DOI 10.57589/srl.v70i3.4042
UDK 398.9(=163.6):004.773
Nataša Jakop
ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša
natasa.jakop@zrc-sazu.si
VPLIV DRUŽBENIH OMREŽIJ NA RABO PAREMIOLOŠKIH ENOT: NA 
PRIMERU ENOT S SESTAVINO KRUH1
Paremiološke enote (paremije) se v sodobni slovenščini uporabljajo v različnih tipih bese-
dil družbenih omrežij. V prispevku analiziramo, kateri dejavniki vplivajo na njihovo rabo na 
družbenih omrežjih. V empirični analizi se omejimo na paremiološke enote s sestavino kruh. 
Parametri, ki jih v analizi upoštevamo, so: vrsta in specifika družbenega omrežja, splošna 
poznanost oz. pogostnost rabe paremiološke enote v sodobni slovenščini ter lastnosti, povezane 
s kontekstualno umeščenostjo paremiološkega žanra v besedila družbenih omrežij.
Ključne besede: frazeološka sestavina kruh, paremiološki žanr, korpus Janes, korpus 
Pregovori, paremiološka variantnost
Paremiological units (paremias) are used in contemporary Slovenian in various types of 
texts in social networks. This article analyzes factors that impact their use in social networks. 
The empirical analysis is limited to paremiological units with the component kruh (Eng. bread). 
The parameters taken into account in the analysis are: type and specificities of the social net-
work, general familiarity with or the frequency of use of paremiological units in contemporary 
Slovenian, and the features related to the contextual use of the paremiological genre in the 
texts of social networks.
Keywords: phraseological component kruh (Eng. bread), paremiological genre, Janes 
corpus, Proverbs corpus, paremiological variability
1 Uvod
Pregovori kot zakladnica kulturne dediščine razkrivajo ljudske modrosti preteklih 
generacij. Že zveza star pregovor pravi, ki je tudi statistično ena najpogostejših in 
medsebojno najbolj povezanih kolokacij samostalnika pregovor, implicira dvoje: da je 
nastanek pregovorov vezan na preteklost ter da pregovori posredujejo neko sporočilo. 
Pregovori, njihove variante in prenovitve so del sodobnega jezika in opazna sestavina 
naše vsakdanje komunikacije tudi na družbenih omrežjih, kot so Twiter, Facebook, 
Instagram, Youtube, Tiktok, na forumih in blogih. Zaradi jedrnatosti sporočila so 
pregovori in druge paremiološke enote (v nadaljevanju PE) funkcionalno jezikovno 
sredstvo za izražanje, podkrepitev in argumentiranje misli, stališč, mnenj in vrednot. 
Zaradi formalno-vsebinskih specifik tega besedilnega žanra ter zapomnljivosti infor-
mativnih ustaljenih stavčnih struktur je raba PE na družbenih omrežjih funkcionalna 
1 Raziskava je nastala v okviru projekta Tradicionalne paremiološke enote v dialogu s sodobno rabo (ARRS: 
J6-2579) in raziskovalnega programa Slovenski jezik v sinhronem in diahronem razvoju (ARRS: P6-0038).
Slavistična revija, letnik 70/2022, št. 3, julij-september350
in tudi pričakovana. Ob tem pa niso pojasnjeni dejavniki, ki vplivajo na rabo PE na 
družbenih omrežjih. V pričujoči raziskavi smo si zastavili nekaj vprašanj, odgovori 
nanja pa bi lahko pomagali razumeti ta pojav:
- Ali vljučenost PE v slovarske vire vpliva na njihovo rabo na družbenih omrež-
jih?
- Ali je raba PE na družbenih omrežjih zavestna?
- Ali se na družbenih omrežjih uporabljajo le PE ali tudi njihove variante in pre-
novitve? 
- Kakšna je vloga PE na družbenih omrežjih?
2 Opredelitev paremiološkega žanra v jezikoslovju
Slovensko jezikoslovno raziskovanje paremiologije je v zadnjem desetletju opazno 
napredovalo in prineslo nekaj pomembnih paremioloških raziskav in praks.2 Med 
najpomembnejšimi izpostavimo s sociolingvistično in korpusno raziskavo ugotovljen 
in določen slovenski paremiološki minimum in optimum, tj. nabor najbolj poznanih in 
pogostih PE (Meterc 2016a, 2017), empirično podprto razmejevanje med paremiologijo 
in neparemiološko stavčno frazeologijo (Meterc 2016b), objavo rastočega Slovarja 
pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov oz. SPP3 (Meterc 2020), aplikativni prenos 
paremioloških spoznanj v različna učna orodja, npr. večjezično frazeološko učno gradivo 
Ephras (www.ephras.org), SprichWort-Plattform (www.sprichwort-plattform.org), 
zbirka Frida v okviru orodja Slovenščina na dlani (Ulčnik, Meterc 2019; Meterc 2021), 
frazeološko-paremiološki razdelek na šolskem portalu Franček (www.francek.si).
