LETO XLIV, ŠT. 41 Ptuj, 17. oktobra 1991 CENA 22 TOLARJEV Poslovili smo se od brionsiie deklaracije, poslovili od Ju- goslavije, v minulem tednu pa smo vzeli slovo še od njenega dinarja. Bolan in betežen se je hitro množil kot rakaste celi- ce, dokler ni »zdehnil« (vsaj pri nas!). Nihče ni potočil niti najmanjše solzice niti pomahal v zadnji pozdrav z belim robčkom, kot bi se za ranjkim spodobilo. Vseeno pa priznajte, da je pogled na tak zajeten kup de- narja še vedno mamljiv, pa čeprav je le brezvredna grmada papirja. Toda še pred mesecem bi se z njim dalo še marsi- kaj...! Foto: I. C. Novembra odločitev o nadaljnji usodi aluminijske industrije in TGA v petek so bili v Ptuju dr. Leo Šešerko, podpredsednik republiške vlade, ki odgovarja za varstvo okolja in regijski razvoj, republiški mini- ster za energetiko Miha Tomšič in Milan Krajnik, direktor ELESA. Obiskali so Tovarno glinice in aluminija ter se sestali s predstavniki ptujske vlade. Ogledali so si tovarno, se seznanili s težavami in predlogi za njihovo reševanje. S člani ptujske občinske vlade so republiški gostje govorili o več temah. V ospredju Je bil na- rodnogospodarski pomen TGA za občino in reševanje socialne problematike. Ugotovili so, da tovarna zadovoljivo rešuje vpra- šanje presežkov delovne sile, pri- pravljena pa je tudi na nove. Za- dovoljivo rešuje tudi ekološka vprašanja in razpolaga s pilotski- mi projekti za reševanje že nasta- lih ekoloških težav. Novih ne bo- do povzročali, saj so ukinili elek- trolizo A in proizvodnjo glinice. Dr. Leo Šešerko je po piedstavi- tvi TGA izjavil, da je ta tovarna tehnološko in organizacijsko na evropski ravni in trenutno v Slo- veniji največji neto izvoznik. Republiška vlada bo ustanovi- la poseben odbor, ki naj bi za novembrsko sejo pripravil pred- log o nadaljnjem delovanju TGA in aluminijske proizvodnje. Po- magal si bo z ekonomsko študijo o narodnogospodarskih učinkih lastninskega preoblikovanja alu- minijske mdustrije. Novembra naj bi tudi odločili, kako bo z bo- dočnostjo slovenske aluminijske industrije in TGA. Dr. Leo Šešerko Je med obi- skom v Ptuj spoznal tudi druge ekološke načrte. Glede razvoja Slovenskih goric in Haloz je me- nil, da Je občina pravilno ravna- la, ko seje odločila za njun celo- sten razvoj. MG Petina gotovine v nogavicah Sreda, četrtek in petek v prejšnjem tednu so minili v znamenju menjave di- narjev v tolarje. Predvsem prvi dan je bila v vseh bančnih poslovalnicah in tudi na pošti velikanska gneča. Koliko dinarjev smo Slovenci zamenjali zaenkrat, še ni povsem Jasno, po nekaterih nepreverjenih podatkih pa mnogo manj, kot je bilo pričakovati. Dokončno besedo o tem bo rekla Narodna banka Slovenije. Za Ptuj velja, da je bilo »v nogavicah« 20 odstotkov denarja glede na višino vseh hjianilnih vlog. Kdo ve, zakaj ljudje držijo toliko gotovine doma? jg Srečno dinar, dobrodošli tolarji Foto: M. Ozmec ^UVODNIK-----------^ Norčevanje 7 Stavka delavcev v zdravstvu in socialnem skrbstvu Slovenije je razgalila vsa bedo razmer teh dejavnosti in v družbi nasploh. Zdravstveni in delavci socialnega skrbstva ne zahtevajo nemogoče- ga. pač pa le podpis kolektivne pogodbe, namensko porabo zdrav- stvenega dinarja, dvig sramotno nizkih osebnih dohodkov zaposle- nih v zdravstvu in socialnem skrbstvu, ohranjanje delovnih mest in I vrnitev ugleda zdravstvenih poklicev. ■ Vlada je že ob sprejemu integralnega proračuna pokazala ne- odgovoren in nerazumljivo podcenjevalni odnos do zdravstva in so- I cialnega skrbstva. In to naj hi bila socialna država! Denar, ki ga za i zdravstvo namenja prebivalstvo, preliva drugam, za druge namene. i Pri tem pa uporablja primitiven način razreševanja nasprotij med ekonomskimi možnostmi družbe in potrebami prebivalstva. Takšno ravnanje lahko vodi v socialne nemire in nestabilnost in to v naj- bolj občutljivem razvojnem obdobju samostojne države Slovenije. Cinično je, da vlada zdravstvene delavce opozarja na etiko, ko j pa le-ti nimajo dovolj denarja, da bi kupili najnujnejša zdravila, ' material in aparature. Trenutna logika oblastnikov je takšna, da naj bi zdravstvo že itak skopo odmerjen denar v prvi vrsti uporabljalo za pokrivanje materialnih stroškov, kar pa ostane, naj gre za osebne dohodke. Zato tudi ni bilo pretirane naglice, da hi se sprejela kolektivna po- godba. Tako so varčevalni ukrepi v tem trenutku najbolj usmerjeni na znižanje stroškov dela. to pa pri sklenjeni kolektivni pogodbi ne hi bilo mogoče. Sedemdnevno nategovanje - drugače pogajanj ni mogoče imenovati — je dokaz več, da vlada svojega odnosa do zdravstva noče in ne želi spremeniti. Zato morajo sedaj s toliko večjo odgo- vornostjo nastopiti poslanci. Majda Goznik Drava-Pivovarna Laško 23:34 (10:18) Celjani so v torek zvečer v dvorani Center pred 400 gledalci po- kazali, da so najboljša ekipa slovenske superlige v rokometu. Z zadet- ki so kaznovali napake domačih, ki so se moči nasprotnika preveč za- vedali. Zato so igrali premalo zbrano in odločno, solidno pa le sredi drugega polčasa, ko so razliko znižali na sedem zadetkov (18:25). Več Jim kljub želji ni uspelo, z nekaterimi akcijami v napadu pa so poka- zali, da znajo igrati. Odločila Je precejšnja razlika v fizični moči in v tehničnem znanju. To Je bil pričakovan poraz, tekme z neposrednimi konkurenti v tej ligi pa šele prihajajo. DRA VA: Koštomaj, Žuran 2. Kramberger, Žoldoš 3, Terbuc, Pučko ], Šimac 2, Ratnšak I, Kelenc, Sagadin 4, Hrupič JO. Pintarič. Za goste je devet zadetkov dosege! Leve, sedem Šerbec, šest pa Pungartnik. l.k. V PTUJU ODPRLI NOVE PROSTORE NEVROFIZIOLOŠKE AMBULANTE Pomembna pridobitev za otroke in starše v okviru prireditev ob tednu otroka Je bila 1 I. oktobra krajša slo- vesnost ob odprtju novih prostorov nevrofiziološke ambulante. O strokovnih razsežnostih nove pridobitve in o prizadevanjih za celovi- to pomoč otroku s cerebralno paralizo Je govorila dr. Tončka Poto- čnik, specialistka pediatrije. Več o tem v prihodnji številki. mCi Dr. Tončka Potočnik (tretja z leve) govori na otvoritveni slovesnosti. (Posnetek: Langerholc) CENTROVOD V STEČAJ Jpniki so se odločili čeprav odločanje o uvedbi stečaja ni v rokah občinske skupščine, so lenar- ški poslanci na torkovi skupščini veliko besed namenili položaju Centrovoda. Kot Je povedal predsednik izvršnega sveta Avgust Zavrnik, so se minuli te- den upniki Centrovoda odločili, da mora ta v stečaj. Predlagali so, da bi stečaj- ni upravitelj postal odvetnik Ivan Bukovnik. Nekateri poslanci lenarške skup- ščine so imeli proti nJemu nekaj pomislekov, najpomembnejši pa Je bil ta, da Centrovod potrebuje za stečajnega upravitelja ekonomista, ki bo poskušal ohra- niti nekatere proizvodne programe, in ne osebe, ki bo sama izvajala zakonske predpise. Predsednik izvršnega sveta Je na ta razmišljanja odgovoril, češ da je stečajni upravitelj predvsem volja upnikov, ne pa skupščine, vendar so upniki v pogovorih z občino omenili, da si tudi oni želijo ohraniti dele proizvodnje, saj s prodajo lastnine (Vntrovoda ne bodo poplačali niti 20 odstotkov svojih terja- tev. Centrovodu se torej obeta stečaj, v Lenartu pa upajo, da bodo perspekti- vne programe in sposobne kadre ohranili, pa čeprav bo potrebno programe pre- seliti v druga podjetja in tam sprejeti tudi delavce Centrovoda. (j i 2 — DOMA IN PO SVETU 17. oktober 1991 - TEDNIK Butik Sonja z dodatno ponudbo 8. oktober so za razlijco od drugih v butiku Sonja v Vošnjakovi ulici 10 delno proslavili. Prvi dan samostojne Slovenije so kupcem ponudili metražo in bogato izbiro gumbov. Razširitev dejavnosti je za ta mali in delovni kolektiv velikega pomena. V butiku Sonja se zave- dajo, daje treba kupcem ponuditi vedno nekaj novega. Tudi za bodo- čnost skrbijo, saj znanje iz šivanja posredujejo eni pripravnici, štipen- dirajo pa študentko na visoki šoli za oblikovanje in tekstilije. MG PREDELANA ŽE PETINA SLADKORNE PESE Sladkorja bo nad 50 tisoč ton Fotem ko so zaradi \ojnih raimer pohiteli s spravilom sladkorne pese v sosednji držati Hrvatski, se je za- čelo spratilo sedmega oktobra tudi na slovenskih poljih. Sajprej so pričeli pospravljati pridelek z večjih povr- šin kmetijskih kombinatov. V Pesnici in ► Trnovski t asi je bila vsebnost sladkorja okoli 15, pesa iz Sejanske doline ► ormoški občini pa je dosegla tudi 17-odstotno vsebnost sladkorja. Kot je povedala dr. Terezija Štefančič, vodja surovinskega sektorja v Tovarni sladkorja Or- mož, je pesa letos lepa, tudi koli- čine bodo v povprečju dosegle 50 ton na hektar. Žal je še nekaj pridelovalcev, predvsem med za- sebnimi kmetovalci, ki dosegajo v svoji pesi zelo nizko vsebnost sladkorja. To je dokaz, da so pre- tiravali z gnojenjem. Uporabili so pretirane količine dušičnih gnojil, gnojnice ali piščančjega gnoja. Sicer pa, kot pravi dr. Šte- fančičeva, bo potrebno v nasled- njem desetletju posvetiti pozor- nost prav temu problemu. V na- ših razmerah bi lahko namreč mirno dosegali digestijo 15,5 ob povprečnem pridelku 60 ton na hektar. Tudi letos morajo do 20. okto- bra omejevati prevzem pese na deponijah na terenu in v tovarni. Tovarna lahko namreč dnevno predela 4 tisoč ton pese, na de- ponijah pa pesa propada, pred- vsem ob sedanjem toplem vre- menu. Ker je mehanizacije do- volj, tudi ni razlogov, da bi pre- več hiteli s spraivlom, ki naj bi bilo po načrtih končano med 10. in 15. novembrom. Potem lahko pesa čaka na deponijah, saj je vreme zanjo že bolj ugodno. La- ni so pripeljali zadnjo peso v to- varno šele 20. decembra. V tem času je pesa najbolje varovana v zemlji. V tovarni sladkorja načrtujejo, da bodo prevzeli v tej sezoni šti- risto tisoč ton sladkorne pese, do konca minulega tedna so je že okoli 90 tisoč ton. Glede na ugo- tovljeno vsebnost sladkorja pri- čakujejo, da bo le-tega ob koncu kampanje v skladišču med 53 in 55 tisoč tonami. JB Tujci radi prihajajo v Ptuj Studio Marketing Ljubljana bo za občino Ptuj izdelal projekt identitete. Tega občina, ki se želi uveljaviti v turističnem in gospodarskem pogledu, nujno potrebuje. Studio Marketing je bil tudi pobudnik in organizator obiska delegacije iz kanadske države Alberta v Sloveniji in v Ptuju. Minister za turizem, gostinstvo in trgovino občine Ptuj Peter Vesenjak pravi, da takšni obiski Ptuju samo koristijo. Že v tem se kaže, da je vlada dobro odločila, ko je izdelavo projekta identitete občine Ptuj zaupala tako uveljavljeni firmi, kot je studio Marke- ting. Brez povezave z njim tudi obiska alberške državne delegacije ne bi bilo. V delegaciji so bili: dr. Horst A. Schmid, drža- vni sekretar za trgovino in turizem vlade Alberte, Karin R. Teubert, svetovalka državnega sekretarja za trgovino in turizem v vladi Alberte, Valerie J. Zupet, koordinatorica v sekretariatu za trgovino in turizem vlade Alberte, Guido Bensberg, Multi Me- dia International Luxemburg, Klaus Hoeflich, di- rektor Canadian International Petroleum INC — Vancouver Kanada, Helen McConnel, sekretarka podjetja IFS Financial Corporation — Vancouver Kanda, advokata Bob Hladun in David H. Stoller. Kanadska delegacija se je 8. oktobra v mestni hiši najprej sestala s predstavnikom Mure iz Mur- ske Sobote mag. Bojanom Pevcem, zatem pa s predstavniki ptujske občine, predsednikom izvrš- nega sveta Brankom Brumnom in sekretarjem za turizem, gostinstvo in trgovino Petrom Vesenja- kom. Gostje so se seznanili z razvojnimi načrti ptujske občine in dvema konkretnima turističnima projekta: obnovo gradu Bori in gradnjo turistične- ga naselja v Ptujskih toplicah, pri katerih občina pričakuje tuje sovlagateljstvo ter bi lahko bila za- nimiva tudi za kanadske poslovneže. Alberški gostje so prespali v ptujskem hotelu Mitra. V času obiska so spoznali nekatere ptujske znamenitosti, s katerimi naj bi v turizmu uspeli. Zelo so bili navdušeni nad ptujsko kletjo, pa tudi mesto s svojimi lepotami jih je navdušilo. Med obiskom v Sloveniji, ki je trajal od 6. do 9. oktobra, so se gostje sestali z nekaterimi slovenski- mi podjetji. Pogovor se je sukal predvsem o mož- nostih konkretnega gospodarskega sodelovanja, o izvozu kanadske nafte v Slovenijo in o drugih po- slih. Ptujčani od obiska alberške delegacije veliko pričakujejo. MG Pomoč gospodarstvu, preselitev Lackovega spomenika . . . v prejšnjem tednu je ptujska občinska vlada razpravljala in odloča- la o vrsti pomembnih vprašanj. ISa njeno pobudo so se sestali predstav- niki ptujske gradbene operative in trgovine, na včerajšnjem posvetu pa so govorili o gradnji pyhrnske avtomobilske ceste. Vlada in Skupščina Republike Slovenije sta namreč zamrznili odločitev o sprejemu ponud- be, kije potekla te dni. V ptujski vladi se zavedajo izjemne pomembnosti projekta, pa tudi ponudba za prevzem koncesije za gradnjo avtomobil- ske ceste Šentilj—Zagreb je bila predana v Ptuju, zato je odgovornost še toliko večja. * Ptujski izvršni svet je 10. okto- ^^----- \ bra odločil, da bodo Lackov spo- menik s Slovenskega trga preseli- li na bivše mestno pokopališče, ki naj bi postal park, do 25. okto- bra. Sprejel je tudi predlog urba- nistične komisije, da se zgradba bivše tiskarne zaradi dotrajanosti poruši. Na njenem mestu naj bi skladno s prostorsko-ureditveni- mi pogoji postavili novo. Eden možnih investitorjev je firma Kastner & Ohler, ki želi V Ptuju postaviti več trgovin. Vlada je minuli četrtek v okvi- ru svojih pristojnosti ugodila ne- katerim vlogam ptujskih podjetij o odlogu plačil. Odločila je, da bo špediterske posle na največ- jem mejnem prehodu v ptujski občini opravljalo zasebno podje- tje Šega, d.o.o., ki takšne posle opravlja tudi na mariborski cari- narnici v okviru šentiljskega mej- nega prehoda. 23. oktobra bo v Ptuju pogo- vor za okroglo mizo na temo: »Spodbujanje zasebne iniciati- ven. Sodelovali bodo tudi ne- kateri republiški gostje, med njimi: ministra za turizem In- go Paš in drobno gospodarstvo Viktor Brezar ter predsednik družbenopolitičnega zbora Skupščine Republike Slovenije dr. