.unijo po 75 p. Inseratl se računalo: pol str. 350 D, manjši sorazmerno. — Pri malih oglasili beseda 75 p. Poštnina pavšalirana. Uredništvo in upravniStvo lista je v Ljubljani Breg št. 12. Telefon 119. Štev. 4- Izhaja vsako so&oto V Lj^bSIani, 28. jasi^rfa !S22. w 1 1 * * | ' 1 ‘Tn^M^f^MinrirLnvirififirrjrrif»jit»ririj^tfjrrri^TfiMirinnirLri Slovenska politika v hrvatski luči. sr> se zlasti odlikovali naši liberalni cen- Nedavno je objavil „Slov. Narod" (glej zadnjo številko „Avtonomista“) med dnevnimi vestmi notico „Ali — ali“, kjer je znani pisec zastopal stališče, da je treba Hrvate ukloniti tudi s silo, če se zlepa nočejo sporazumeti s Srbi. To notico je poskušal „Slov. Narod" v svoji naslednji številki po možnosti sicer popraviti, toda v lirvatskem časopisju oni „Ali — ali“ ni ostal neopažen. Kavno tako tudi niso ostali neopaženi članki „Slovenca“ glede posredovalne vloge, ki bi jo naj prevzeli Slovenci pri reševanju hrvaško-srbskega spora, in članek „Jutra“, ki se zavezma za hr-vatsko-srbski sporazum. Na vse te notice in članke je odgovoril zagrebški list „Obzor“ v svojem uvodnem članku dne 20. t. m. Članek je silno zanimiv, zato smo prevedli oni det, kjer govori o slovenski politiki, skoro doslovno. Članek se glasi: »Slovenski klerikalci in demokrati, (izvzemši ono nevljudnost v „Slov. Narodu") se sedaj izjavljajo za posredovalno vlogo v hrvatsko-srbskem sporu. Po malem uvidevajo, kakor se zdi, eni in drugi, da je njihova dosedanja „se-paratistična", Specifična (“ posebna) slovenska — da ne rečemo ljubljanska poiitika dospela na mrtvo točko. Slovenci so zasledovali takoj po prevratu skoro vsi brez razlike sledečo politiko: Slovenija je najbolj izpostavljena laško-nemškemu navalu. Če se hočemo tega navala ubraniti, moramo vedno iti z vlado, da nas podpre v vseh naših vprašanjih. Zato Slovenci tudi niso hoteli voditi boja za svoje pravice in za svojo enakopravnost na strani Hrvatov, ker so videli, da imaio vso oblast v državi v rokah Srbi, ampak so takoj priznali srbsko nadoblast, da bi vživali podporo Srbov. Zlasti spočetka so mislili, da bodo dobili s pomočjo Srbov Koroško in Istro. Kot nagrado za svoje držanje napram Srbom so dobili čisto proste roke v Sloveniji. 'Pako je nastala zveza med Srbi in Slovenci proti hrvatskim »separatistom". Ker pa je obstojala nevarnost, da sc utegnejo slovenski kmetje združiti vsled sličnosti svojih gospodarskih interesov s hrvat-skimi kmeti, proti volji slovenske inteligence (= izobražencev), zato je smatrala slovenska inteligenca za svojo prvo dolžnost in glavno nalogo, da predstavlja Slovencem Hrvate kot »separa-tiste“, avstrijakante" itd. (V tem oziru Največji reveži v naši državi so danes brez dvoma državni uradniki, ki prejemajo tako malenkostne plače, da gospodje prvega vsakega meseca’ res ne vedo, kaj naj napravijo z denarjem: Ali naj plačajo stanovanje in hrano in hodijo okrog za silo siti, toda goli in bosi, ali naj si kupijo kakšne hlače in čevlje in hodijo okrog v celih hlačah in čevljih, toda lačni in žejni, ali naj si kupijo tobak ali kaj? Uradniško bedo vlada dobro pozna. Toda vlada pravi, da nima denarja, da nima „kredita“ za izboljšanje uradniških plač. Vlada pravi, da mora najprej znižati število uradnikov — kar je popolnoma opravičena zahteva — in potem bo šele mogla dati uradništvu nekaj večjo plačo. Sedaj so začeli z odpuščanjem uradnikov in sicer najprej v Belgradu pri-niinistrstvih. Kakor pa razvidimo iz bel-grajskih listov, se vrši odpuščanje na način, ki je naravnost karikatura dobrega namena. Proračun predvideva na primer jako veliko službenih mest v notranjosti Srbije, ki niso zasedena. Denar za ta mesta pa je dovoljen. Na ta mesta postavljajo sedaj odvišne uradnike tralisti, op. ur.). Na ta način so zmerjali Hrvate posebno oni, ki so bili v Avstriji sami baš največji »hofrati". Hrvatje se na te napade navadno niso ozirali, ker so vedeli, zakaj Slovenci tako delajo, in ker so z gotovostjo računali na to, da bode Slovenci prej ali slej opustili svojo „hofratovsko“ politiko, ki hoče ustvariti na račun Hrvatov državo v državi. Slovenci bi se morali zavedati, da za danes ni niti Srba niti Hrvata, ki bi verjel slovenskemu zatrjevanju, da so Slovenci »Jugoslovani" in da so centralisti. Slovenci so pač za to, naj Hrvatje postanejo Srbi, oni sami pa hočejo ostati Slovenci. Slovenci so za to, da vsa važnejša mesta na Hrvatskem zasedejo Srbi, grozovito pa kriče, če se le en Srb ali Hrvat pokaže v njihovi deželi. Slovenci so centralisti, seveda za dobro nagrado, kakor je to razvidno iz pogodbe med dr. Žerjavom in slovenskimi samcstojueži, oni so tudi vedno proti hrvatskemu »separatizmu", toda le pod pogojem, da se nihče ne vtika v njihov slovenski separatizem. Če bi v Slovenijo prišli sami Hrvati in Srbi, Slovence pa bi poslali v imenu »narodnega edinstva" v Macedonijo, takrat bi Slovenci kričali, da bi jih slišala vsa Evropa! Mi vemo, da hoče vsa Slovenija federacijo (= zvezo samostojnih držav) ravno tako kot Hrvatskn, in bi si jo tudi lahko priborili, če bi nas Slovenija podpirala. V Belgradu se upajo nastopati s centralizmom samo zaradi podpore Slovencev. To uvidevajo danes polagoma tudi Slovenci sami. Hrvatje hočejo federacijo, ker je to edina možnost, da ta država ostane močna, Slovenci pa bi morali ravno zato, ker potrebujejo močno državo, složno s Hrvati nastopati v Belgradu. S politiko malih intrig in koncesij se je dala na Dunaju resda doseči kakšna šola ali pa se je dalo spraviti kakega človeka v ministrstvo, v lastni državi pa Slovencem ni treba izgrati take vloge. Hrvatje niso bili nikdar protivniki Slovenccv. Hrvatje samo čakajo, da se izjavijo tudi Slovenci za hrvatske zahteve, ki so istovetni s slovenskimi." #> Ali odgovarjajo trditve hrvatskega lista resnici in dejanskemu položaju, o tem se za danes