cele podružnice se naj-iskrcnejšc zahvaljujemo vsem, ki so nas posetili na prostoru, vsem ki so pomagali delati, in članicam, ki so kaj darovale, na kratko: vsem, ki so nam pripomogli do boljšega uspeha, da se je naša blagajna zopet opomogla za lepo svoto. Hvala možem in članicam, ker so se o pridno sukali, da je bilo vsem i streženo, kuharicam, ki so tako okusno bujo skuhale; to je bilo nekaj novega za foliet. Vse je hvalilo, kako dobra jed je buja. Muzikantarji so delali zabavo, ker so lepo igrali, da so se navzoči lahko zavrteli; tudi lepega petja ni manjkalo Hvala možem, ki so vodili program za dirke in igre. Dirke so bile za žene, dekleta in otroke, z nagradami. Možje so pa štrik vlekli; to je bilo smeha! Sc enkrat hvala vsem skupaj. Ob priložnosti vam hočemo povrniti. — Odbor. * * * V poletnem času so bile seje predstavljene na četrtek po tretji nedelji. Naznanjam, da z mesecem septembrom bo seja spet po starem, to je tretjo nedeljo v mesecu. Prošene so vse tiste, ki dolgujejo, da poravnajo mesečne prispevke 'n kakor tudi veste, posebnih 25c za mesec julij: doklado za Zarjo. Rada bi videla, da bi članice bolj obiskovale s^ie. in redno plačevale asesmont. ker n ■ moremo vedno zalagati. Prosim, da bi •n-števale to. < lanici Frances Gasoerich je nemila nirt pobrala soproga. V ’menu cele naše podružnice izrekamo iskreno sožalie. — Sosesterski pozdrav. — Anna Pluth. Št. 23, Ely, Minn. Hura, kampanja je zaključena in tudi me smo dobile nagrado! Res ie šele četrta, nagrada je pa lc. Prišla nam bo kakor nalašč. Vedno smo si želele čarterja, pa ni bilo denarja, in smo zadevo prelagale z ene seje na drugo. Par drugih podružnic nas je djalo v koš za prvo nagrado, toda ko bi ne bili tako slabi časi in tako slabe razmere pri nas, bi nas težko. Častitam Mrs. Tomažin, ki bo dobila prvo nagrado. Lahko si predstavljani, da je morala na agitacijskih potih vsaj en par čevljev strgati, če se ie pa vozila v kakšni liziki, mora imeti pa tudi ta vse štiri copate prcccj izrabljene. Mrs. Tomažin, Bog Vas ohrani še na mnoga leta! Za nagrado naši podružnici sc že naprej zahvaljujem gl. odboru. Mimogrede naj omen ni. da dobimo tudi dve osebni nagradi, dve zlati broški. Zadnjič je podružnica sklonila, da si nabavimo novo zastavo, ker jo potrebu- mo kadar je katere pogreb. Vse bi bilo dobro, samo no vemo, kje naj vzamemo denar. Pridite toraj vse na prihodnjo sejo, da sc podrobnejše pomenimo. — Pozdrav vsem član cam SXZ Mary Skalar, predsednica. št. 24, La Salle, 111. Naša podružnica je imela sejo 7. avgusta. Članice so sklenile, da priredimo “bunco” in “card party” 15. septembra ob osmih zvečer v dvorani Sv. Roka. ko bo v kratkem ravno štiri leta, odkar je bila ustanovljena naša podružnica. Kade bi kaj več priredilo in bolj slovesno praznovale, pa so preveč slabi časi. Zato smo tudi u-krenile, da bo stala vstopnica samo 25c. Sklenjeno je bilo, da jo mora vsaka članica vzeti. Vabljene ste vse, da se udeležite to "bunco party” in prihodnje sojo, da so kaj več pogovorimo v korist podružnice. Vsaki članici je tudi znano, da je treba za vsako v juliju poslati 25c izrednega letnega prispevka na gl. urad. Katere še niste tega poravnale, prosim, da poravnate ta mesec pri tajnici. Vse našo član oc pošiljajo iskreno češi itke vsen podružnicam in-posameznim a'ritatorkani. ki so so tako lepo izkazale > kampanji, posebno pa pozdravljamo M’-s. Mary Tomažin v Chicagi, ker je tako iztirjena v nabiranju novih člaivc in k'-r je doma iz La Sallc. Vabimo jo, naj pride za prihodnio kampanjo v La Salle in pomaga še našo podružnico povečati. — Pozdrav vsem članicam SZ Z. Angela Strukel, predsednica. Št. 26, Pittsburgh, Pa. Naše članice so pripravljajo za zanimivo prireditev, kakoršne še ni bilo v Slovenskem Domu, — Depression Dance. Prihodnjič boste slišalo več o toni. Danes naj povem le toliko, da se nihče nc bo kesal, kdor bo prišel na ta ples. Opozarjam in prosim, da bi se nekatero sosestro bolj zanimale za podružnico 'n bolj hodilo k sejani. Nekatere so take. da bi vse naredile za podružni- co, druge so pa zopet take, da jih niti ne poznamo ne. Več ko se nas zanima za podružnico, več bo narejenega. Posebno je sedai potrebno, da sc za nameravano prireditev vse zavzamemo. N "katere morda še ne veste, kakšne so na "t sejo. Pridite enkrat, dvakrat — pozneje ,'as pa ne bo treba več vabiti, kor boste ranie komaj čakale tistega večera vsak mesec. Zmeraj pridejo namreč gotove sosestro. ki nas znajo prav imenitno zabavati. Članica Johanna Dekleva je izgubila svojega dobrega moža. ki ie umrl dne 21. julija. Razen žene zapušča pet otrok in ono vnukinjo. 1' n a liči jo v samostanu Notre Dame. — Ravnokar je tudi prišel pl-’--, di ie umrl John Arh, dobro znani prijatelj i/ Moon Run Pa., oče naše članice Marv Tomec Obema družinama naše sožalje, dragim pokoinim na na i sveti večna luč. — V bolnišnici ie inal’ Vincent Oolobx. ki t»a ie povozil avtomobil. Upamo, da pride kmalu domov k staršem, ki ga težko pričakujejo. — Rose Balkovec. Št. 33, New Duluth, Minn. — Kakor se vidi, smo pri naši podružnici večinoma take članice ki rade beremo kar druge pišejo ,same se pa težko odločimo, da bi kaj napisale. Da pa ne bo kdo mislil, da tukaj spimo, sc naj danes malo ogiasim. Ne morem poročati o kakšnem napredku v številu članstva, pač pa lahko povem, da lepo delujemo, kar nas je; lepo se zbiramo k sejam, da se kaj pogovorimo, in kadar katera zboli, je tudi ne pozabimo. Kadar so bodo pa časi zboljšali, bomo gotovo mogle tudi novih moči dobiti, posebno, ako nam Bog pošlje kakšnega dobrega dušnega pastirja, ki ga že vsi težko pričakujemo. Sedaj smo namreč kakor ovce brez. pastirja. Prosim članice, da se vdeležite prihodnje sojo prav vse, ker je več važnih stvari na vrsti; obenem boste tudi vi-d-le, katera bo najbolj srečna ta večer. Torej na sv’denje 14. septembra! — Pozdrav vsem. —— Članica podr. št. 33. Št. 41, Collinwood, Ohio. Seja 4. avgusta je. bila dobro obiskana. Prav tako, članice! Saj se pa tudi po vsaki seji lepo zabavamo. — Sestra Poznič je kupila dva para okenskih zaves (ferni-kov) ročnega dola, za katere imamo t -kete naprodaj. Članice, sezite po njih, kor bomo tako pomagale plačati ases-ment za one članice, ki so v resnici ubogo. Pravzaprav je za vse zdaj slabo, vendar nekatere so še bolj prizadete kakor druge. Dajmo pomagat ena drugi, saj zmeraj menda tudi ne bo tako; za dežjem posije sonce, in tako morajo tudi za to depresijo enkrat prisijati boljši časi. Na seji je bilo sklenjeno, da se vde-lež.imo korakanja 11. septembra, ko bo društvo Woodmen, St. Clair Grove, praznovalo blagoslovitev svojo nove zastave. Zberemo se pred S. N. D. na St. Clairju 6411. ob oni uri. Prosim, članico, pridite v polnem številu. Pridite tudi vse na sejo 1. septembra, kor bo nekaj važnega, in tudi mesečnimi bolj redno plačujte, kor tajnici ni mogočo vsako posebej obiskati na domu; enkrat na mesec so pa že vsaka lahko odtrga, da pride na sejo ali pa k tajnici na dom. Tota štorklja so je oglasila pri sestri J. ('okata in ji pustila krepko hčerko, ki bo, tipam, čez 15 let dobra članica SŽZ. Naša lanska tajnica Mrs. Roge! pa ima moža v bolnišnici; želimo mu, da bi kmalu ozdravel in se povrnil domov. V Cleveland je prišla na obisk k naši podpredsednici Mrs. Somrak njena sestra Mrs. Pierce iz. North Braddock. Pa. .tajnica podr. št. 27. Tudi pri meni se je oglasila, in smo se pomenile to in ono o naši zvezi, posebno, kako posamezno podružnice napredujejo v članstvu. Po številu članic smo me hujše, po blagajni nas pa v Braddocku posekajo. Sosestri Pierce sc zahvaljujem za obisk; če katerikrat prilika nanese, bom pa vrnila. — Pozdravljene vse članice SŽZ. Mary Lušin, predsednica. * * * Vse članice, ki ste bile navzoči na zadnji seji sto slišale, koliko je bilo bese-' e.-nja zaradi onih članic, ki ne plačujejo redno asesment. Tudi po hišah sc tic bo kolektalo več; tako ste slišale na zadnji seji. Drage članico, ni veliko za plačati, kajne? Ali vseeno, v slabili razmerah, kakor živimo sedaj, je tudi mogoče, da so nekatere članice prizadete in jim je težko plačati. V' takih slučajih naj se članica udeleži seje, in naj pove, da ne more ravno sedaj plačati, in naj podružnica založi zanjo. Tako bo bolje za podružnico in za vse članice. Naj vsaka članica stori, kar je je mogoče, da bo mir v podružnici, kakor ste vse obljubile, ko ste bile sprejete v našo lopo organizacijo. — S pozdravom, Marion Penko. * * * Z našo podružnico so lahko precej pohvalimo. Seje so zmerom dobro obiskane, in uradnice pridno delajo, da nas ic čimdalje več. Smo res jako ponosne na naš napredek v teh slabih časih. Večkrat čitam, kako ena ali druga podružnica toži, da nima nič v blagajni, naša podružnica jo pa še zelo mlada, pa ima, hvala Rogu, dvesto dolarjev v blagajni, kakor smo slišale na seji. To je že lepa svota, pa tudi članic imamo že lepo število, in še več bi jih bilo, ko bi časi ne bili tako slabi. — Res jc treba plačevati samo kvoder tla mesec, pa katera ga nima, tudi tistega ne more dati. Tisto, ki so nič ali le malo prizadete, si ne morejo predstavljati, kako hudo je, če ne vnore oseba niti kvodra na mesec plačati, jaz pa vem to iz lastne skušnjo. In Poglejte, sedaj se jc naša tajnica Mrs. Margaret 1’oznich zavzela in darovala okenska zagrinjala, da se pri njih nabere majhen sklad, ki se bo porabil kot ases-tiiont za tisto članice, katerih možje ne delajo, in bi rade plačale, pa no morejo. Pri prodaji teh tiketov sc najbolj trudi ravno Mrs. Poznich sama in pa naša predsednica sestra Lušin. Mislim, da bo težko dobiti šc kje drugje tako dobro tajnico, kakor jo imamo ravno me. Rog io živi! — Članica. Št. 43, Milwaukee, Wis. — Od povsod Poročajo veselje, našo podružnico je pa obiskala velika nesreča. Na smrt je zbolela naša podpredsednica Agnes Verb-nik, ki se začasno nahaja v domači oskrbi, v bolnišnico so sc pa moralo Oodati naša tajnica Antonija Velkovrh in sestra Terezija Verbnik; obe se bosta morali podvreči težki operaciji za golšo. Želimo, da bi se kmalu zdravi vrnili mod nas.. Kakor jo bilo zadnjič naznanjeno, smo naredilo izlet v Tiperanoe k naši sosestri Mary Hudaj, ki ima tam lepo urejeno farmo. Igralo smo “bunco” in ona nam jc napravila dobro malico, kar pa vemo same tiste, ki smo bile tam. Vzelo bi mi preveč časa, da bi vse popisala, kaj smo vse imele. Ena članica sc jo izzrazila, da mora tako okusna krompirjeva solata priti v Zarjo, pa to zaenkrat ni mogoče, ker smo vse pojedle. Hvala ti lepa, Mary, pa ko bi nas le povabila vsak teden. — Na zadnji seji jc nas pa povabila sosostra Miss Kolenc, Greenfield in 7th Avenue za 25. avgusta zvečer. Obljubila nam je malico in vse dobitke za tiste, ki bodo najboljše igrale. Naša kampanja za pridobivanje novih članic jc končana. Nismo nič napredovalo, pa saj šc imamo časa; če bi zdaj vse pobrale, bi pa za drugič nič ne imele; tiste ki so dobile nagrade zdaj, jih pa morda drugič ne bodo; takrat bomo pa druge na vrsti. Prosimo