Sc lahko veseliš sadov ? Nič kaj prijetno ni sedaj v naravi. Dnevi so kratki, megleni in pusti, odcvetajo zadnje cvetlice, listje na drevju postaja vedno bolj rumeno in polagoma odpada, Človeku prihajajo pri tem pogledu nehote otožne in žalostne misli, zato ne hodiš nič kaj rad ven v naravo, veliko rajše hodlfi po polnib. žitnicah, shrambah in kleteh ter gledaš ves vesel in zadovovoljen sadove celoletnega dela, tiuda in znoja, Le glej te sadove svojega dela, le veseli se jih, saj si zaslužil to veselje! A poslušaj pri tem tudi resno be sedo! Ko gledaš sadove iz svojih njiv in vinogradov, poglej tudl v njivo svojega srca in poglej, Ce je zrastlo kaj sadov tudi na tej njivi. Kakor je za tvojo niive zunaj zopet pret.klo eno celo, tako sedaj za njivo tvojega srca doteka zopet eno cerkveno leto. Celo to leto jc sejal npbeški sejalec v to njivo svoja se^.ena, jih je sejal, ko je govoril čisto tiho tvoji dnSi s svetimi navdihi. Kakor so sijali na tvojo njivo znn.aj tonli olnčni "r>rki in ji daiali rodovitnost, tako so sijali ob velikih cerkvenih praznikih v tvo« jo dušo od božjega solnca žarki gor* ke navdušenosti in svete ljubezni za vse dobro. In je ^adala pri molitT^ pri službi božji, pri sv. zakramentih v tvojo dušo nebeška rosa, ki je ho« tela dati tvoji duši veselo rast. In kaj je zrastlo v tvoji duši iz teB božjih semen, žarkov in rose? Ko j« sejal pred 1900 leti sv. apostol Pavel semena krščanske vere v srca ljudi, je pisal kristjanom v Kolosi, ki sa od njega prejeli krščansko vero, gan ljivo pismo. Pisal jim je: »Bratje, n« nehamo moliti in prositi za vas, d* bi bili napolnjeni s poznanjem božj« volje, da bi spodobno živeli, Bogu t vsem prijetni, rodovitni v vsakeca dobrem delu, zahvaljujoč Boga Oče^ ta, ki nas je storil vredne, udeležitl se dedščine svetih v svetlobi, ki nai je rešil oblasti teme in prestavil i kraljestvo svojega preljubega Sina.i Dobro si poglej in skrbno prečitaj to pismol V njem so našteti sadovi, ki naj bi rastli in zoreli v vsaki krščanski duši. Vsako leto zadnjo nedeljo pred adventom čita Cerkev svojim vernikom to pismo. To naj bi bilo za nas resno in veliko izpraševanje vesti, kako je za nažo dušo preteklf cerkveno leto, ali je imela božja besocia in božja milost kaj vpliva na nas, ali je kaj njunih sadov v naši duši. Da, ali rastejo in zorijo ti sadovi božje besede in milosti v tvoji duši? To je veliko in važno vprašanje za tebe. Evangelij zadnje nedelje v cerkvenem letu govori o koncu sveta, kako bo otemnelo solnce, kako bodo padale zvezde z neba, kako se bo podrl in porušil ves svet. Čaka to ves svet, a doživi vsak človek svoj konec sveta. Pride za tebe trenutek, ko se bodo začele temniti tvoje oči in se bo vse okoli tebe začelo pogrezati v neprodirno temo, ko se bo vse okoli tebe začelo rušiti in podirati, pride trenutek, ko za tebe ne bo imelo nobene veljave več, kar je zrastlo na tvojih njivah, ne vsi sadovi tvojega dela in truda, ko bodo imeli za tebe le še veljavo sadovi, ki so zrastli v njivi tvoje duše, sadovi pravega krščanskega mišljenja in življenja. Kedaj pride ta trenutek? Poglej se enkrat resno v ogledalu! Aliniže tvoja glava s svojimi sivimi lasmi in tvoja sklonjena postava podoba jesenske narave, ki umira? Potem veš — da ta trenutek ne more biti več daleč! Morebiti za tebe