Čeprav so pregovori tipične paremije, pa paremiologija raziskuje širši nabor enot, 
npr. reke, antipregovore, velerizme, vraže, vremenska napotila ipd. Paremiologi (Meterc 
2016b, 2017: 23–38) ob tem opozarjajo, da ni mogoče vedno narediti jasne ločnice med 
posameznimi žanri oz. med paremiologijo in stavčno frazeologijo (npr. pragmatičnimi 
frazemi). Zaradi raznovrstnega nabora PE in različnih pristopov k njihovi obravnavi 
v okviru jezikoslovja oz. slovstvene folkloristike pregovori nimajo univerzalne opre-
delitve in tudi med lastnostmi pregovorov so v paremiološki literaturi osvetljeni in 
izpostavljeni različni vsebinski elementi (Ulčnik 2015: 111: Meterc 2017: 29–33). 
N. Ulčnik (2015: 112) jih je predstavila v 9 sklopih, ki jih lahko razporedimo glede 
na strukturne lastnosti (mikrobesedilna zgradba, zgradba povedi, relativna strukturna 
stabilnost, možnost modifikacij), pomenske lastnosti (idiomatičnost, metaforičnost, 
preneseni pomen, možnost dvojnega branja), stilistične lastnosti (figurativnost, rima, 
aliteracija, asonanca, personifikacija, hiperbola, paralelizem, elipsa, retorična učinko-
vitost; ekspresivnost, slikovitost, konotativnost), pragmatične oz. funkcijske lastnosti 
(izražanje ljudske modrosti, splošnih resnic, ki temeljijo na življenjskih izkušnjah; 
večfunkcionalnost, poučnost, didaktičnost, podkrepitev izrečenega, nestrinjanje z 
2 Pregledno o razvoju slovenske paremiologije gl. Babič (2011), Ulčnik (2015), Meterc (2016c, 2016d, 
2017, 2021).
3 SPP je prvi slovenski rastoči paremiološki slovar. Vsebuje pregovore, reke, vraže, velerizme, antiprego-
vore, frazeološke replike in druge paremiološke žanre. Trenutno obsega 718 iztočnic, ki so sestavine 260 PE.
351Nataša Jakop: Vpliv družbenih omrežij na rabo paremioloških enot: na primeru enot s sestavino kruh 
izrečenim, ironizacija, opozorilo, svarilo, grožnja, nasvet, smernica, opravičilo, spodbuda, 
tolažba, sklep, argument), psiholingvistične lastnosti (splošno poznavanje, hranjenje 
enot v mentalnem spominu, zapomnljivost) in kulturološke lastnosti (medgeneracijsko 
izročilo, kulturna dediščina, prenašanje iz roda v rod, neznano avtorstvo). Paremiološki 
žanr lahko za potrebe naše raziskave opredelimo kot strnjeno izrazno sredstvo, ki ima 
praviloma zgradbo ustaljene splošno znane eno- ali večstavčne povedi in na jedrnat in 
ekspresiven način izraža ljudsko modrost, resnico, v kateri so zajete prvine različnih 
življenjskih izkušenj ter kulturno relevantnih vrednot družbe v dani jezikovni skupnosti, 
kjer opravlja več različnih govornih dejanj. 
3 Frazeološka sestavina kruh v slovenščini
Kruh ima v naši kulturi prehranjevanja (tako v slovenskem kot širšem evropskem 
prostoru) izjemno pomembno mesto. Kot prehrambeno živilo je v človeški družbi 
prisoten že od prazgodovine. Prvi kruh so verjetno pripravljali in pekli na vročih 
razgretih kamnih ali vročem pepelu v ognjiščih že pred več kot 14.000 leti, sprva na 
področju Srednjega vzhoda (Arranz-Otaegui 2018). Zaradi vloge, ki jo je imel kruh 
v vsakdanjem življenju ljudi, je nastalo več sekundarnih pomenskih prenosov, npr. 
kruh kot metafora za delo in poklic. Metaforika temelji na skupni asociativni vsebini, 
saj tako kruh kot delo oz. delavnost omogočata (lažje, boljše) preživetje in nudita 
materialno preskrbljenost, kar slikovito izraža pregovor Kdor zgodaj vstaja, mu kruha 
ostaja 'kdor je delaven, prizadeven, dobro živi'. Metaforizacija leksema kruh,4 ki je 
slovarsko dokumentirana v mnogih jezikih,5 vsebuje tiste konotativne vsebine, ki so 
v procesu ustaljevanja pogosto rabljenih in/ali slikovitih besednih zvez oz. stavčnih 
struktur motivirale nastanek frazeoloških enot.
Sestavina kruh je prisotna v mnogih frazemih in PE slovanskih in drugih jezikov, 
npr. primerjalni frazem dober kot kruh (Fink Arsovski 2006: 217), frazem ob kruhu in 
vodi (SSF), izbiblijski pregovor Človek ne živi samo od kruha.6
V slovenskih frazemih in pregovorih so poleg osnovne metaforizacije (prim. SSKJ) 
vsebovane že v metaforično izpeljanih pomenih leksema kruh – tj. kruh kot delo, za-
poslitev, poklic, npr. iti s trebuhom za kruhom 'iskati zaslužek zunaj domačega kraja, 
domovine', kruh kot (osnovna) materialna sredstva, materialne dobrine, npr. Človek 
ne živi samo od kruha 'človeka ne zadovoljijo samo materialne dobrine', – prisotni 
4 Govorimo seveda o metafori kot jezikovnosistemski danosti, sestavini leksikalnega sistema (Vidovič 
Muha 2000: 143; Snoj 2011: 93).
5 Metaforizacija kruha v ruskem in italijanskem jeziku je obravnavana v prispevku Yurine in Pomarolli 
(2017), kjer je z analizo simbolne upodobitve kruha v svetopisemskih besedilih raziskana krščanska sim-
bolika v metaforični označbi kruha. Na produktivnost metaforizacije kruha sta vplivala izvorno kmetijska 
kultura pri obeh narodih in razvoj kulture pod vplivom krščanske tradicije. Oba dejavnika sta prisotna tudi 
v slovenskem prostoru.
6 Frazeologija s sestavino kruh je bila raziskovana zlasti s kontrastivnega, kulturološkega in koncep-
tualnega vidika, npr. kontrastivna in lingvokulturološka analiza frazemov in PE v albanskem in srbskem 
jeziku (Mutavdžić, Krijezi 2022) ter etnolingvistična kulturološka raziskava romunskih frazemov o kruhu 
(Savin 2012).
Slavistična revija, letnik 70/2022, št. 3, julij-september352
še drugi metaforično motivirani pomeni, npr. kruh kot uspeh, rezultat, dosežek, npr. 
Iz te moke ne bo kruha 'prizadevanje se ne bo uresničilo, ne bo dalo pričakovanega 
rezultata', Kdor jezika špara, kruha strada 'kdor si ne upa, ne zna kaj vprašati, prositi, 
ima škodo, ne doseže tistega, za kar se poteguje'. Zanimiva je frazeološko izražena 
metaforična dihotomija med belim kruhom kot simbolom obilja, npr. jesti bel(i) kruh 
'živeti v izobilju', in črnim kruhom kot simbolom revščine, pomanjkanja,7 npr. jesti 
črn(i) kruh 'živeti v pomanjkanju', prisotno tudi v PE Kdor se mlad belega kruha brani, 
bo star rad črnega hrustal, Bolje je doma jesti črn kruh, kot na tujem belega. Kruh 
v frazeološki sliki predstavlja dvoje: metaforo obilja, preskrbljenosti, samostojnosti, 
uspešnosti, po kateri hrepenimo in h kateri stremimo in je zato konotirana pozitivno, 
npr. biti pri kruhu 'imeti poklic', ali pa metaforo revščine, propada, odvisnosti, ki se je 
bojimo in je zato konotirana negativno, npr. živeti ob kruhu in vodi 'slabo živeti, živeti 
v pomanjkanju'. Sekundarna in kulturološko pogojena metaforizacija kruha se nanaša 
na negativne osebnostne lastnosti, ki jih spodbudi (pre)obilje materialnih dobrin: biti 
(od) (belega) kruha pijan 'biti objesten, razvajen', preobjesti se (belega) kruha 'zaradi 
izobilja biti objesten, predrzen'.8
4 Metoda raziskave 
4.1 Priprava gradiva
Gradivsko izhodišče za raziskavo je predstavljal korpus Pregovori 1.0. Zbirka je 
začela nastajati na Inštitutu za slovensko narodopisje leta 1951, sistematično urejanje 
in digitalizacija gradiva sta potekala od leta 1997 dalje (Marija Stanonik, Saša Babič). 
Deloma prečiščeno9 in korpusno označeno gradivo je od leta 2022 digitalno in prosto 
dostopno prek iskalnikov KonText in NoSketch na repozitoriju Clarin.10 Pregovori 
vsebujejo več kot 36.200 pregovorov, izpisanih iz 2515 bibliogafskih enot iz obdobja 
1578–2010 (Babič 2022). Za sestavino kruh najdemo poleg tipičnih pregovorov (Kjer 
je delo, tam je kruh) še primere vremenskih oz. koledarskih pregovorov (Sv. Jurij 
donese vina, sv. Marko kruha), nekatere posebne tipe živilskih pregovorov (Rž pravi: 
Deni me v suho, te bom dala h kruhu). PE smo skušali razvrstiti glede na njihove 
osnovne/edine oblike in variante, pri čemer smo upoštevali glasoslovno, oblikoslov-
no, leksikalno in skladenjsko variantnost. Tako pripravljeno gradivo smo uporabili za 
nadaljnjo korpusno analizo. Nabor PE s sestavino kruh smo dopolnili še iz slovarskih 
virov: Pavlica, SSKJ, SPP.
  7 Črni kruh kot živilo sicer nima več negativne konotacije, saj v današnji kulturi prehranjevanja izbira 
črnega kruha velja celo za bolj zdravo. Torej frazeološka slika izhaja iz preteklosti, ko so si (svež) beli kruh 
lahko privoščili le bogatejši, višji družbeni sloji (Gill 2021). 
  8 Kac (2018: 112) je frazeme s sestavino kruh razvrstila v šest pomenskih skupin: delo oz. služba, revščina 
oz. skromno življenje, dobrota, objestnost oz. lakomnost, neizvedljivost česa, potrebnost.
  9 Odstranjeni so bili frazemi in nekateri paremiološki žanri (reki, velerizmi ipd.).
10 Gre za enega od rezultatov projekta Tradicionalne paremiološke enote v dialogu s sodobno rabo, ki ga 
financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (1. 9. 2020–31. 8. 2023, J6-2579).
353Nataša Jakop: Vpliv družbenih omrežij na rabo paremioloških enot: na primeru enot s sestavino kruh 
4.2 Potek analize
Konkordance PE z lemo kruh smo v korpusu Pregovori pregledali in enotam sku-
šali določiti stabilna paremiološka jedra, to so »frazna jedra«, sestavljena iz relativno 
ustaljenih leksikaliziranih zvez, ki predstavljajo prepoznaven in stabilen del frazeološke 
enote (Gantar 2007: 37). Izhajanje iz stabilnih paremioloških jeder nam je ob korpusni 
analizi omogočalo fleksibilnejšo kombinatoriko poizvedb, saj so PE zaradi variantnosti, 
prenovitvenosti in stavčne strukture v korpusih težje ulovljive.
Rabo stabilnih paremioloških jeder, paremioloških enot in njihovih variant smo 
preverjali v dveh korpusih: a) slovenski referenčni korpus Gigafida 2.0 (v nadaljevanju 
GF), ki vsebuje več kot 1,1 milijarde besed iz besedil, objavljenih v obdobju 1990–2018, 
in b) korpus besedil s slovenskih družbenih omrežij Janes 1.0 (v nadaljevanju Janes), 
ki vsebuje več kot 191 milijonov besed iz različnih tipov spletnih besedil, ki so bila 
objavljena na družbenih omrežjih v obdobju 2001–2017. Rabo PE, ki imajo v vsaj eni 
od oblik najmanj pet potrditev v korpusnem gradivu, smo primerjali med korpusoma, 
pri čemer smo upoštevali relativno pogostnost glede na statistični izračun pojavitev na 
milijon. V zadnjem koraku analize smo rabo različnih paremioloških žanrov (pregovor, 
rek, rek s statusom krilatice)11 primerjalno analizirali v Janesu, ki vsebuje pet različnih 
tipov javno objavljenih uporabniških spletnih vsebin: tvite, spletne forume, novice s 
komentarji uporabnikov, blogovske zapise s komentarji uporabnikov ter uporabniške 
in pogovorne strani na Wikipediji (Fišer, Erjavec, Ljubešić 2016). Pri tem smo med 
korpusnimi podatki upoštevali podatek o relativni pogostnosti rabe, tudi glede na vrsto 
in specifiko družbenega omrežja, sentiment besedila (Fišer, Erjavec, Ljubešić 2016: 
87–89), kronološki vidik rabe ter specifike uporabnika (npr. spol), med kontekstualnimi 
podatki temo besedila, vključenost enot v širši kontekst, sopojavljanje z drugimi PE ter 
njihovo vlogo, ki jo tipično opravljajo v besedilih družbenih omrežij.
5 Rezultati in diskusija
5.1 Pogostnost rabe PE na družbenih omrežjih
Beseda kruh ima v besedilih družbenih omrežij nekoliko pogostejšo relativno po-
gostnost rabe kot v besedilih referenčnega korpusa, ki ga sestavljajo časopisi, revije, 
spletna besedila, leposlovje, učbeniki, stvarna literatura. Glede na statistično izraču-
nano vzajemno povezanost besed (vrednost MI3) je v Janesu zveza zarečeni kruh na 
prvem mestu in v GF na tretjem. Zveza predstavlja bodisi stabilno paremiološko jedro 
pregovora Zarečenega kruha se največ poje (1) ali iz pregovora nastali samostalniški 
frazem (2). Ker ima samostalniški frazem v gradivu sodobne slovenščine prepričljive 
potrditve rabe, bi bila pričakovana tudi njegova vključenost v SSF oz. druge slovarje 
s frazeologijo.
(1) Sicer pa nič novega, zarečenega kruha se največ poje. 
(2) Kako že sam pravi? Prihaja čas zarečenega kruha. 
11 Za pojasnila glede različnih vrst paremioloških žanrov, upoštevanih v tem prispevku, se zahvaljujem 
M. Metercu. 
Slavistična revija, letnik 70/2022, št. 3, julij-september354
Primerjava med korpusoma pokaže, da je zveza zarečen kruh v besedilih družbenih 
omrežij 4,6-krat pogostejša kot v besedilih referenčnega korpusa (navpična os na Grafu 
1 podaja podatek o številu pojavitev na milijon besed). Primerljivo razmerje se razkrije 
tudi pri nekaterih drugih PE ne glede na paremiološki žanr.12 Graf 1 prikazuje korpusno 
razmerje v pogostosti rabe stabilnega paremiološkega jedra pregovora Kdor jezika špara, 
kruha strada, reka s statusom krilatice Kruha in iger in reka Iz te moke ne bo kruha.
Graf 1: Primerjava relativne pogostosti rabe stabilnih paremioloških jeder v korpusih 
Janes in GF.
Pregovor Zarečenega kruha se največ poje tudi sicer spada med najbolj poznane 
in pogoste slovenske pregovore. Meterc (2017: 237) pri tej enoti ugotavlja 99,3-% 
poznanost. Navajajo ga vsi v našo raziskavo zajeti slovarski viri (Pavlica, SSKJ, SPP). 
Za veliko večino PE s sestavino kruh iz korpusa Pregovori, v katerem je zabeleže-
nih 591 PE in njihovih variant, se je ob preverbi v GF izkazalo, da nimajo potrditev o 
rabi, kar pomeni, da jih tudi prihodnji slovarski viri verjetno ne bodo zajeli, npr. Sadje 
je les, če ni kruha vmes, Boljši je kos kruha v žepu, kakor šopek za klobukom, Suša 
vzame en kos kruha, toča/moča pa dva, Sila dober kruh peče, Pravica kruha prosi, 
Ljubezen brez kruha kmalu ugasne, Kdor je v kruhu rojen, nikdar hleba ne doseže, 
Sitemu trebuhu še bel kruh ni všeč, Kaša po kruhu vpraša, Brez kvasa kruh ne vzhaja, 
Žena kruh peče, nikogar poleg sebe neče. 
PE iz korpusa Pregovori, katerih rabo smo potrdili v besedilih sodobne sloven-
ščine, se uporabljajo tudi v besedilih družbenih omrežij. V dveh od štirih primerov 
pregovorov, ki smo jih analizirali, lahko s korpusno pridobljenimi podatki potrdimo 
enako relativno pogostnost rabe med GF in Janesom (Kruha ne naredi moka, ampak 
roka, Če/Naj človek pol sveta obteče, najboljši kruh doma se peče), pri drugih dveh 
12 Do podobnih ugotovitev ob drugih primerih PE so prišli tudi v primerjalni korpusni raziskavi med 
Janesom in korpusom Kres (Justin, Hirci, Gantar 2015: 35).
355Nataša Jakop: Vpliv družbenih omrežij na rabo paremioloških enot: na primeru enot s sestavino kruh 
pa opazno višjo relativno pogostnost rabe v besedilih družbenih omrežij (Kdor jezika 
špara, kruha strada, Zarečenega kruha se največ poje). Višja pogostnost je potrjena 
tudi v primeru rabe reka Iz/S te moke ne bo kruha (prim. Graf 2).
Graf 2: Relativna pogostnost rabe PE v Janesu in GF.
Kot kažejo korpusni podatki, je relativna pogostnost rabe pregovora Kdor jezika 
špara, kruha strada v besedilih družbenih omrežij desetkrat višja kot v besedilih re-
ferenčnega korpusa. Na družbenih omrežjih se ta pregovor pojavlja skoraj izključno 
v tvitih (45/51),13 potrjena je še raba v blogu (4/51) in na forumu (2/51). Glede na 
sentiment besedila je pregovor uporabljen v vseh treh tipih, prevladujoče v nevtralnih 
(30/51), sledijo pozitivni (13/51), najredkeje pa je uporabljen v besedilih z negativnim 
sentimentom (8/51). Glede na spol uporabnika so pregovor v pretežni meri zapisali 
moški uporabniki (31/51),14 uporabnic ženskega spola je za polovico manj (14/51). 
Kronološko je raba pregovora razpršena na obdobje 9 let. S po najmanj enim tvitvom 
je prisotna od obdobja 2009 do 2017. Po pogostosti rabe pregovora v tvitih izstopa 
leto 2016 (16/51). Poizvedba na Googlu pokaže, da je 20. maja 2016 R. Lisac objavil 
blog z naslovom Pri prodaji nakita še kako velja star pregovor: »Kdor jezika špara, 
kruha strada.« (https://www.robertlisac.com/mihaelakezman/). V tvitih se enak bese-
dilni segment pojavi prvič na isti dan (20. 5.), nato v naslednjih dneh še dvakrat (21. 
5., 23. 5.), kar pomeni, da je raba pregovora v tvitih neposredno povezana z rabo v 
izhodiščnem blogu, tviti pa z retvitanjem pomembno prispevajo k širjenju pregovora.
5.2 Variantnost in prenovitvenost PE 
Večina PE s sestavino kruh je že v korpusu Pregovori pestro variantnih. Pregovor 
Zarečenega kruha se največ poje je npr. naveden v 30 različnih oblikah. Variantnost 
13 Večji delež je sicer pričakovan, saj je v Janesu podkorpus tvitov največji, predstavlja več kot polovico 
korpusa (Fišer, Erjavec, Ljubešić 2016).
14 V besedilih spletnih omrežij v Janesu je sicer na splošno več moških uporabnikov, kar je svojevrsten 
sociološki fenomen (Fišer, Erjavec, Ljubešić 2016: 79).
Slavistična revija, letnik 70/2022, št. 3, julij-september356
je prisotna na leksikalni in skladenjski ravni. Leksikalne variante izkazujejo zamenja-
vo glagolske in prislovne sestavine (pojesti/snesti, največ/dosti/veliko). Skladenjske 
variante imajo razširjeno zgradbo s pridevnikom (zapečen/pečen), npr. Zarečenega 
kruha se več poje kot zapečenega. 
Pri pregovoru Kdor jezika špara, kruha strada smo določili dve oblikovno stabilni 
paremiološki jedri (v odvisnem in glavnem stavku: jezika špara in kruha strada). Ti 
besedni zvezi sta v sodobni slovenščini uporabljeni skoraj izključno v zgradbi te PE 
(v GF v vseh 24 konkordancah). Variantnost je prisotna zlasti v glavnem stavku in 
je prisotna že v zbirki Pregovori, kjer so ohranjene glasoslovne variante zaimenske 
sestavine (kdor/kdur/ki/uni ki), oblikoslovne v sklonu sestavine jezik, ki je v imenoval-
niku ednine, tožilniku ednine ali mestniku ednine (jezik/jezika/pri jeziku), leksikalna 
varianta, ki je z izhodiščno sestavino v sinonimnem razmerju (jezik/beseda). Inovativna 
pa je družbenemu omrežju prilagojena posebna emotikonska varianta, kjer je sestavina 
pregovora zamenjana z emotikonom.
Tudi drugi paremiološki žanri z rabo na družbenih omrežjih razvijejo visoko stopnjo 
variantnosti in prenovitvenosti. Po preverbi v Janesu smo to lastnost potrdili pri vseh 
opazovanih PE. Pogoste so sestavinske prenovitve (Kržišnik 1987) s sestavinami, ki 
so povezane s sodobnim slogom življenja in izražanja, npr. Kdor lajka/retvita špara, 
kruha strada, Kdor jezika špara, seksa/miru/marsikaj strada, Zarečenih pic se največ 
poje, Zarečenega bulshita se največ poje, Iz te koke, ne bo kruha. Avtor enega od tvitov 
je prenovitev pospremil s komentarjem, ki razkriva družbeno potrebo po aktualizaciji 
tradicionalnih PE: »Pregovori so za časom, zato smo jih priredili, da so v koraku s časom«.
Z rabo PE oz. njihovih prenovitev so v besedilih družbenih omrežjih poudarjene 
tudi nekatere družbene in kulturne vrednote oz. spremembe, npr. z jezikanjem, ugo-
varjanjem ne dosežemo želenega (3), dvom o aktualnosti paremiološkega sporočila 
(4), neprimerno izražanje na družbenem omrežju je kaznovano (5).
(3) Kdor jeziká, kruha strada. 
(4) Upravičeno sem vedno dvomila v rek "kdor jezika špara, kruha strada"!!
(5) Kdor jezika špara, kruha strada. To velja v življenju. Na twitterju je drugo pravilo: Kdor 
jezika ne špara, faše blokado.
Vse razširitve oblik PE še niso variante ali prenovitve, npr. razširitve s časovnimi 
prislovi, členki (Zarečenega kruha se vedno/zares največ poje). Take primere bi bilo 
ustrezneje razlagati kot možne besedilne uresničitve, čeprav je meja tu zelo tanka.15
15 Ta presoja je potrebna zlasti v leksikografiji pri odločevanju glede slovarskega prikaza variantnosti 
PE. Ob dejstvu, da se v sodobnih (spletnih) besedilih pogosto zgolj reproducirajo isti segmenti besedil (npr. 
s kopiranjem, retvitanjem ipd.), je upoštevanje zgolj frekvenčega vidika pri ugotavljanju variantnosti lahko 
zavajajoče.
357Nataša Jakop: Vpliv družbenih omrežij na rabo paremioloških enot: na primeru enot s sestavino kruh 
5.3 Nekateri drugi parametri rabe
5.3.1 Zavestnost oz. intuitivnost rabe
Raba PE na družbenih omrežjih je zavestna, saj uporabniki ob navedbi PE pogosto 
uporabljajo uvajalna sredstva (Čermák 2004; Meterc 2019; Ulčnik 2020), npr. včasih 
so rekli, star pregovor pravi, kot pravi rek, saj poznaš pregovor, na gorenjskem re-
čemo, saj veš tisto, mama je rekla (7), lahko tudi v angleškem jeziku ob slovenskem 
pregovoru, npr. telling us old folks in Slovenia (8). 
(7) mama je rekla, kdor jezika špara kruha strada :)
(8) well some sentences its hard translate, but i try to do best […] whoever save a tongue .. it will 
starve bread, telling us old folks in Slovenia :) Kdor jezika špara, kruha strada
Indikator zavestnega oz. intuitivnega védenja, da je pregovor sam zase neko 
zaključeno besedilo oz. sporočilo, je pogosta uporaba ločil, zlasti narekovajev, ki v 
slovenščini tipično označujejo premi govor in citatnost. Primerjalno med posameznimi 
paremiološkimi žanri smo opazili16 pogostejšo rabo narekovajev in uvajalnih sredstev 
pri pregovorih in redkeje pri rekih, pri čemer jezikovni uporabniki posameznih pare-
mioloških žanrov tipološko ne razločujejo (4). Uvajalno sredstvo torej nima funkcije 
žanrske opredelitve PE, temveč le sugerira njegovo rabo in umeščenost v širši kontekst.
5.3.2 Umeščenost PE v besedila družbenih omrežij
Raziskava, ki so jo opravili Justin, Hirci in Gantar (2015: 33), je pokazala, da je 
vključevanje PE in njihovih prenovitev »ena od bistvenih značilnosti spletne komunika-
cije«. Raba PE je na družbenih omrežjih opazna zlasti v tvitih, ki so tipično zelo kratka 
besedila. Besedila v Janesu v povprečju vsebujejo manj kot 20 besed, tviti največ 140 
znakov (Fišer, Erjavec, Ljubešić 2016: 74). Tvit ali spletni komentar je lahko sestavljen 
zgolj iz enega samega pregovora ali njegove prenovitve, pa je sporočilni namen besedila 
kljub temu dosežen. Raba PE v znakovno omejenih besedilih je mogoča zaradi bogate 
sporočilne in funkcionalne vrednosti PE. Razmerje en tvit – ena PE, ki ga na družbenih 
omrežjih neredko opazimo, pa dokazuje, da so PE jezikovno sredstvo, ki lahko z malo 
besedami oz. kljub omejenemu številu znakov veliko sporočijo. Zaradi te lastnosti je 
njihova umeščenost v besedila na družbenih omrežjih strateška. 
V 90. letih 20. stoletja je veljajo, da je »besedilo bogato s frazemi že, če v njem stoji 
en frazem na 80–120 besed, [ter] da besedilo z enim frazemom na deset in manj besed 
ne obstaja« (Kržišnik 2018: 11, po Čermák 1985). Na družbenih omrežjih je nizanje, 
sopostavljanje bodisi sopomenskih bodisi protipomenskih PE pogosta praksa. Nizanje 
PE v besedilih družbenih omrežij ima z vidika govornih dejanj lahko predstavitveno 
funkcijo z namenom dodatno prispevati k sporočilni vrednosti (9) oz. ekspresivno 
funkcijo, ki služi za stilizacijo spletnega besedila (10). Z ekspresivno in kreativno 
jezikovno rabo je namreč mogoče vzbuditi pozornost, povečati opaznost, duhovitost, 
16 Opažanje bi bilo treba dodatno empirično preveriti.
Slavistična revija, letnik 70/2022, št. 3, julij-september358
sledenje drugih uporabnikov in nadaljnje širjenje sporočil, čemur so družbena omrežja 
tudi v osnovi namenjena.
(9) Kdor jezika špara, kruha strada, kdor molči, pa desetim odgovori, ker je molk menda 
zlato. Ali pač?
(10) Ko je videl, da iz te moke ne bo kruha je samo lepo obrnil ploščo in rekel, da ker je šlo za 
manjši prekršek.
6 Zaključek
Družbena omrežja so medij, ki v 21. stoletju vpliva na hitro širjenje in tudi pre-
oblikovanje tradicionalnih PE. V raziskavi smo ugotovili, da se v različnih tipih 
besedil družbenih omrežij rabijo tiste PE, ki so že bile zabeležene v slovarskih virih, 
so splošno poznane in je njihova raba potrjena tudi v referenčnem korpusu sodobne 
slovenščine. Formalna omejitev števila znakov v spletnih besedilih ne zavira rabe PE 
na družbenih omrežjih. Čeprav jezikovni uporabniki zgolj intuitivno tipologizirajo PE 
(rek – pregovor), je sama raba PE na družbenih omrežjih zavestna. PE so pogosto v 
kontekstu pospremljene s posebnimi uvajalnimi jezikovnimi sredstvi. PE na družbenih 
omrežjih izkazujejo visoko stopnjo variantnosti in prenovitvenosti. Zlasti s paremiolo-
škimi prenovitvami jezikovni uporabniki na družbenih omrežjih poudarjajo nekatere 
družbeno in kulturno relevantne vrednote oz. spremembe in s tem vplivajo na širjenje 
družbenoaktualiziranih sporočil.
Viri in literatura
Amaia arranz-Otaegui, Lara gOnzalez CarreterO, Monica. N. ramsey, Tobias 
riChter, 2018. Archaeobotanical evidence reveals the origins of bread 14,400 ye-
ars ago in northeastern Jordan. Proceedings of the National Academy of Sciences 
115/31. 7925–30. Tudi na spletu.
Saša BaBič, 2010: Sodobne modifikacije pregovorov, frazemov in drugih folklornih 
obrazcev. Slavica Slovaca 45/1. 154–61.
Saša BaBič, 2011: Paremiologija – na križišču jezikoslovja in slovstvene folkloristike. 
Ur. Simona Kranjc: Meddisciplinarnost v slovenistiki. Simpozij 30. Ljubljana. 27–31. 
Saša BaBič idr., 2022: Collection of Slovenian paremiological units Pregovori 1.0, 
Slovenian language resource repository CLARIN.SI, ISSN 2820-4042. Na spletu.
František čermák, 2004: Besedilna uvajalna sredstva rečenic in drugih stalnih besednih 
zvez. Slavistična revija 52/1. 71–88. Tudi na spletu.
Željka Fink arsovski, 2006: Hrvatsko-slavensko rječnik poredbenih frazema. Zagreb: 
Knjigra.
Darja Fišer, Tomaž erjaVeC, Nikola LjuBešić, 2016: JANES v0.4: Korpus slovenskih 
uporabniških vsebin. Slovenščina 2.0 4/2. 67–99. Tudi na spletu.
Polona gantar, 2007: Stalne besedne zveze v slovenščini: korpusni pristop. Ljubljana: 
Založba ZRC.
359Nataša Jakop: Vpliv družbenih omrežij na rabo paremioloških enot: na primeru enot s sestavino kruh 
Gigafida = Gigafida 2.0: Korpus pisne standardne slovenščine. Na spletu. 
Kelli R. gill, 2021: White Bread as a Working-Class Symbol. Jennifer Beech, Matthew 
Wayne Guy (ur): Working-Class Rhetorics. Leiden: Brill. 148–58.
Janes = Korpus besedil s slovenskih družbenih omrežij Janes v1.0. Na spletu.
Martin justin, Nejc hirCi, Polona gantar, 2015: Rana ura, slovenskih fantov grob: 
analiza frazeoloških prenovitev v spletni slovenščini. Ur. Darja Fišer: Zbornik 
konference Slovenščina na spletu in v novih medijih. Ljubljana: Znanstvena založba 
Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. 33–37. Tudi na spletu.
Urša kac, 2018: Leksem kruh in njegove tvorjenke v specializiranih in splošnih 
slovarskih ter korpusnih virih. Jezikoslovni zapiski 24/1. 103–15. Tudi na spletu.
Erika kržišnik, 1987: Prenovitev kot inovacijski postopek. Slava 1/1. 49–56.
Erika kržišnik, 2018: Vinjete in Podobe iz sanj – mejnika v stilistični izrabi frazeologije. 
1918 v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. 11–19. Tudi na spletu.
Matej meterC, 2016a: The Slovene paremiological optimum: new empirical research 
tools and the augmentation of the field of minimum-oriented research. Proverbium: 
yearbook of International Proverb Scholarship 33. 319–38. Tudi na spletu.
Matej meterC, 2016b: Empirični pristopi k razločevanju med neparemiološkimi in 
paremiološkimi stavčnimi frazemi. Jezikoslovni zapiski: zbornik Inštituta za slo-
venski jezik Frana Ramovša 22/1. 39–49. Tudi na spletu.
Matej meterC, 2016c: Izrazi za stavčne frazeme v slovenskem govornem in razisko-
valnem prostoru skozi čas. Ur. Erika Kržišnik idr.: Prostor in čas v frazeologiji. 
Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 181–90, 503–04.
Matej meterC, 2016d: Toporišičev termin rečenica in širina polja stavčne frazeologije 
v sodobnih raziskavah. Ur. Erika Kržišnik idr.: Toporišičeva obdobja. Simpozij 35. 
Ljubljana. 125–31. 
Matej meterC, 2017: Paremiološki optimum: najbolj poznani in pogosti pregovori ter 
sorodne paremije v slovenščini. Ljubljana: Založba ZRC.
Matej meterC, 2019: Analiza rabe paremioloških uvajalnih sredstev v parlamentarnih 
razpravah iz korpusa SiParl. Ur. Hotimir Tivadar: Slovenski javni govor in jezikov-
no-kulturna (samo) zavest. Obdobja 38. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske 
fakultete. 135–41. Tudi na spletu.
Matej meterC, 2020–: Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov. Na spletu.
Matej meterC, 2021: Paremiologija v bazi znanja: o pregovorih in sorodnih izrazih. 
Ur. Natalija Ulčnik: Slovenščina na dlani 3. Univerza v Mariboru: Univerzitetna 
založba. 57–62. Tudi na spletu.
Predrag mutavdžić, Merima krijezi, 2022: The Lexeme bukë (’Bread’) Observed thro-
ugh the Prism of Albanian Phraseology and Culture (with Reference to Serbian). 
Гласник Етнографског института САНУ [Glasnik Etnografskog instituta 
SANU] 70/1. 249–64. Na spletu.
Josip PaVliCa, 1960: Frazeološki slovar v petih jezikih: rječnik slovenačkih, hrvat-
skosrpskih, latinskih, njemačkih, francuskih i engleskih fraza. Ljubljana: Državna 
založba Slovenije.
Pregovori = Pregovori (zbirka slovenskih pregovorov). Na spletu.
Petronela saVin, 2012: Bread. From Culture to Phraseological Imaginary. Philologica 
Jassyensia 8.2/16. 185–91. 
Slavistična revija, letnik 70/2022, št. 3, julij-september360
Jerica snOj, 2011: Metaforična pomenotvornost z vidika sintagmatike. Jezikoslovni 
zapiski 17/2, 93–105. Tudi na spletu.
SPP = Meterc 2020–. Na spletu.
SSF = Keber, Janez 2011, 2015: Slovar slovenski frazemov. Na spletu.
SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena 
izdaja. Na spletu.
Natalija uLčnik, 2015: Razvoj slovenske paremiologije in paremiološke terminologije. 
Slavia Centralis 1. 105–18. Tudi na spletu.
Natalija uLčnik, Matej meterC, 2019: Izbor pregovorov za bazo FRIDA. Slovenščina 
na dlani 2. Maribor. 47–55. Tudi na spletu.
Natalija uLčnik, 2020. Uvajalna sredstva pregovorov z južnoslovansko nacionalno 
oznako v korpusu starejše in sodobne slovenščine. Slavia Centralis 13/1. 22–39.
Ada vidovič muha, 2000: Slovensko leksikalno pomenoslovje: Govorica slovarja. 
Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
E. A.yurina, Giorgia POmarOlli, 2017: The Biblical symbolism of bread in figurative 
means of Russian and Italian languages. Yazyk i kultura-language and culture 39. 
84–106.
summary
Slovenian paremiological units are used in various types of social networks, most often 
and noticeably in tweets. The use of paremiological units, their variants and modifications is 
even more frequent in the texts of social networks than in newspapers, magazines, fiction and 
other texts. The use of the paremiological genre is intuitive, especially the use of proverbs and 
sayings, while the use of paremiological units is conscious, as they are often accompanied by 
special intruducers, or they are written in quotation marks. More common in social networks 
is the use of paremiological units or their variants, which are also discussed in dictionaries. 
Paremiological modifications also have the function of spreading socio-political and cultur-
ally relevant messages on social networks. It makes sense to determine stable paremiological 
cores for corpus research in paremiology due to the structural properties of paremiological 
units. In order to preserve the paremiological heritage, it is necessary to collect paremiolog-
ical material in a targeted manner, since the corpus material does not yield the vast majority 
of paremiological units, as has the analysis of paremiological units with the constituent kruh 
(Eng. bread) has shown.