vse članico, da bi se potrudile za drugo sejo, in bi vsaka ono novo članico pripeljala. — Pozdravljam vso članice in jih prosim, da sc polnoštevilno udeležijo prihodnje seje. Gertrude Delopst, predsednica. Št. 47, Garfield Heights, Ohio. — Ker poročam ravno na dan, ko obhajamo god farnega patrona sv. Lovrenca, sc mi gotovo nc bo štelo v zlo, ako povem, da se nas je nekaj članic naše podružnice podalo v Maple Gardens, koder jc bilo praznovanje žegnanja. Tam ugledamo več članic SŽZ. št. 15, ki so imele napravljen “štant” prav po starokrajsko Ko malo obglodamo, smo videle, kako so imelo pristno navezane ruto, predpasnike, in več stvari, na vrvi, da jim jc bilo nemogoče kaj vzeti. Branjevko so bile pa že tako prišpičene v narodnih nošah, da jih je bilo veselje pogledati. — Mrs. Ki c jc nosila fino pomazane štruklje. Vse to so žrtvovale za sv. Lovrenca. ki jih gotovo ne bo pozabil. — Naša podružnica, pa. ki ni marala delati nobeno konkurence št. 15, je na zadnji seji sklenila, da podari sv. Lovrencu za god $5.00 gotovine. Naši članici Mrs. Lukač so je zdravje zopet poslabšalo tor jc morala iti iskat pomoči v bolnišnico sv. Aleša. Mrs. Pe- ternel jc tudi doma, večinoma v postelji pod zdravniško oskrbo, kakor tudi njen mož. Bog daj, da bi skoro vsi okrevali. Vse članice, katere niste še plačale za Zarjo, ste prošene, da storite to, da nc bomo celo leto zbirale tiste kvodre. Katere žc par mesecev dolgujete za me-sečnino, ste isto tako prošene, da poravnate, ker jaz ne moreni zalagati, iz društvene blagajne mi jc pa dovoljeno samo za cn mesec. Prošene sto, da sc gotovo kolikor mogoče polnoštevilno udeležite september-ske sejo, ker na tej soji bo troha več važnih stvari ukreniti. Kot ste že v avgustovi Zarji čitalc, bomo drugi mesec tudi morale oddati zlato spominsko knjigo. Precej vas jc še, da niste podpisale; to priliko boste imele šc na seji 10. septembra. Zelo sem bila iznenadena, ko sem či-tala, da bo knjiga šla v West Allis ali pa v Chicago, ker sem bila skoro gotova. da jo bomo izročile št. 25, ali pa št. 15 v Clevelandu. Na tem mestu si dovoljujem izrekati moje prisrčne čestitke obema najbolj agilnima podružnicama, kajti njih požrtvovalnost znam upoštevati; posebno čestitam Mrs. Tomažin, ki je bila prva v tekmi ter v rcsnici zasluži priznanje; v teli slabih časih dobiti 5(> novih, je bilo pač težavno. — Pozdrav vsem članicam S/Z. — Helen Tomažič. Št. S3, Brooklyn, Ohio. — Naznanjam članicam naše podružnice, katere niso bile na zadnji seji, da se vrše seja vsak prvi četrtek v mesecu. Prosim, da to vpoštevajo in pridejo na sojo 1. septembra, ker bo ta seja važna. Na zadnji seji smo bile vse veselo razpoložene. Zakaj? Skozi našo sobo jc prišel mož, ki smo mu morale častitati zaradi novega sina, pa še boljše bi bilo, ko bi bila hčerka, ki bi po 15. lotu lahko postala naša članica. Pa vseeno smo bile zadovoljne, ko nam je postregel s sladoledom. Želele smo, da bi vsakikrat prišel tak slučaj, petem bo gotovo prišla redno na sejo vsaka članica. Zcl in, da se na prihodnjih sejah ob točki 5 kaj več pogovorimo, no samo “ne". Da bi nas bilo kaj več kot 14! Zenc in dekleta, ne odlagajte, temveč pristopite k S?.Z. — Pozdrav. — Anna Jesenko, tajnica. Nova podružnica. Ravnokar sem prejela prvo mesečno poročilo orl nove podružnice št. 54, Warren, Ohio, ki jo je tamkaj ustanovila Mrs. Helen Tomažič, tajnica št. 47, dne 21. avgusta. Devet članic-ustanovnic. Predsednica: Rose Racher, podpredsednica Mary Kacher, tajnica Mary Ponikvar, zapisnikarica Theresa Racher, blagajničarka Anna Mlakar, nadzornice: Frances Bonazich, Viki Lunder in Jennie Lunder. Seje bodo vsak prvi četrtek v mesecu. * * * Žal, danes še ni mogoče poročati, katera podružnica dobi spominsko knjigo, slutim pa. da jo dobi West Allis. * * * Opozarjam tudi na poročilo gl. urada SŽZ. v “Am. Slovencu”, enkrat zadnje dni avgusta. Kuhinjski kotiček. PIŠKOTI. Pripravi: 1 šalco putra ali masti 1 šalco sladkorja 2 jajci, posebej stepeni V4 šalce mleka 2 šalci oatmeal 2 šalci moke 1 žličko sode 1 žličko cimeta l/l, žličke soli 1 šalco rozin Dobro zmešaj puter in sladkor, prideni jajca, mleka in oatmeal. Nato moke, sode, cimeta in so- li ; zmešaj in stresi še rozine. Z žličko jih devaj na pomazan pekač, in peci počasi, da bledo zarumenijo. Iz tega testa se napravi od 60 do 70 piškotov, ki stanejo malo in niso preveč sladki. Frances Kes ten, Euclid, O. BISCUITS. Pripravi: 2 šalci moke 4 žličke pecivnega praška 2 žlici masti */2 žličko soli % šalce mleka Presjaj skupaj moko, pecivnega praška in so- li, v moko primešaj mast z vilicami; ko je dobro zmešano, prideni moko, napravi mehko testo, ga razvaljaj na pol inča debelo, zreži z rezilom za krofe ali pa kar s kupico, speci v vroči peči 15 minut, Iz tega se jih napravi osem. To zvečer omesi, pa postavi v ledenico (ice box), v jutru jih pa razvaljaj in speci; med tem časom je tudi kava kuhana. U r e j uje Josephine Erjavec. CAKE IZ SUHIH SLIV. Zmešaj j/O šalce putra ali druge dobre masti, 1 šalco rujavega sladkorja, 2 dobro stepeni jajci, ' o šalce mleka, 1 šalco kuhanih sliv, na drobne koščke zrezanih, prideni še 1*4 šalce moke, 2 žlički pecivnega praška, 1 žličko cimeta in 1 žličko nutmeg in še prav malo soli. Moko in vse ostalo trikrat presjaj in primešaj k ostalemu, deni v podolgast namazan pekač in peci 50 minut. Za ta kejk ni potreben nadev (icing). Mary Urbas, Collinwood, Ohio. RAJŽELCEVA POTICA. Telečji rajželc operi, zdrgni s soljo in čebulo in kuhaj na rahlo pol ure. Pusti, da se odteče. Se-sekaj polovico, toda ne predrobno. Zreži štiri žemlje na male koščke in jih polij z mrzlim mlekom. V skledi zmešaj 4 žličke kisle smetane, 3 jajca, malo drobno zrezanega peteršilja, malo soli in popra, sesekan rajželc in napojene žemlje. Vse skupaj zmešaj in deni v dobro pomazan model, ter peci dobre pol ure. Pečenegea izreži in daj na mizo kot samostojno jed, ali s solato. Članica podružnice 15, Newburgh, O. GOSPODINJSKI NASVETI. Posodo, v kateri se je jed prikuhala, čisti z lesenim klincem ali tršico. S tem ne boš lonca o-praskala in delo boš hitreje opravila. Mastni madeži v papirju, bodisi belem, barvanem, gladkem ali raskavem, izginejo, če po obeh straneh nadrgneš madež z belo kredo in jo kar pustiš na papirju. Ko boš knjigo potem zopet vzela v roke, odrgni kredo z robcem, in izginil bo madež Na ta način se izčistijo šolske knjige, ki so kaj rade mastne od prstov. Razno. KEMAL IN TURŠKA ŽENA. — Gotovo je, da je diktator Kemal Paša napravil več za turško žensko, kot vsi reformatorji, kar jih je poznalo turško cesarstvo, če ni učinil druzega, kot razgnal harem, je skazal toliko uslugo ženski, da se ga bo narod spominjal vedno s hvaležnostjo. Poleg tega je uvedel šole za ženske, kjer poučujejo krščanski učitelj. Njegov zadnji ukrep se glasi, da naj se pomede iz šol koran, mohamedansko sveto pismo, in mesto njega vpelje razlaga svetega pisma novega zakona. Za vzrok je navedel dejstvo, da sv. pismo blaži človeka in ga moralno povzdiga, medtem ko ga koran napravi nestrpnega. Mustafa Kemal Paša je menda zelo dober po- znavalec človeške narave. Kot tak je vedel, da bo naletel na odpor celega mohamedanskega sveta, kakor hitro se bo lotil reformiranja nad tisoč let stare navade turškega naroda. Moža se ni bal, ker je imel moč in vojaštvo za seboj. Ko je prepovedal nositi fez, mohamedansko pokrivalo, je potrdil svojo voljo s tem, da je dal pobesiti par kolovodij, ki so mu nasprotovali. Z žensko pa je bilo treba postopati drugače. Mohamedanka brez pajčolana, ki zakriva obraz, in brez čarkafa ali velike rute, ki pokriva glavo in večji del telesa, se sploh ne more smatrati za pravoverno hčer Mohameda. Treba je bilo prigovarjanja in diplomatske spretnosti, predno je zavrgla Turkinja svoje pokrivalo in s,i nataknila pariško modo. Ko se je začelo, je menda napredovalo tako hitro, da danes niti ena desetina žensk več ne nosi starodavne turške obleke. Prva ženska, ki je nastopila javno brez pajčolana, ko se je začela kampanja za empancipira-nje žene, je bila Kemalova žena. Njej so sledile žene kabinetnih uradnikov. Njim so se pridružile žene nižjih uradnikov. Učiteljice, katerim je šlo za državno službo, so se same porinile v vrsto. Po par letih se ni dovolilo nobeni ženski, ki je bila zagrnjena, k javnim prireditvam, pod pretvezo, da se pod zagrinjalom skrivajo špijoni in sovražniki nove vlade. Zgodilo se je celo, da so stražniki namenoma prijeli nekega lepega dne žensko na cesti in zahtevali, da je morala iti z njimi na postajo in se tam legitimirati. Da se iznebe teh neprijetnosti, so ženske pometale proč svoja zagrinjala. Vse to je pomagalo. Le izjemne so danes ženske po mestih, ki se še zakrivajo, medtem ko na deželi še vedno vstrajajo starejše ženske pri svojih navadah. Za mlajše je seveda dovolj to, da je danes v modi pariška obleka in pariška noša. Največjo zaslugo si je stekel Kemal s tem, da je odstranil pravico mnogoženstva. Ni šlo lahko, toda s pomočjo davkov je prisilil veljake, da so opustili harem. Stari Turki, ki so imeli več žena pred prevratom vlade, morajo držati pri sebi vse žene, ki so jih imeli popreje, in morajo skrbeti zanje. Odkar je pa stopil novi zakon v veljavo, si ne upa nihče nakopati si na vrat več kot eno ženo. Ženska se namreč smatra za osebo, ki je enakopravna z možem. Kot taka ima besede dovolj pod svojo streho, da drži moža na pravih potih. Sploh je pa pod novim režimom malo mož, ki bi imeli premoženja in dohodkov dovolj, da bi mogli vzdrževati pod svojo streho več kot eno žensko. Enakopravnost je odprla ženski ne samo šole, temveč tudi državne službe. Danes jih dobiš povsod po deželi med zdravniki, med advokati in celo med sodniki. Oskrba otrok je v njihovih rokah; ravno tako vzgoja po šolah. Ne bo vzelo olgo, ko bo izginila zadnja sled ženske sužnosti iz turškega naroda. Seveda te reforme moški, posebno starejši, niso pozdravili z veseljem. “Naj jih ima Kemal sam, take kot so”; so odgovorili moški, “mi se ne bomo ženili”. Račune jim je prekrižala država s tem, da je naložila težak davek na vse samce med 25 in 45 letom starosti. Samca stane dokaj več živeti sam, kot pa preživljati eno žensko. S tem je bil seveda upor moških končan v par letih. Poleg tega so bile podeljene mladim ljudem pravice in ugodnosti, ki jih niso poznali nikdar prej. Po stari mohamedanski navadi so starši sami zbrali nevesto sinu, ki je on sam dostikrat niti ni poznal, niti prej videl. Novi zakon je podelil mladim Turkom pravico, iskati in izbirati si svoje neveste. Da ni bil sin popolnoma odvisen od staršev, kot poprej, se je proglasilo delo za častno in obenem ko-vistno. Ta proglas je odprl marsikatero karijero, ki se je poprej ni upal lotiti nobeden mohamedanec, ker so se smatrale za nekaj nečastnega med pravo-verniki. Da se pospeši reforma, so Kemalisti prepovedali nositi fez, turško pokrivalo, ki je razlikovalo vernika od nevernika. Danes hite turški mladeniči za delom in za službami ravno tako vestno kakor svoje dni zaničevani “krščanski psi”. Ker mladina dela, ima sama denar in neodvisnost. Odprla so se jim marsikatera vrata ki so bila poprej trdno zaprta celo mladim zakonskim možem. Kavarne so danes napolnjene z vsakovrstnim ljudstvom, mladim in starim. Javna plesišča in druge evropejske razvade so oživela po turških mestih. Modne prodajalne tekmujejo med seboj, in seveda tudi moderna mladina, kdo bo posekal druzega v modi. Pri letošnji tekmi lepotic je odnesla nagrado “Miss Universe” mlada Turkinja. Seveda ni bPo nič omenjenega v časopisih, koliko tur?ke krvi je bilo v njej. NAJSTAREJŠA PARLAMENTARKA. — Najstarejši zastopnik nemškega parlamenta je Klara Zetkin, stara 75 let. Znana je kot radikalna agitatorka in dobra govornica. Zaradi njene aktivnosti za časa prevrata so ji nadali ime Babica revolucije. Po pravilih ima naj starejši kandidat pravico sklicati novi parlament in predsedovati toliko časa, dokler ni izvoljen novi redni stoloravna-telj skupščine. Ker volijo stoloravnatelja iz stranke, ki je najmočnejša, bo zadela ta čast enega izmed nacijonalnih socijalistov, ki bodo imeli potom zadnjih volitev pretežno večino v parlamentu. V tem slučaju se bo morala pobotati s svojim smrtnim sovražnikom, nacijonalnim socialistom. Gospa Zetkin je namreč zagrizena komunistinja, in po lepi starokrajski navadi strankarstvo brez ozkosrčnosti in zagrizenosti nima nobenega pomena. VSAKDO VE, KJE GA ČEVELJ ŽULI. — Da tudi bogataši čutijo posledice krize, priznava Mrs. Anita Baldwin iz Los Angeles, Cal. Vsa njena obsežna posestva v Kaliforniji, ki jih je podedovala po svojem bogatem očetu E. J. Baldwin, so naprodaj. Vsi načrti so v redu, da se bo preselila sna izmed naj bogatejših Američank v Kanado. Kot vzroke tega koraka navaja sledeče: “V zadnjih treh letih se je moje premoženje skrčilo od $35,- 000.000 na $15,000,000. Vkljub neznosnim davkom, ki jih nalaga, država nima toliko moči, da bi branila mene in moje premoženje. Ce hočem stopiti čez prag, moram imeti seboj orožje, in poleg šoferja še enega oboroženega človeka, da varuje mojo osebo. Ce bi hotela varovati svoja posestva, bi potrebovala celo armado. Mesto svobode se nam ponuja razuzdanost v vseh oblikah. Kadar se bodo obrnile razmere na boljše, se zopet vrnem v do-novino.” — Nismo vsi tako srečni, da bi se lahko tako znesli nad deželo, kot Mrs. Baldwin, dasirav-no čutimo dostikrat tako kot ona, in vemo, da so njene besede resnične. Trije rodovi Spisal Engelbert Gangl (Haljo ) XI. Ista misel je obšla tudi Jožeta, ko je dirjal na konju proti svoji rojstni hiši. Z grozo so opažale njegove oči, da ji ni več rešitve. Ko je prijezdil do tja, je ustavil konja. Skedenj je zgorel do tal. Kup žerjavice je stal na onem prostoru. Veter je zapihal, odtrgal s skednja goreč jezik in ga vrgel hiši na podstrešje. Užgalo se je, in plameneči jeziki so švignili izpod strehe, prežgali strop, ki se je grmeč zrušil v notranje prostore in tako zanetil ogenj v prvem nadstropju. Pregorel je tudi tukaj strop, in zdaj so objemali plameni tudi že spodnje prostore. Skozi okna, skozi vrata so švigali ognji med štirimi stenami je gorelo kakor v mogočni, velikanski peči. Ena osrečujoča misel se je zbudila Jožetu: ‘•Hvala Bogu, da je umrla mati. Sicer bi zgorela.” Proti jutru, ko je že ogenj pojemal in so bila sosedna poslopja brez nevarnosti, je poslal hlapca v mesto z brzojavko, ki jo je naslovil na orožništvo v Novo mesto. Rekel je v brzojavki, naj pazijo, če pride v mesto tak in tak človek, naj ga primejo, ker je požigalec. Potrt je stopal Jože po pogorišču. Uničeno, izgubljeno! Dom njegovega očeta je plen hudobne roke, žrtev plamena! Ali je to morda začetek splošnega propada? Ali bi se tudi pripetila ta nezgoda, ako bi ostal — kakor mu je svetovala mati — tukaj na domu in bi se ne preselil v grad? Ali ne pride lahko hudoben človek in mu ne upepeli tudi gradu? Tako so bile njegove misli žalostne in obupne. Nikjer ni videl tolažilnega pogleda. Njegovi hlapci so razkapali žerjavico in jo polivali z vodo, da je čvrčeč ugašala in umirala. Pavel je begal in divjal, kakor da mu gori zemlja pod nogami. Čutil je za sabo hropenje zasledovalcev, vsak hip je pričakoval, da ga popadejo trde, maščevanja željne roke. In begal je. Pljuča so mu hropela, pene so mu stopale izmed zob. Oči sc se mu izbulile, da je bil pogled divji, blazen. Iz-podtaknil se je in se zgrudil na tla. S čelom je priletel ob kamen, krvav curek mu je brizgnil iz rane. Kri se je pomešala z znojem in mu tekla z njim po licu. “Neron, beži, beži, beži!” je hropel pred se. Pred sabo je zagledal dva orožnika. “Zasledovalci, morilci!” je siknil in hotel zbežati v stran. A ni vedel, kam. Obstal je sredi ceste in gledal okolo sebe. “Jaz sem kralj Pavel, rimski cesar Neron!” je kričal, “in zažgal sem Rim. Cesar to tudi sme! Pustite me, preganjalci, sužnji, pustite me.” Orožnika sta pristopila in mu velela s seboj Pavel je šel. Brez ugovora je stopil z njima. “To je moja telesna straža,” je dejal, “Le čuvajta me, bogato vaju poplačam.” Počasi so stopali proti mestu. Pavel je segel s roko na hrbet, a kitare ni bilo več. Izgubil jo je v begu. “Saj pojem lahko tudi brez nje,” je dejal in začel: Ubog poptnik hodi križemsvet, srce ga sili, da za srečo roma. Človeška srca krije mraz in led, in romar brez miru je in brez doma!. . . “Ali veste, kaj ste storili,” ga vpraša eden o-rožnikov. “Vem!” odgovori Pavel, “iskat serh šel svoje zaklade, zakaj jaz sem rimski cesar Neron! A zakladov nisem dobil, potem sem pa zažgal Rim, glavno mesto svojega cesarstva'. Ali vaju kaj to briga? Jaz sem vendar svoj gospod, prvi in naj višji, in delam, kar hočem! Ako ne izpolnita mojih u-kazov, vaju dam obglaviti!” Stopal je med orožnikoma in se priklanjal zdaj na desno, zdaj na levo, kakor da izkazuje milosti. “Ali sta videla Lenko?” vpraša hipoma. In ne da bi čakal odgovora, reče: “Glejta, to je moj zaklad. In ker ga nisem dobil, moram iti drugam ponj. Zavinkovci, Zavinkovci, Zavinkovci. . .” Pred sodiščem so dognali in spoznali, da ji Pavel blazen. Sodna obravnava je bila torej izključena, in Pavla so poslali v blaznico. “Ali je to moja kraljeva palača?” je vprašal, kc so ga izročili blazničnemu oskrbniku. “Tu je vaša palača,” je odgovoril ta in ga dal odvesti v celico, “in tu je vaša dvorana, kjer bo vladalo vaše kraljevo veličanstvo.” Pavel se je ogledal, sedel na posteljo in si zapel pozdravno pesem: Nezvan, nevabljen, vedno sam s seboj, nemirne misli le so mu družice; nikjer nikogar, da bi del mu: Stoj! Da bi izprala bol — več ni solzice! . . . * * * Pogorišče je prišla pogledat tudi Lenka. Pripeljala se je v Zavinkovce, ker tako daleč ni več mogla hoditi. Kakor pleheče žalostna lastovica nad razrušenim svojim gnezdom, tako žalostno sta stopala po pogorišču ,1 ofce ir . oni: • “Glej, to je naša usoda!” je vzdihnila Lenka. Jože je prikimal z glavo in brskal s palico po pepelu in oglju. Prav na tleh, tam, kjer je stala soba njegove matere, je izbrskal iz ogorkov kipec Matere božje. “Glej, materin oltarček!” je dejal in pristavil: “Vse je zgorelo, samo Mati božja ni zgorela!” “Ali je storil to Pavel namenoma?” je vprašal. Lenka je skomizgnila z rameni. Da bi storil namenoma? Ali niso semkaj odvedli nje, ki mu je bila upanje in tolažba? Vse je izgubil, ostalo mu je golo življenje: Teplo ga je tako, da mu je njegova kruta in neusmiljenja moč ubila jasne misli. Prišel je semkaj, da vidi njo, ob kateri se mu je obetalo srečno življenje. A prepričal se je, da je Lenka zanj izgubljena. Lahko, da mu je prišla jasna zavest, da je zavržen, izgubljen. Ogorčenje je vstalo v njegovi duši. Zbudila se. mu je silna, neukročena želja po sladkem maščevanju. Tedaj je zanetil požar. Mogoče je torej, da je storil Pavel ta čin namenoma. A mogoče je tudi obratno. Tako je mislila Lenka, a odgovorila ni nič. Dim, ki se je še vedno dvigal s pogorišča, jo je dušil, zato ni mogla več vztrajati tam. Sedla je zopet na voz in se odpeljala z Jožefom v grad. Ozrla se je nazaj. Tako otožne so bile njene oči, kakor da se poslavlja s temi pogledi za večno od kraja, kjer se je začela zgodovina njenega rodu. Ob povratku v grad se je Jože nehote spomnil tistega dne, ko je pripeljal Lenko na svoj dom, ki leži danes v razvalinah. Štiri gole, ožgane in okajene stene štrle v zrak, glasna priča minljivosti to je ves ostanek tedanjih srečnih dni. Prihrumel je vihar življenja in mu pustil samo spomin, ki mu živi v srcu. In če se ozre v bodočnost, kaj se mu obeta? Skrivoma se je ogledal na Lenko. Videl je, kako je bleda in suha, kako jo duši kašelj, ki se tako votlo oglaša iz prsi. Zato se je zbal, da pride kmalu dan, ko jo spremi na zadnjem poti. Ona ne bo nič vedela, kako mu bo krvavelo srce. “Jože,” ga je poklicala Lenka, “kdaj boš zopet tam zgoraj sezidal hišo?” “Ne vem,” je odgovoril, “morda nikoli več!” “Zakaj ne? Frice vendar ne bo podedoval pogorišča,” je rekla žena. “Svet lahko izravnam, trava ga preraste, in nihče ne bo vedel, kje je stal moj rostjni dom.” “Kakor grob, ki me polože vanj,” je reklfi tiho Lenka. “Lenka, zakaj misliš vedno na smrt?” “Smrt mi je zdaj najbližja!” je dejala, “to čutim ! Vsaka tolažilna beseda je zamanj! In trava preraste grob, in nihče ne bo vedel, da je kdaj živela Lenka!” Jože ni vedel, kaj bi odgovoril. Stisnil je ustnice, zamahnil z bičem po konjih. “No,” je dejal črez nekaj časa, “tebi že napravimo tak grob, da bo vedel vsak, da je živela Lenka, moja žena!” Jože je postavil Lenko na tla. Lahka je bila kakor otrok. Oprijemala se je ročaja, ko je šla Po stopnicah v gorenje prostore. Odšla je v sobo k podobi matere. Proseče, tolažbe željno jo je gledala mati s podobe. “Saj se kmalu vidiva!” je rekla Lenka. “O, rnati, kmalu pridem k vam! Tako daleč sem od vašega groba, a smrt naju zopet združi. Smrt raztrga vsako razdaljo, bodi še tako velika. In tako se združim tudi s Francetom! O, mati! Tako lepo je, če človek misli, da prihaja počitek! In nobenega strahu ne čutim, ker me je življenje izpoko-rilo. Dalo mi je kupo grenke pijače v roke. Izpila sem vso to grenko pijačo, samo še ena kaplja je na dnu kupe. Najhujše pride zmeraj nazadnje, in tako je ta zadnja kaplja izmed grenkih najgren-kejša. To je slovo od Friceta. In če se vprašujem, zakaj je prišlo tako, si ne vem odgovora. Kamor sem stopila, se je izpremenila rodovitna zemlja v puščavo. In tako mi je bil puščava ves svet, vsa doba od mladosti do danes mi je bila dolg, mračen dan. Razžarjala ga je samo ljubezen do Fri-■ -( ta, in ta ljubezen je bila mojega življenja največji, najdražji zaklad. Bila je kot solnce ,ki je grelo in oživljalo, ko je vladala zima kroginkrog. Če je bilo še kaj drugega v mojem življenju veselega, je bilo le kratek, neskončno kratek sen, ki je napravil resnico še bridkejšo, ko je minil.” Tako je govorilo Lenkino srce. Odšla je v svojo sobo in je sedla na naslanjač poleg odprtega okna. Plavali so v sobo vonji vrtnih cvetov. Dihala jih je Lenka vase. “Tako se bo širilo ob meni vonjajoče kadilo, a jaz ga ne bom rutila več.” Pavel, ti ubogi, nesrečni! Izgubil je Manico in mater in čiste misli. In tudi Lenko je izgubil. Vse mu je vzelo življenje — več mu ne more. Zdaj še diha, je, pije, spi — a vse kakor mrtvi, brezdušni stroj, ki nič ne ve, kaj in čemu se giblje. In zakaj vse to? Kje je tisti greh, ki je tako velik, da zahteva take os vete? Lenka je že čitala v knjigah, da se morajo otroci pokoriti za greh svojih staršev. Ali se pokori tudi ona zato, ker so grešili starši? O. mati, zakaj samo gledaš in nič ne govoriš?! V sobo je stopil Jože. “Jože, tako si želim Friceta. Tako rada bi ga videla,” je izpregovorila Lenka. “Ali mu naj pišem, da pride?” jo je vprašal, “Piši mu ! Reci mu, da sem bolna in da bi ga rada videla. Naj pride! Še nikoli ga nisem pričakovala tako težko. Ali pa, čakaj! Pišem mu sama. Morda bo to poslednje pismo.” Jože jo je s stolom vred prenesel do mize in ji pripravil papir. Odšel je iz sobe, tako mu je bilo tesno, da ni mogel ostati. Lenka je začela: “Moj dragi Frice!” Toda kaj mu naj pove? Ali mu naj piše kar naravnost, da se bliža njen konec? Lenki so zalile solze oči. “Odkar si se poslovil zadnjič od mene, se je moje zdravje poslabšalo. Bojim se zaradi tebe, da se zgodi, kar se mora zgoditi, kadar opešajo vse moči. A naj se zgodi karkoli, tebe moram videti. Tvoj prihod mi morda vrne moči, ako ne, se posloviva in razideva v upanju na snidenje. Pridi gotovo in ne odlašaj, ampak pridi takoj. Glej, da dobiš dopust, glej, da mi izpolniš to željo, saj je morda poslednja. V nestrpnem pričakovanju te poljublja tvoja mati.” Lenka je prebrala list, in debela solza je kanila na papir. Bližal se je večer; spuščal se je na zemljo na temnih krilih. V gradu so vedeli vsi, da je gospe slabo. Položili so jo v posteljo in ji napravili visoko zglavje. Dihala je težko. V kratkih presledkih so se ji dvigale prsi. V grad je prišel duhovnik z zadnjo popotnico. Dolga je bila izpoved. Lenka je govorila težko, le v pretrganih stavkih je pripovedovala duhovniku dogodke iz svojega življenja. Povedala mu je vse, česar se je spomnila. Ničesar ni zamolčala, o čemer je mislila, da bi ji oteževalo dušo in govorilo proti nji pred sodnim stolom. Blažen pokoj se ji je razlil po licu, ko jo je duhovnik obhajal. Jože je moral sesti poleg postelje. Prijela ga je za roko in mu z velikimi očmi vdano gledala v obraz. “Oprosti mi, če sem te kdaj žalila!” je govorila, “moja mladost je bila žalostna, in zato ni bilo vse tako kakor bi moralo biti. Ti si mi bil zmeraj blag in dober, moje srce ti je vdano z vso hvaležnostjo. Moj dobri, blagi mož!” Jože ji je gladil mrzlo, suho roko. “Saj ne bo nič hudega!” jo je tolažil, “zdaj si res nekoliko slaba. A nocoj boš dobro spala, potem pride Frice in potlej bo zopet vse dobro.” “Moj dobri, blagi mož!” je govorila Lenka. Začutil je Jože, kako se je zganila njena roka. Hotela ga je potegniti k sebi, a v njeni roki ni bilo nobene moči več. Jože se je nagnil k nji, in mrzle, posinele ustnice so se dotaknile njegovega lica. Potem je Lenka zaspala in prespala vso noč.' Drugi dan se je čutila krepkejšo, da je lahko vstala in sedela na naslanjaču poleg okna. Proti poldnevu, ko je bilo na vrtu toplo in mirno, so jo prenesli tja. Blazine so ji naravnali na stol pod smrekami, kamor je sedla. Zacvetela so ji lica, kri zagorela v njih. Pritekel je po stezi domači pes, kodrodlaki Po-zoj. Šel je naravnost proti gospodarici. Veselo je mahal z repom in se spenjal k nji. Gladila ga je Lenka po glavi. Vesela je bila vdane zvestobe domačega psa. Po vejah so ščebetali vrabci. Sum-110 so se preletali z grma na grm. Vsenaokrog so se dvigali iz cvetja sladki vonji. Ves zrak je bil napolnjen z njimi. Kakor da so zadehtele ljube cvetice nji v pozdrav, ki je zopet prišla med nje. Ko- likokrat jih je gojila, negovala in zalivala njena roka! Ob zgodnjih jutrih in ob poznih večerih je segala po njih njena roka, jih uravnavala in jih nagibala k sebi. In tako dolgo je ni bilo k njim! Dolgočasile so se nežne cvetke, niso vedele, komu naj cveto, ker ni bilo nje, ki jih je vzgojila! “O, moje cvetice!” je vzkliknila Lenka. Iztegnila je roko, da bi segla do njih. Zavela je mirna, komaj znatna sapica. Nagnile so se cvetke proti nji, proti gospe Lenki. A razdalja je bila prevelika — niso mogle druga k drugi. “Tako me odtrgajo tudi od vas! A na grob vas morajo vsaditi. In vaši cvetovi in vaši trni bodo govorili o mojem življenju. . .” Saj je tako čitala nekje. Napol so ji ostale v spominu one besede: Kadar bom ugasnil, grob mi izkopljite, nanj mi ostro trnje zasadite. Pomlad bode prišla, trnju cvet zbudila, grob moj osameli okrasila. Trni, v cvet odeti, bodo na gomili o življenju mojem govorili. . . Po stezi je prišel Jože. “Lenka!” jo je zaklical oddaleč. Po zraku je mahal z listom papirja. Smejal se je: “Lenka! Frice brzojavlja!” “Kaj?” je vprašala. Jože razgrne list in čita: “Takoj pošljite voz v Karlovec. Pridem jutri zjutraj. Frice.” “Hvala Bogu!” je vzkliknila Lenka in sklenila roke. “Voz že naprezajo. Takoj odide,” pravi Jože. “Frice se pripelje najbrže jutri s prvim vlakom v Karlovec. Ponoči se bodo konji izpočili in potem jutri okrog poldneva bo Frice tu!” Z dvorišča je zdrdral voz. “Že gre ponj!” je rekel Jože. “Pozdravite Friceta!” je zaklicala Lenka. A njen%las je bil preslab, zamrl je v ropotu voza in v peketu konjskih kopit. Hrepenenje po sinu, nestrpno čakanje njegovega prihoda je ojačilo njene moči. Sama je vstala s stola in se oklenila Jožetove roke. Tako je prišla do stopnic. “Glej, kako sem močna,” je rekla. “Gotovo še ozdravim, samo Frice naj pride.” “Ali ti nisem pravil,” je dejal Jože, “ti pa govoriš tako čudne reči, ko ni vse skupaj nič!” “Da bi le ne bilo!” Počasi sta prišla celo po stopnicah. Res je morala večkrat postati, da je prišla do sape, a vendar je dospela sama, oprta ob Jožetovo roko. prav tja v sobo do naslanjača. “Vidiš, kako rad me ima Frice!” je rekla veselo. Že dolgo ni videl Jože takega smeha na njenem obrazu. In drugi dan je bila vsa srečna, vsa vesela, vsa zdrava. Lahko bi tekla po stopnicah dol, da bi pozdravila Friceta že pri vozu. Ali tolikega napora vendar ni treba, ker bi ji utegnil škodovati. Pač pa ga je pričakovala na hodniku. Slonela je prav tam, kjer je zadnjič poslušala kraljevega pevca Njena sapa je dihala v šipe. Prikazale so se črke “Smrt, smrt, smrt. . Potegnila je z dlanjo, izbrisala besede, ki niso primerne za današnje njeno razpoloženje. Oddaleč je prihajalo drdranje voza. Ljudje, ki so srečavali Friceta, so si šepetali “Pripeljal se je k pogrebu.” Ko je začula Lenka drdranje voza, je vztrepetala od veselja in zaklicala: “Moje življenje prihaja.” “Frice, moj Frice!” je klicala mati, ko je skočil sin z voza. Zdirjal je po stopnicah. Mati ga je sprejela z razprostrtimi rokami. Po obedu ji je prišlo slabo, stemnelo se ji je pred očmi. “Veselje te je prevzelo,” je dejal Zavir.ščak, “pojdi malo v posteljo.” “Veselje me je prevzelo,” je ponovila Lenka. Oče in Frice sta jo privedla do postelje Bolnica je zaprla oči. “O, saj bo kmalu zopet boljše!” je rekla s tihim pojemajočim glasom. Kmalu potem se je spela na ležišču. Visoko so se ji dvigale prsi. Dolg, globok vzdih je priplaval iz njih. Oči so se odprle in strmele. Potem je omahnila na zglavje nazaj. Glava se je nekoliko nagnila. Ugasnilo je življenje . . . Zvonovi so peli v zateglih, žalostnih glasovih. V dolgih vrstah so hodili ljudje kropit grajsko gospo. Ležala je na visokem odru, bogato okrašenem z najlepšimi cvetlicami svojega vrta. Na vsako stran odra je gorelo po šest debelih voščenih sveč. Ljudje so jo kropili in so govorili, da se ni dosti izpremenila. Samo nekoliko vdrta lica ima in pa oči so se nekam poglobile. Pogreb je imela lep, malo takih je še bilo v mestu. Vsi domači duhovniki in tudi oni iz bližnjih fara so prišli, da jo pokopljejo. In tudi vsa gospoda se je zbrala k žalostnemu izprevodu. A prišlo je tudi mnogo ljudstva. Saj ni bila hudobna in škodoželjna. Samo visoke želje je gojila. A proti temu ne more človek nič. To mu je v krvi. Smrt pa zbliža sovražne ljudi. Njeno veličastvo dvigne pokojnikove kreposti in v njih se izgube slabosti. Fricetu je ostavila mati denar ,kolikor si ga je prihranila. Oče mu ga je odštel. “Čuvai ga, denar je drag!” mu je dejal, ko mu ga je izročil. Po smrti materini je ostal Frice teden dni doma. Izposloval si je dopust na očetovo prošnjo. S sinom sta šla pogledat tudi pogorišče. Kakor tisti dan po požaru Jože in Lenka, tako sta hodila zdaj po pogorišču oče in sin žalostno in potrto. Oče je zrskal s palico po pepelu in oglju. “Frice!” je poklical sina. Hotel mu je nekaj povedati. A ni mogel. Pokril si je oči z dlanjo. Prvič je bilo, da je videl sin jokati očeta. Šele zdaj se je izlila bolest v solze. XII. Poguba Franceta Ribiča je bila, da mu je bil spremljevalec Ilija Prelič. France ni imel samo toliko denarja, kolikor ga je bilo treba za vožnjo. Ostalo mu ga je še precej, ko sta stopila z Ilijo zopet na kopno zemljo. Pred njim se je razgrnil ves drug svet, drugi ljudje so ga srečavali, drugačno življenje, drugačni običaji so obračali nase njegovo pozornost Tako tuje, hrupno in šunnio je bilo vse okolo njega, da se je zdel kakor otrok, ki ga postavijo v sobo, napolnjeno z najrazličnejšimi igračami. Gleda in gleda in ne vidi ničesar in nič ne ve, kam bi posegel, kaj bi vzel. “In kaj zdaj ?” je vprašal France Preliča. “Zdaj je najprej treba, da se nekoliko razgledava in udomačiva,” je odgovoril Ilija, “le lepo z menoj hodi in zaupaj se mi popolnoma. -Jaz sem tu kakor doma, zatorej ne bodi v skrbeh. Ti tudi še ne umeš tujega jezika, zato bi te ljudje opeharili, ko bi zvedeli, da imaš nekaj drobiža. Zaupaj se meni, potem boš kmalu tukaj domač kakor sem jaz.” Hodila sta po velikanskih newyorskih ulicah. Kolikor je videl France sveta doslej, je bil proti temu tako neznaten in malenkosten, da ga ni mogel primerjati z njim. “Ali se ne bi malo ogledala po kakšnem delu, po kakšnem opravilu?” je silil France. “'/■a to je še dovolj časa! Delo dobiva takoj, čim izprevidim, da ga bo nama treba. Jaz dobim dovolj dela in kakršnega hočem, a zdaj še ni treba,” ga je tolažil Prelič. “Ne bodi kakor otrok! Tu mora biti človek pogumen in odločen, sicer bi bilo bolje, da bi ostal doma. In nemara se ti že toži po domu! A to ti povem, z domotožjem ne prideš nikamor, kvečjemu če se odpelješ takcj nazaj, odkoder si prišel. Pojdi spet za domačo neč!” France ni nič več govoril o delu. Zanašal se je na Ilijo, da mu ga preskrbi, ko pride doba za to. Živela sta dobro in veselo ob Ribičevem denarju. Prelič je vedel, kam se mora človek zateči, da si uteši vse želje. Hej, veliko življenje! Človek se izgubi v njem, nihče ga ne vidi, nihče ne ve zanj. V njega šumečih in kipečih valovih odmrje spomin na domačo tesnobo, na tesnobo domačega sveta. Človek je svoboden, živi, kakor mu hoče srce. (Ai ■• ••