vzdržujemo vsake kritike in sodbe, članek je tako jasen, da je najbolje, če ga premisli vsak sam. vprašanj e- iz ministrstev. Okrožni načelnik n. pr. v Piškopeji dobi iz ministrstva dopis, kjer 11111 naznanjajo, da dobi novega »pisarja" in kjer ga obveščajo, naj se temu novemu pisarju izplačuje plača na račun kredita, dovoljenega v proračunu pod poglavjem toliko in toliko, točka toliko in toliko. Obenem pa mu nazna-da je novi »pisar" dodeljen na službovanje — minfstrstvu v Belgradu! a stvar obstoji torej ne v odpuščanju uradnikov, ampak samo v proračunskem premeščanju. Plača se uradniku zaračuna drugod, uradnik pa ostane, kjer je. 1 ako je koncem koncev vse zadovoljno. Zadovoljni so namreč oni v Belgradu, pri nas seveda ne. Če bodo začeli uradnike res odpuščati in ne samo proračunskih številk premeščati, se bo to na pravilen način zgodilo pačpri nas in na Hrvatskem, v Srbiji pa bolj težko. Člani slavne »porodice" ne smejo biti nikakor prikrajšani... Je že neka posebna nesreča za našo državo, da ne sme prav nikjer biti niti trohe poštenja in morale... Med tem, ko vlada na označen način »odpušča" uradnike, pa naše urad- ništvo mirno čaka in strada. Vladi v Belgradu se prav nič ne mudi z reševanjem uradniškega vprašanja in kdor pozna upravne razmere tam doli, se temu zavlačevanju ne bo prav nič čudil. Srbi so po svoji osvoboditvi izpod turškega jarma prevzeli turške upravne šege in navade. Znano je, kaj je v turškem carstvu pomenil »bakšiš". Kdor uradniku ni stisnil nekaj denarja v roko, ni dosegel ničesar. Turški uradnik je bil seveda prisiljen jemati denar od ljudi, ker »nakazane" mu plače nikdar videl ni, živ pa tudi ni hotel in mogel v grob. Tekom dolgih desetletij se je ta razvada tako udomačila med ljudstvom, da si ljudje sploh niso mogli predstavljati uradnika, ki denarja ne jemlje! Ta razvada je prešla narodu tako v meso in kri, da je ostala globoko ukoreninjena tudi še po osvoboditvi in srbski upravni uradniki so se razločevali od turških samo po jeziku in veri, po svojih upravnih metodah pa prav malo ali nič. Jako veliko zanimivega v tem žalostnem poglavju lahko najde vsak v spisih soustanovitelja današnje radikalne stranke, Svetozarja Markoviča. Zato tudi uradnik v Srbiji ni užival med ljudmi, zlasti med premožnejšimi, nikakega ugleda in spoštovanja, ampak je bil zanje le »siroti-nja", kateri se milostno vrže na mizo »jednu banku" (= 10 dinarjev). Še danes pripovedujejo, kako so nekdaj imeli postavljene na hodnikih pred pisarniškimi vrati kurnike. Dokler ni zakokodaj-sala kokoš pred vrati, ni kmet opravil ničesar. V nekaterih krajih pa obstoji še danes navada, da položi kmet na uradnikovo mizo vsaj eno jabolko, seveda ne kot podkupnino, ampak »kao poklon" (kot »darilo"). Pametnejši Srbi so seveda uvideli, da je tako stanje nevzdržno, dostojne države nevredno in za uradnika poniževalno in sramotilno. Zato so zahtevali opetovano povišanje uradniških plač. Dosegli pa niso nič. Pripovedujejo, da je nekoč prišla deputacija parlamentarcev k samemu Pašiču in ga prosila, naj napravi red in naj plača državne uradnike primerno. Toda stari „čiča“ stric) se je baje odrezal: »Zakaj pa A. Notranja politika. Parlamentarno zasedanje. Parlament nam kaže žalostno sliko. Trenotno razpravljajo gospodje o vladni izjavi, katere pravzaprav nihče ni niti videl niti slišal, ker vlada sploh ni ničesar povedala o svojih vnanje- ali notranje-poli-tičnih načrtih, namenih in ciljih. Opozi-cijonalni govorniki sicer trdo prijemajo vlado, toda njihove besede in njihovi resni opomini so glas vpijočega v puščavi. Vladni poslanci se seveda za potek raz-P™v tudi ne zanimajo, češ vsaj imamo večino in kadar bo prišlo do glasovanja za zaupnico vladi, bomo glasovali za vlado, pod katero se nam tako dobro godi, brez ozira na opozicijo in brez ozira na sposobnost ali nesposobnost vlade. To vedo tudi gospodje ministri in si zadovoljno mencajo roke v trdnem prepričanju, da se bodo še dolgo vozili v avtomobilih in vlekli lepe ministrske plače in dnevnice. Govor Stojana M. Protlča. V razpravo o vladni izjavi je posegel tudi Stojan M.Protič, ki je silno ostro napadal in žigosal politiko sedanje vlade. Vladi je očital, da je baš ona kriva sedanje težke državne krize, ki je po njegovi trditvi trojna: politična, kulturna in socialna. Glavni vzrok težke politične krize leži v nerazumevanju in v nevpoštevanju opravičenih zahtev Hrvatov in Slovencev od strani vlade. Dokler ne bo rešeno hrvatsko vprašanje in dokler ne pride do sporazuma med Hrvati in Srbi, ne bo država prišla do zaželjenega miru. večje plače? Kaj mislite, da potem ne bodo kradli?" Bržkone se ne motimo, če trdimo, da živi v tem naziranju v Belgradu še mnogo gospodov na odličnih mestih. Mi vemo, da je dobra uprava brez dobrega in poštenega uradništva nemogoča. Zato pa mora biti uradništvo tudi primerno plačano, vsaj toliko, da bodo ljudje siti, oblečeni in obuti in pod streho in brez dolgov. Toda poglejte danes v posojilniške knjige! Zato zahtevamo tudi iz tega razloga avtonomijo. Če hoče kdo obdržati svoj uradniški sistem po starem turškem vzoru, naj ga le obdrži — mi nimamo nič proti temu. Ne moremo pa pripustiti, da se ta »sistem" uvede tudi pri nas, čeprav že nismo več posebno daleč od njega, ker bodo morali uradniki navaditi se na sprejem »poklonov", če bodo hoteli biti siti. V grob gre vsakdo nerad, posebno živ človek ne. Kdor pa uradnika slabo plača, ga naravnost prisili k nepoštenju. Pred nekaj dnevi smo brali nekje slučaj, ki je naravnost vnebovpijoč. Uradnik, vodja nekega oddelka, je prejel 1. januarja t. 1. celih 2300 kron plače, njegov mlajši tovariš 1900 kron, eden pa celo le 1500 kron!! To je komaj za par dobrih čevljev! Kam nas bo ta »sistem" pripeljal? Če hočemo res staro turško upravo, zakaj so pa potem Turke iz Evrope izgnali? Položaj