pa še dolgo ni jesen življenja. A kljub temu je lahko ta trenutek blizu tudi za tebe. .V Švici je pred nekaj desetletji živel Btar kapucinski pater, ki je videl menda več, kakor navadni ljudje. V gostilnl, ki je bila blizu njegovega samostana, je zbolel gostilničarjev sin. Neke nedelje popoldne stopi stari redovnik v bolniško sobo. Fantu se je ravno ta dan zboljšalo, sedel je v naslonjaču, prijatelji so ga vsi veseli obiskali, pili so na njegovo zdravje, kupice so še stale na mizi. Redovnik prijazno pozdravi mladega bolnika, nato ga pa z vso resnostjo opomni, da naj opravi sv. spoved. Po kratkem obotavljanju fant stori to, d_uhovnik mu podeli še sv. Rešnje Telo in sv. poslednje olje in ko opravlja zadnje molitve, je mlad bolnik y naslonjaču mrtev . . . Ko bo tudi za tebe prišel ta trenutek, bo nebeški sejavec, ki je vse tvoJe življenje sejal v njivo tvoje duše svoja semena, pogledal, kaj je v tvoji duši iz teh semen zrastlo. Smo kakor drevo, na katerem je bilo samo listje, nič pa sadu, je Kristus preklel. Ali naj bi bila to tudi usoda jtvoje nerodovitne duše? [ Tako je prav! Fantje, dekleta po- ! snemajte! Pretekli teden so imeli v j Ljubljani veliko zborovanje katoli- jSki dijaki, ki so x nami istega miš- lljenja in ki jih je že nad poldrug ti- soč. Na tem zborovanju so med dru- igim tudi napovedali neizprosen boj- ikot tistim trgovinam in trafikaro, v katerih prodajajo ono umazano be- rilo, ki so ga začeli v zadnjih časih iz tujine širiti po naših krajih. Fan- ' tje, dekleta, pristopite k temu bojko- tu tudi vi! Noga zavednega fanta, [noga nežno čutečega dekleta naj ne prestopi praga trgovine, v katerih si upajo prodajati to blato! Tako zah- Vteva vaša čast! Kdo ve, če tega moža enkrat še ne bote potrebovali! Na Nemškem v mestu Koln, se je peljal neke nedelje popoldne po električni železnici frančiškan. Na neki postaji je vstopil tudi neki pijan mož. Ko je zagledal frančiškana, je kar podivjal in ga začel obkladati z najgršimi priimki. Naposled je bilo to tudi sprevodniku preveč, zato je stopil k pijancu in mu rekel: »Nehajte vendar, ne veste, če tega moža enkrat ne bote potrebovali.« To besedo bi bilo treba povedati tudi marsikateremu med nami! Jnnak ljubezni do bližnjega. Misijonar Niko iz Pariza je pred mnogimi leti napravil obljubo, da hoče posvetiti svoje življenje skrbi za gobav ce. Kmalu se mu je ponudila prilika in je šel na Fidži-otoke, kjer nesrečni gobavci stanujejo v več barakah. Z 10 drugimi duhovniki je začel Ni- ko delovati med temi nesrečneži. Po več kot lOletnem delovanju se je lotila grozna bolezen tudi njega in je pred nekaterimi mesci umrl v groznih bolečinah. Kake krasne sadove rodi Kristusova vera še tudi sedaj! Iščem ma.ei. Komunističen list na Ruskem je prinesel sledeči oglas: »Iščem svojo mater. Bil sem star 12 let, ko sem zapustil hišo. Komaj sespominjam, zakaj se je to zgodilo. Hodil sem iz mesta v mesto, stanoval sem v otroških zavetiščih in sem čisto pozabil na svojo preteklost. Sedaj delam v tovarni »Nogin«. Zelo rad bi zvedel kaj o svoji materi. Kako lepo bi bilo, ko bi mati skrbela za mene tavajočega skoz življenje. Če jo kje srečate, povejte ji, da dela njen sin v tovarni »Nogin«, postaja Novaja Vičugo. Mihael Černezov.« Žalostna slika, kako propade družina, v kateri ni več vere!