uradništva in razmerje med uradništvom in prebivalstvom je pri nas v Sloveniji čisto drugačno kakor je na Hrvatskem ali pa v Srbiji. Mogoče bo kdo zopet rekel, da je to zaničevani »avstrijski" sistem, ki ga je treba odstraniti. Toda »avstrijski" sem, »avstrijski" tja, dober je bil pa le. Za pametnega človeka pa ni razloga, da bi zametaval to, kar je praksa pokazala kot dobro, tudi če je »avstrijsko". Slovenija plačuje danes toliko davka, da potrebno ji število uradništva lahko dobro plača. Predpostavka za ugodno rešitev uradniškega vprašanja v Sloveniji pa je, kakor že omenjeno, avtonomija Slovenije. Belgrad naj čaka sam, če hoče, slovensko uradništvo pa z lačnimi želodci ne more čakati. pregled. Žalostno je odgovarjal Protiču vodja centralistov Svetozar Pribičevič. Ponavljal je svojo staro pesem: Sporazum med Hrvati in Srbi je nemogoč, ker so Hrvati in Srbi eno in sam s seboj ne morem skleniti sporazuma. V svoji centralistični zaslepljenosti Pribičevič ne vidi in ne prizna spora, ki je tu, ampak trdovratno poje svojo pesem dalje. Čisto srbijansko stranko snujejo v Srbiji. Njeno glavno glasilo bo list ..Videlo", ki bo izhajal v Belgradu. Ustanovitev te stranke je zelo značilna, ker dokazuje, da tudi Srbijanci z današnjo državno upravo niso zadovoljni. Naraščanje števila pokrajinskih strank dokazuje, da smo imeli mi prav s trditvijo, da je* upravno ujedinjenje prišlo prenaglo in brez temeljitih priprav in da bi se bili morali od začetka sem zadovoljiti le s političnim ujedinjenjem. Kakor vsi znaki kažejo, bodo nove volitve prinesle s seboj velike in važne izpremembe. B. Vnanja politika. O naši vnanji politiki je v parlamen-tu govoril ministrski predsednik Nikola Pašič. Govoril je mnogo, povedal pa je prav malo. čudna sc nam zdi njegova trditev, da naša vnanja politika sledi politiki »velikih zaveznikov". Kdo so ti »veliki zavezniki"? Velika antanta to ni. ker so Angleži in Francozi med seboj tako razprti kakor še nikdar prej. Resnico bi bil izrekel Pašič, če bi bil povedal, da sledimo politiki Francozov, za katere goji Pašič staro ljubezen. Ta po- Uradnisko Politični litika nam bo pa silno škodovala. Vsled odločnega nastopa Angležev proti francoski politiki bomo izgubili na zapadu Evrope ravnotako zadnji ostanek svojega političnega kredita kakor smo ga izgubili v Rusiji vsled znane surove izjave Spalajkovičeve. Značilno pa je za Pašiča, da sc ne more otresti svoje stare navade, da privezuje naš državni čolnič danes na veliko francosko ladjo ravno tako kakor je svojčas privezal srbski čolniček na veliki ruski brod. Samostojnost mu je popolnoma tuja. Njegova današnja politika potrjuje naše naziranje, da Pašič le ni tisti veliki državnik, za kakoršnega ga smatrajo mnogi med nami, ampak da so srbski uspehi plod dela res znamenitega ruskega državnika Hartwiga, nekdanjega ruskega poslanika v Belgradu. — Lepo pa je, da je Pašič izjavil, da bo treba napram Bolgarom voditi pomirljivejšo politiko kQt doslej. Z Rumunijo je sklenila naša vlada vojaško pogodbo. Poznavalci rumunskih razmer trdijo, da nam ta pogodba v slučaju potrebe ne bo mnogo pomagala. Razmerje med Nemško Avstrijo in Jugoslavijo se je nekoliko popravilo. Pretekli teden je nastopil svoje mesto na Dunaju kot naš poslanik g. Tihomir Popovič, ki slovi kot eden naših naj-spretnejših diplomatov. V svojem nagovoru na predsednika .avstrijske republike je naglašal, da želi naša vlada živeti z Nemško Avstrijo v prijateljstvu in da bo avstrijsko vlado rada podpirala. — Kar se tiče obetane pomoči in podpore, je pa vprašanje, če ne bo treba Avstriji podpreti nas, če poidemo z vrednostjo našega denarja tako navzdol kot gremo sedaj. Za Jugoslavijo raste zanimanje v Nemčiji. Znani nemški politik Rathenau je izjavil, da je .Jugoslaviji dodeljena še važna vloga na Balkanu v zvezi z Nemci". Te besede nemškega politika dokazujejo, da Nemčija še ni politično mrtva, kakor bi jo radi videli Francozi, ampak da še prav krepko živi politično in gospodarsko. Glede nemško-jugoslovanske zveze pa Nemci skoro gotovo računajo na to, da bo prišla kot posledica nem-ško-ruskega prijateljstva. Zadnjo nedeljo je umrl papež Benedikt XV. Ob njegovi smrti so prinesli vsi veliki svetovni listi lepe članke, v katerih razpravljajo o velikem pomenu papeštva in katoličanstva za svetovno kulturo. Pri nas se je našel samo en list — seveda belgrajski — ki je bil tako neokusen, da je ob tej priliki napisal članek, kakoršnega bi se sramovali tudi centralni Afrikanci. Mala pogreška je zdrknila z jezika tudi predsedniku skupščine, ko je zatrjeval v svojem sožalnem govoru, da je „naše sožalje iskreno", če ni iskreno, čemu potem sožalje? . Preokret v Rusiji. ,JDne 20. januarja je bila v Petrogradu otvor-jena blagovna borza." (Brzojavka iz Moskve z dne 24. t. m.) Dogajajo se neverjetnosti: V sovjetski komunistični Rusiji je otvorjena ve-lekapitalistična ustanova, blagovna borza! Ta dogodek je vreden, da se zabeleži. V državi, ki je proglasila vsa produktivna sredstva za družabno last, kjer je bilo privatno imetje odpravljeno, kjer so bili proglašeni vsi dolgovi za neveljavne, kjer bi moralo imeti vrednost le je bilo pri nas takoj po vojni v malem, ko so liudie kra ' T' ’ ' jih. Čudno se sliši, da so ljudje, ki niso priznavali privatne lastnine, tako trdo stopali na prste roparjem in tatovom, ki tudi ne priznavajo privatne lastnine, vsaj v trenutku ne, ko kradejo in ropajo! „Na-gla sodba" ali „preki sod" je neusmiljeno zatrl roparstvo, kajti v roparstvu so vi- surovin, in razdelitev izdelanega blaga. Težave so se kupičile tako, da Lenin lepega dne ni vedel druge pomoči, kakor da je dovolil privatnim, zlasti tujim kapitalistom, naj zopet oni začno voditi tvornice — po starem načinu! Do tega koraka je prisilil Lenina — ruski kmet. Med obdelovanjem zemlje in med delom v fabriki je silen razloček. Stroj dela enakomerno, izračunati se da natančno, koliko naredi delavec v enem dnevu, koliko zasluži fabrikant in koliko delavec, koliko velja surovo in koliko izdelano blago. Dež, toča i. t. d. na obrat v fabriki ne vplivajo. Z zemljo je drugače. Kmet je z zemljo tesno zvezan, mnogo tesneje kot delavec s fabriko. če vsadi drevo, mora čakati leta in leta na sad — če ga drevo sploh rodi. Če poseje žito, mora čakati dolge mesece na žetev, če mu je toča ne vzame. Če izboljšuje zemljo, mora čakati leta in leta, predno vidi kako korist od svojega dela. S svojim delom vlaga kmet v zemljo kapital, ki silno pozno nosi obresti in teh noče pustiti nikomur, ker je to plod njegovega dela. Zato jc mali kmet glavni steber privatno-lastninskega principa in nikjer niso razlike med „moje" in „tvoje“ tako razvite kakor pri malem kmetu. Mogoče je bilo kdaj drugače, v dobi ko so ljudje živeli v zadrugah. Danes pa je stvar taka, kot smo jo opisali. Za obdelovanje zemlje potrebuje kmet orodja. Tega pa ruski kmet ni dobil lahko. Zato si je rekel: „Kaj mi pomaga najlepši princip in najlepši nauk, če nimam motike? Jaz ne potrebujem principov, ampak srpe, kose in grablje. To mi dajte!" Lenin mu jih je dal s tem, da je molče priznal — privatno trgovino! S tem jc bil napravljen odločilen korak na povratek v stare razmere. Ne v „stare" v navadnem smislu, ampak tu mislimo na stari gospodarski sistem, ki temelji na principu privatne lasti. Dosledno temu priznanju je privolila sovjetska vlada ustanavljanje privatnih trgovskih družb, ki posredujejo izmenjavo blaga med Rusijo in tujimi državami in danes posluje v Petrogradu — blagovna borza. Komunistična načela v vsi svoji čistosti niso zmagala v Rusiji, kljub plemenitim namenom današnjih ruskih oblastnikov. Zmagalo je z eno besedo zlato. To bo vladalo še dolgo, ne samo pri nas, ampak tudi v Rusiji. Od diktature ho treba kreniti na trnjevo in počasno pot reform. deli komunisti lenobo in željo, živeti na stroške dela drugih ljudi. Da je pa v ruski revoluciji padlo tudi mnogo nedolžnih žrtev, ni čudno, ker taka velikanska gibanja kot je bila ruska revolucija, zahtevajo mnogo krvi. * * Ko je bil državljanski red vsaj za silo vpostavljen, so pretile sovjetski Rusiji silne nevarnosti od zunaj. Pred novimi nauki, ki jih je oznanjal Lenin, se jc tresel ves svet. Zato so organizirali ruski veleposestniški begunci s pomočjo zapadno-evropskih kapitalistov en oborožen vpad v Rusijo za drugim. To je imelo za posledico, da je morala tudi sovjetska revolucijonarna Rusija, ki je začela revolucijo s klicem: „Doli z vojsko!", sama misliti na svojo armado. Ta korak je bil silnega pomena. Organizirati armade ni bilo pretežko. Iz premagane Nemčije je prišlo v Rusijo na tisoče izbornih nemških oficirjev. Ruski kmet pa se ni dolgo obotavljal vstopiti v armado, ker so mu rekli: „če ne boš branil svoje zemlje, ti jo bodo vzeli zopet grajščaki, ki prihajajo z vojsko v deželo!" Sedaj je ruski kmet vedel in se zavedel, zakaj gre prelivat kri: On je šel branit svojo zemljo! To je drug važen moment v razvoju komunistične vlade. Tako se je zgodilo, da so baš v dobi, ko je Lenin komaj začel v praksi uveljavljati svoje socialistične teorije, pognali v novi Rusiji svoje kali temelji kapitalizma: zavest svoje zemlje in vojaštvo, ki brani svojino... Napade tujih držav je sovjetska Rusija zmagovito odbila. Različni Denikini, Wrangli :n kar je bilo še drugih najemnikov francoskega kapitalizma, nepremagljivi Rusiji niso mogli škodovati mnogo. Zato so se boljševiki v notranjosti Rusije mogli z vso vnemo posvetiti notranji organizaciji države. Ne smemo tajiti, da so boljševiki za napredek ruskega ljudstva mnogo storili. Ustanovili so na tisoče raznih šol, po vseh mestih so prirejali in še prirejajo poučne tečaje, tudi umetnosti niso zanemarili. Mnogo so storili za organizacijo razdelitve najpotrebnejših živil in obleke. Tako bi lahko našteli še celo vrsto dobrih in pametnih naprav, ki bodo mogoče prišle polagoma tudi k nam. Toda z vsemi temi sredstvi pa niso dosegli enega: obnove gospodarskega življenja na podlagi svojih naukov. Ogromno maso ruskega prebivalstva tvori kmečko ljudstvo. Fabriškega delavstva je v Rusiji silno malo. Ko so komunisti v svojem prvem razmahu in ognju proglasili načelo, da je vsako delo enako, so inženerji zapuščali fabnikc in kolesa so zastala. To napako so kmalu uvideli in jo tudi popravili. S tem so pa že odstopili za en korak od svojega prvotnega radikalizma. Zopet nove težave je povzročilo vprašanje nabave Naša zakonodaja in 20 kronski bankovci. Naša država se nahaja v zakonodajnem stanju. Zakonodajni odbor kar stresa nove postave iz rokava, potrebne in- nepotrebne, za državo koristne in nekoristne. Zlo pa je, da se postave pri ras takorekoč vsakih 5 minut menjajo. Komaj je ena postava v „Uradi,icm listu" razglašena, je v naslednji številki ali pa nedolgo potem že preklicana in zamenjana z drugo, ki jo čaka ista usoda. Zato tudi zakonov pri nas nihče natanko ne pozna in nihče ne ve zanesljivo, če ta ali ona postava še velja ali ne. Celo državni tiradi sami se v tej zmešnjavi več ne spoznajo. To velja zlasti o raznih uradih v „novih krajih" ali pri . ''»rečanih", t. j. pri nas. Pri nas je bila navada, da se je uradom nove naredbe in nove postave doposlalo pravočasno, da so jih mogli uradniki pregledati in preštudirati. Te lepe navade danes ni več. Vsled tega pada ugled države in spoštovanje pred uradi. Dalje jc bila pri nas prej navada, da so zakonodajci nove postave najprej natanko premislili in po temeljitem premisleku so jih šele izdali. Potem je pa nova postava tudi nekaj časa držala in veljala; kar je bilo v korist državi, uradništvu in ljudstvu, kajti zakon ali postava se mora v ljudstvu vživeti, kar pa ni mogoče, če se postave dan za dnem menjajo. Vsled velike naglice, s katero sc delajo pri nas nove postave, seveda ne morejo biti dobro in temeljito premišljene. Krasen vzgled brezglavosti, kako se spuščajo pri nas nove naredbe in uredbe v svet, jc zadnji odlok glede razveljavljenja pet-dinarskih ali 20-kronskih bankovcev. Pride človek lepega dne zjutraj v prodajalno tobaka, da si kupi svojo dnevno potrebo. Plačati hoče z 20-kron-skim bankovcem. Prodajalka ljubeznji-vo porine listek nazaj z besedami: »Oprostite, gospod, ne veljajo več!" — Ta vesela novica se širi in širi, ljudje kolnejo kot „Lutri", jeze se in opravičeno zabavljajo. Širijo se vesti o 10, 15, tudi o 20 vrstah falzifikatov. Edina rešitev je še Narodna banka. Toda kdo naj se gre tja nastavljat celo dopoldne, da zamenja en sam tak bankovec? Kdor jih ima mnogo, temu se izplača; toda le enega ali dva? Če celo dopoldne delam, zaslužim več kot 20 kron. Ali naj torej bankovec vržem proč? Ne, ne! Brihtni ljudje so kmalu začeli kupovati ta nesrečni 20-kronski papir po 17, po 18, nekateri tudi po 19 ali pa le po 16 kron, češ, ostanek moram imeti kot nagrado za čakanje. Tako je trajala zmešnjava dva dni. Kar naenkrat pa smo čitali v listih pojasnilo finačne delegacije za Slovenijo, da njej po vseh človeških ljtihtih edino pristojni oblasti za izmenjavo bankovcev ni nič znano o kakem razveljavljenju 20-kronarjev! Čudom se je svet vpraševal: „Hudiča, kdo pa je potem to nesrečno novico spravil med svet?“ —Dobri nosovi so dognali, da izvira ta novica od pošte. Prav. Toda pošta je goto o ni raznesla na svojo pest in svojo o.lgovoinost, ampak je že morala dobiti kak dopis iz belgrajskega poštnega ministrstva. Stvar je torej taka: Poštno ministrstvo izda neko naredbo, za katero se ono sploh nima brigati, ker je razveljavljenje kakega denarja vendar stvar iinančnega ministia, ki o tem koraku sploh nič ne ve, vsaj njegov zastopnik v Ljubljani ne! In to zmešnjavo imenujejo pri nas „upravo“! Kaj tacega menda ni mogoče niti v znani zamorski republiki Liberiji v srednji Afriki. In to gledajo zastopniki tujih držav, ki poročajo seveda po svoji dolžnosti domov o naših upravnih zmožnostih. Zato pa je tudi naš kredit v inostranstvu primeren našim upravnim razmeram. Dnevne vesti. Davek na vojne dobičke. Pri nas so razpisali občuten davek na vojne dobičke za 1. 1919. Torej za nazaj! Tudi v Bosni so razpisali ta davek. Toda rtiuslimani so iz drugačnega lesa kakor naši mlečniki. Šli so nad finančnega ministra in so tam pogledali, kako je s to rečjo v Srbiji. Ugotovili so, da v Srbiji tega davka sploh ne pobirajo, v bogatem Belgradu pa sploh razpisan ni bil!. „Kola sa fedrama". To so vozički na peresih. Na peresa so narejene kočije, mlekarski vozički, otroški vozički itd. Na „ko!a sa fedrama" je finančni minister postavil davek. Sedaj so bile mlekarice v nevarnosti, da jim finan-carji vozičke z mlekom vred odvzamejo, matere pa so se bale, da jim ne zapečatijo še otrok v vozičkih. Slovenski poslanci s Pucljem vred so se šli v tej stiski pritožit. Finančni minister jih je debelo pogledal, potem pa rekel: „Ali je res komu v Sloveniji padlo v glavo, da ta davek tudi pobira? Kod nas toga nema!" Prepovedan list. Vojaška oblast je prepovedala vojakom čitanje — čujte in strmite! — nedolžnega „Slov. Naroda"!! Zanimiv oglas. V slovenskih listih čitamo te dni zanimiv oglas ljubljanske Zadružne gospodarske banke, v katerem naznanja, da izvršuje vse mogoče denarne operacije s sovjetsko Rusijo. V oglasu stoji, da se zaračunava 1 naša krona za 600 sovjetskih rubljev. Iz tega oglasa se da posneti, da se je gospodarsko življenje v sovjetski Rusiji postavilo na popolnoma nekomunistično podlago. Potni listi. Takoj po vojni so se zlasti nove države ogradile z neprestop-nim kitajskim zidom in niso zlepa dovoljevale niti tujcem niti domačinom vstopa na svoje ozemlje drugače, kakor proti izkazu celega kupa potnih listov. Takoj po vojni je bilo to razumljivo, kajti strah pred „špijoni", tujimi agenti i. t. d. je ležal še vsem v kosteh. Danes pa ni nobenega pravega vzroka več za ohranitev teh častitljivih potnih ovir. Edin vzrok bi bile še takse, ki jih prejemajo razne države za vidiranje potnih listov. Ta denar se da pa lahko zaračunati pri ceni voznih listkov, če bi odpravili muko s potnimi listi, bi odpadlo še lepo število še drugih sitnosti in sekatur, s katerimi je danes združeno potovanje kljub temu, da imamo že 4 leta mir. Kitajci morajo gotovo z upravičenim preziranjem gledati na nas, „kulturne“ Evropejce! „Ne bodo se lomila kopja za avtonomije in federacije, 'lako vzklika „Ju-tro“ z dne 26. t. m. s pesniškim zanosom. — Ali so centralistična kopja že polomljena? Naš promet. V parlamentu je te dni odgovarjal minister za promet na interpelacijo zaradi nerednosti našega prometa. Pri tej priliki je ugotovil, da je največ kriva nebrojnih nedostatkov „centralna uprava" železnic, t. j. ministrstvo samo. Mi si dovoljujemo vprašanje: „Kdo pa sedi v centralni upravi železnic? Koliko je v njej Hrvatov in Slovencev?" Tudi tukaj je tako, kakor povsod: prevladuje belgrajska „porodi-ca", ki sama prav dobro vozi, a se prav malo briga za to, kako vozijo drugi z državo vred. Nov vseučiliški profesor. Kakor govore, se namerava g. dr. Vladimir Knaflič potegovati za mesto profesorja za narodno gospodarstvo na ljubljanskem vseučilišču. Dr. Knaflič je znan kot izdajatelj revije „Njiva“. Koridor med Srbijo in Slovenijo. Koridor pomeni „hodnik“. Koridor med Srbijo in Slovenijo pomeni, da bi radi napravili neposredno zvezo med Srbijo in Slovenijo na ta način, da bi odtrgali od hrvatskega ozemlja širji ali ožji pas, ki bi vezal obe pokrajini. Hrvatje še niso nič rekli, kaj mislijo oni o tem vprašanju, zdi sc pa, da se teinu načrtu samo smejejo. Iz parlamenta. Gospodje poslanci so z veliko napetostjo in pazljivostjo poslušali gospoda ministra za promet, ko je odgovarjal na interpelacijo zaradi neurejenih prometnih razmer. Pričakovali so, da bo povedal gospod minister strašne stvari. Ko pa so videli, da ne pripoveduje pričakovanih grozot, so večinoma vstali raz svoje sedeže in rekli drug drugemu: „Kdo naj ta dolgčas posluša, pejmo rajš’ fruštkat". O Radiču in njegovi politiki piše bel-grajski dopisnik na Reki izhajajočega lista „Voce del Popolo" sledeče: „Kdor misli, da namerava Radič ustanoviti samostojno kmečko republiko, se moti. V nekem razgovoru mi je Radič nedavno rekel, da ni nikdar mislil na odcepitev Hrvatske od sedanje države SHS. On da se je vedno boril za močno in veliko Jugoslavijo. Na očitke, da je prejemal denar od laške vlade, se je smejal. Toda v Jugoslaviji ne sme biti privilegirancev. Srbi so Hrvatom in Slovencem bratje, zato morajo tudi pravice biti po bratovsko razdeljene. Z vso silo se pa borimo proti namenu, da nas posrbijo." Naročnik nam piše: Nedavno sem srečal v Prešernovi ulici gospoda 1. — Kolega me pozdravi, njegova soproga pa čita vsebino „Jutra“ na lepaku. Prijazno nagovorim gospo: naročite si dnevnik ,,Jutro , ta list je namreč najbolje informiran, ker prinaša vsako novico že tri dni prej, ke sc zgodi. Res, odvrne gospa, nedavno sem brala v „Ju-tru", da je naša armada že prekoračila madžarsko mejo, pa še ob meji ni bila. Drugikrat sem brala, da se rekrutom ni treba oglasiti. Nesla sem „Jutro“ svojemu sinu, in ker se ni oglasil na komandi, mora sedaj zmrzavati v južni Srbiji, kjer vsak dan preklinja „Jutro“, kakor mi je včeraj pisal. Shramba (garaža) za ministrske avtomobile v Belgradu. V Belgradu so ustanovili 1.1919. posebno garažo za mi-avtomobile. V tej garaži naj bi ’ i shranjeni ministrski avtomobili, tam oliem' -tudi p°PravIiali, preskrbovali z tee-a Ja z bencinom i. t. d. Ustanovitev v a so opravičevali s tem, da naš železniški promet ni dovolj razvit, ministri pa morajo v svojem „delu za narod in državo" dostikrat potovati, da se na svoje oči prepričajo o narodnih in državnih potrebah. Za pokritje stroškov te garaže so določili 28 milijonov kron, podrejena pa je bila ministrstvu za promet. Kmalu pa so se pojavile razne „nc-pravilnost", t. j. po domače: tatvine in goljufije. Kradli so olje, kradli bencin, vozili „črno“ privatne ljudi i. t. d. Neki uradnik je vse te nečednosti naznanil ministrstvu, toda ovadbo so vrgli — v koš! Glavni tat je iz Belgrada pobegnil. Nekega dne pa so zvedeli, da živi v Obrenovcu, frjer ima fabriko. Tudi to so javili ministrstvu, a dopis so zopet vrgli — v koš! Glede teh tatvin se nahajajo v ministrstvu za promet že trije akti, a tekom dveh Set sodišče še ni imelo prilike, da spregovori odločilno besedo. L. 1920. je bil postavljen za načelnika te garaže neki inžener Bodo. Ta je pripeljal s seboj kot „pomočnika“ nekega Mikloša, ta pa zopet kot svojega ..pomočnika" neko Nemko — „neku švabicu", kakor stoji v belgrajskih listih,— baje svojo nevesto. Da bi prikrili, da se ..gospodična nevesta" nahaja v drugem stanu, so jo premestili na Cetinje, gospoda Mikloša pa za načelnika avtomobilske postaje tudi na Cetinju, kjer avtomobilske državne postaje sploh ni!! Pač pa obstoji to mesto v — proračunu! — Ali sedaj razumete, kaj je „beogradska porodica"? Kdor pripada eni ali drugi od teh rodovin, lahko počne vse, lahko tudi goljufa in krade, ne da bi se moral bati zaslužene kazni. Pametna sodba. V Zagrebu izhaja velik list, ki se imenuje „Obzor“. V sobotni številki tega lista čitamo v uvodniku sledeče: ..Razpoloženje proti sedanjemu načinu vladanja, kakor danes vladajo v Belgradu, raste v vseh „pre-čanskih" krajih in politiko ..hrvaškega bloka" (združenih hrvaških strank pod Radičevim vodstvom) odobravajo danes tudi oni, ki so bili doslej iz različnih političnih vzrokov za Belgrad in proti Hrvatom. Tudi Slovenci in „prečanski“ Srbi uvidevajo, da v Belgradu postopajo ž njimi ravno tako kakor s Hrvati. Zato raste gibanje za avtonomijo v Bosni, v Vojvodini in v Sloveniji, da ne govorimo o Črni gori. Tista finančna in gospodarska belgrajska politika, ki misli, da morajo „prečani“ le plačevati in plačevati in zopet plačevati, Belgrad pa da ima pravico gosposko živeti in se na amerikanski način širiti na stroške vseh pokrajin, mora prisiliti „prečane“, da se sporazumejo in da začno misliti na odpor proti tej „pljački“ (=ropanju) iz Belgrada, kjer delajo tako, kakor so delali nekdaj ogrski grofje, ki so vse zvlekli v glavno mesto Budimpešto, dežela naj pa gleda skozi zobe". — Ako se prav spominjamo, je nedavno tudi dr. Korošec napram nekemu hrvaškemu časnikarju naglasil, da bo prišlo do „prečan-skega bloka". To se bo tudi zgodilo — začelo se je že —, če se gospoda v Belgradu ne bo pravočasno spametovala. Nova bolezen. Zadnje tri mesece sc pojavlja v Ljubljani tudi drugod, pri moških kadilcih nova kožna bolezen, ki trdovratno klubuje zdravljenju, dokler se ne odstrani vzrok. Večinoma se pojavi na stegnu kožno vnetje, ki se često razširi tudi po rokah, obrazu in okoli trepalnic. Vnetje povzroča močno srbenje, koža razpoka in se lušči. Dognalo se je, da so vzrok tej bolezni škatljice od vžigalic, ki vsebujejo na vžigalnih ploščicah neko strupeno snov (fosfor-seskvisulfid). Po dosedanjih poskusih se je pokazalo, da povzroča to bolezen fa-brikat tvornice za vžigalice v Osjeku. Bolezen se najpreje pojavi na takih mestih telesa, kjer je škatljica bila shranjena v žepu, zlasti v hlačah in telovniku. Gospodarstvo. Za gospodarsko obnovo Evrope. Najbogatejši državi (obenem zmagovalki v svetovni vojski) sta danes brez dvoma Anglija in Amerika, kakor na kratko imenujemo Zedinjene države Severne Amerike. V obeh državah pa vlada kljub ogromnemu bogastvu silna gospodarska kriza. Angleški in ameriške fabrike, popolnoma pripravljene za delo, ne morejo delati, ker izdelkov ne morejo prodati. Ne da ljudje, zlasti *• Srednji Evropi, ne bi njihovih izdelkov rabili; še kako jih rabijo! Toda kupiti mi reveži ne moremo angleškega in ameriškega blaga, ker ga ne moremo plačati. Plačati ga pa ne moremo, ker zahtevajo Angleži in Amerikanci plačilo za svoje izdelke v angleških funtih oziroma v dolarjih. Cena angleškega funta oziroma dolarja je pa pri nas tako visoka, da pride angleško in ameriško blago za nas mnogo predrago. Za klobuk, ki velja v Ameriki za ameriške razmere malo svoto pet dolarjev, bi veljal pri nas 1500 kron, ker stane 1 dolar pri nas 300 kron. Kdo naj to kupi? Kdo more to kupiti? Ker Angleži in Amerikanci ne mo-reio prodati svojega blaga- v Evropo, zato so njihovi magacini prenapolnjeni z blagom in fabrike ustavljajo delo. Posledica obustave dela je odpuščanje delavcev in ogromno število brezposelnih. Brezposelnih delavcev v Ameriki je okrog 5 milijonov, na Angleškem pa nad 2 milijona. Brez dela počiva torej nad 7 milijonov ljudi, ki bi radi delali, radi ustvarjali, pa ne morejo. Revščina in beda teh 7 milijonov -ljudi je nepopisna in raste dan za dnem. To so nevzdržne razmere. Zato so začeli največji državniki v Ameriki in na Angleškem misliti na odpomoč. Prvi je nastopil ameriški predsednik Harding. Po njegovih mislih je neznosnim razmeram v Evropi največ krivo neprestano oboroževanje, ki ni dosti manjše kot je bilo pred vojno. Namesto da bi evropske države varčevale in poskušale kolikor hitro popraviti silno vojno škodo, trosijo ves denar, kar ga imajo, za vedno večje vojne ladje, za nove topove, za nove puške. Namesto da bi poskušale evropske države poplačati syoje vojne dolgove, delajo še nove dolgove. Temu stanju in takemu brezmejno razsipnemu in nespametnemu gospodarstvu je hotel napraviti predsednik Harding konec s svojim predlogom za razorožitev. V ta namen je sklical znano konferenco za razorožitev v Washingtonu. Te konference so se udeležili zastopniki največjih držav. Uspeha pa ni imela po krivdi Francozov, ki v svojem strahu pred nemškim maščevanjem ne mislijo na nič drugega, kakor na popolno politično in gospodarsko uničenje Nemčije. Odurni in nepomirljivi nastop Francozov v Washingtonu je Amerikance in Angleže razočaral. Plod francoske trmoglavosti in njihove militaristične ošabnosti je bil, da so rekli Amerikanci: „I)obro, oborožujte se dalje, kakor se hočete. Toda ne hodite več v Ameriko beračit za posojila in za gospodarsko pomoč. Denarja imate dovolj in dela tudi. Ce hočete plodove svojega dela zapravljati v nova vojna sredstva, nimamo nič proti temu Delajte s svojim denarjem, kar hočete. Nam pa plačajte svoje dolgove. Ti znašajo 11 milijard dolarjev! Vaša glava, vaš svet!" To je bil hud poper. Ni trajalo dolgo in bahavi in kričavi Francozi so morali sporočiti Ameriki, da zapadlega obroka svojih dolgov Amerikancem ne morejo plačati! V časopisih pa smo brali nedolžno notico: „Neka država" je izjavila ameriški vladi, da nc more plačati svojega dolga!.. Angleška vztrajnost pa ni omagala. Angleški ministrski predsednik Lloyd George je takoj po ponesrečeni konferenci v Washingtonu sklical novo gospodarsko konferenco v Cannes. Tam se je ponavljala stara zgodba. Vsi državniki, ki so se te konference udeležili, so bili prepričani, da Evropa gospodarsko ne more ozdraviti, dokler se ne uredi način plačevanja nemške vojne odškodnine in dokler se ne vzpostavi redno razmerje med zapadniini evropskimi državami in Rusijo. Nemčija in Rusija štejeta nad 300 milijonov prebivalcev, ki so danes iz velikega svetovnega gospodarstva takorekoč izločeni. Volja je bila dobra, in začetek konference je obetal mnogo. Toda končno je zopet vse prevrgel francoski strah pred Nemci. Pomirljivi francoski ministrski predsednik Briand je moral odstopiti, ker ga je vrglo razburjeno francosko javno nmenje in na njegovo mesto je stopil neizprosni sovražnik Nemčije Poincarč. Konferenca v Cannesu je bila razbita. Evropa pa lahko zdihuje dalje pod težko butaro svojih dolgov... Francoska nestrpnost je dovedla do ostrega nasprotja med Angleži in Francozi. V največjem angleškem listu ..Times" je napisal glavni urednik lista Viljem Steed (reci: Stid) oster članek proti francoski vojni politiki, ki je vzbudil no vsem svetu silno pozornost. Steecj je Francozom enkrat odkrito povedal, kar jim gre, spametoval jih pa ni. Francozi so ostali neizprosni do danes, ker jim ne da spati njihova zmagovalska slava. Oni se do danes še ne zavedajo, da niso zmagali oni, ampak Angleži in Ameri- kanci. Francozi so bili za Angleže ravno taka pomožna četa, kakor so smatrali Francozi n. pr. Srbe zopet za svojo pomožno četo. Če ne bi bila prišla Francozom na pomoč Amerika, ne bi bil Pariz danes francoski! Po drugem neuspehu poskušajo Angleži doseči ugodnejši rezultat na nameravani konferenci v Genovi. Po izjavi angleškega ministrskega predsednika Lloyda Georgeja bo ta konferenca največja, kar jih je svet kedaj videl. Za to konferenco pa delajo Angleži velikanske priprave. Ne mine dan, da ne bi govoril v tem kraju ta, v drugem kraju zopet drugi angleški minister. Njihovi govori so resni in stvarni, polni duha miroljubnosti in spravljivosti. „Doklcr se ne bo vrnilo zaupanje med narode, ni kredita, dokler ni kredita, ni prave trgovine, brez redne izmenjave blaga pa mora propasti Anglija in ves svet," tako je rekel Lloyd George. Take ideje širijo Angleži potom časopisja po vsem svetu in tako idejno pripravljajo državnike in narode na novo konferenco. Kakor so znali Angleži spretno širiti vojno razpoloženje proti Nemčiji, tako širijo danes misel na mir in ni dvoma, da bo angleška žilavost končno zmagala nad francoskim militarizmom. Od konference v Genovi pričakuje svet silno veliko. Ogromnega pomena pa bo ta konferenca zato, ker se je bo udeležila tudi Rusija, ki bo prvikrat po vojni zopet zastopana v velikem zboru držav. Ruska beseda ne bo zadnja. Kdo ruši vnluto? V belgrajskih trgovskih krogih se je vzdignila zahteva, da mora vlada zagrebško borzo zapreti, češ, da so borzijanci v Zagrebu s svojimi špekulacijami krivi, da vrednost našega denarja stalno pada. Kot odgovor na to očitanje je pa priobčila zagrebška (demokratska) „Riječ“ sledeče številke: Češka krona je veljala dne 27. decembra preteklega leta v Zagrebu 3 krone 67 vinarjev (naših), v Belgradu pa 3 krone 88 vinarjev. Dne 2. januarja t. 1. je veljalo 100 francoskih frankov v Zagrebu le 2150 naših kron, v Belgradu 2200 kron. Dne 3. januarja t. 1. je veljalo 100 lir v Zagrebu 1181 kron, v Belgradu pa 1196 kron. — Iz teh številk je jasno razvidno, da so ravno v Belgradu pravi navijalci valutnih cen, odgovornost pa valijo po stari navadi na „prečane“. Čehoslovaška krona. Mi smo v eni zadnjih številk ..Avtonomista" v posebnem gospodarskem članku razložili vzroke, zakaj vrednost češke krone stalno raste. Takrat smo omenili tudi nevarnosti, ki pretijo trgovini in sploh vsem gospodarskim krogom vsled naglega naraščanja vrednosti denarja. To nevarnost okušajo sedaj tudi Čehi. Obstoji pa v sledečem. Recimo, da je kupil češki izdelovalec sukna potrebno mu volno pred enim letom. Vzemimo, da je plačal za neko gotovo količino 100 čeških kron. Tej svoti je moral prišteti še stroške za predelavo volne v sukno, davek in svoj nameravani dobiček. Recimo, da je prišel na podlagi takega računa do zaključka, da mora prodajati 1 meter izdelanega sukna po 200 čeških kron. Kar naenkrat pa začne vrednost češke krone rasti. Kaj je posledica? Letos bo plačal za isto volno vsled večje vrednosti češke krone mogoče le 50 ali še manj čeških kron, tudi delavcem bo plačal morebiti manj, zato bo lahko prodal 1 meter sukna le za 150 ali še manj kron. To bi bilo čisto ugodno razmerje, če bi bil on ves svoj lanski izdelek že prodal. Temu pa ni tako. Lanskega izdelka ima v zalogi še za mnogo, mnogo tisoč. Ali naj tudi od lanskega izdelka, ko ga je veljal 1 meter celih 200 kron, prodaja 1 meter po 150 ali še manj kron? To bi pomenilo zanj silno izgubo, ki jo bo težko izravnal z novim dobičkom. Zato prevladuje mnenje, da bodo češki gospodarski krogi sami prisiljeni, da vrednost češke krone v prikladnem trenotku potisnejo nekoliko navzdol, takrat istočasno po nekoliko znižanih cenah razprodajo stare zaloge in potem gredo z vrednostjo češke krone zopet navzgor do naslednje stopinje a le tako visoko, da bo trgovina mogla novo rast vrednosti prenesti brez prehudih potresov. Izdajatelj: ALBIN PREPELUH. — Odgovorni urednik: JOŽE PETRIČ. — Tiska: Tiskarna J. BLASN1KA NASL. v Ljubljani. MANUFAKTURAH ODDELEK GOSPODABSKE ZVEZE LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 29 «r* (nsbu dvorišču) filifts zalcgs sn!sns za mošbe in ženske cbieSiB, najlepša hfeira ssatorstoga spsdnjega pepila za mošlse, žznsks in otrofis in velika zaloga usnja, čevijes na droisno in debelo. VILJEM TREO ARHITEKT IN STAVBENIK JL* j tol 1 ja 3tsl a, prevzame vsa dela visoke stavbe, kakor adaptacije starih hiš in izvršitev novih stavb, sestavo načrtov In proračunov. Naročajte in širite „Avtonomista“! Popolnoma varno naložite svoj denar v Vzajemni poselilnici d LfiMpni pcieg nun&ise lerhue regijtr. zsdmp z omejsno zavezo. Hraniine vloge se obrestujejo s ww~ 4°lo -m brez odbitka rentnega in invalidnega davka. :: Hranilne vloge se lahko vplačujejo potom poštno ček. urada, vlagateljem so položnice brezplačno na razpolago. Posojila na zeml jišča, zaznambo na službene prejemke, proti poroštvu itd. ^EEEB^^aB^Bm3EEm^^g|gilg|gBllgllgBg||gig|g8g|g|gig|glBR!5l!gllgllSI ra • g g Pustiti zini za premog d. d. « Ljubljani § Ril prodaja ias slovenskih premogovnikov [g |j pqr veBenjski, šeratja^ški m ftrboweSjski premog -JPB ® rri vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo, kakor tudi rij j~~ za industrijska podjetja in razpečava gej 1 la čEtcsloieSki in ng'cšhi koks za livarne in domačo vporabo, kovaški premog in črni pmgg. ff jS Naslov: PROMET Sl ZAVOD ZA PREMOG i. t. Ljutljana, Kanska ulica I. @ fcvj f<5] Vplačana d in glavnica K 30,000.000 — SL0VEN5K9 BSNKfi L3UBU8K9, M oy trg 10, naproti »Mesfngga doma". Telefon št. 567. Ee*j. račun št. IZ 205 Obrestuje najugodneje vloge na knjižice in v tekočem račnnu. Ima posebni amerikanski oddelek in prvovrstne zveze z inozemskimi bankami. Izvršuje vse bančne posle . najkulantneje. Gblačilnica za Slovenijo r. z. z o. z. v Ljubljani ppipoi>oča ogled svoje zaloge manufakture IV* Izključno češki izdelki! Ravnokar prispeva blago od mnogih čeških tovarn. Prispela je tudi izbrana zaloga damskega blaga od znane brnske tvrdke Sti»ssny & Schlesingen. Giavno skladišče v »Kresiji«, I. nadstr. Poseben vhod iz Lingarjeve ulice št. 1. Detajlna prodajalna v Stritarjevi ulici štev. 5. — Podtužnica v Somboru. mm D n B Zadružna gospodarska banka d. d. (The Co-operative Economic Bank and Safings Co. Ltd.) HEJ&D OFFICE: Ljubljana. BRAKCKES: Bled (Vefdes), Marsbor, Split, Sombor, ""= Sarajevo, Šibenik and Djakovo. = : == Affiliations: Sveopča Zanatlijska Banka d. d., Zagreb, with its branch at Karlovac, and Gospodarska banka d. d. at Novisad. Opital and resorves, with affiliations, over SHS K 50,000.000. Deposits over SHS K 300,000.000. Telephone int. Nr. 21 and 57. Telegr. and Cable adress.: Gospobanka. Ali banking and stock exchange transactions prompHy atterided to. m\ .SlBBDOBDnBBBfflDBBI :®mu Kapital: K Z0,0Da.GnB~] SloV. eSkOHlptlia butika IBBZErv«olrogKB.ODD.OOD Podružnice s r* 9 n l s s" vi • Novomesto in Rakek. Ljllbljffl, SeičnbUrgO^S UllCO St. 1. Denarne vloge — Nakup in prodaja: efektov, deviz, valut — Eskompt menic, terjatev, faktur. Akreditivi — Borza. izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje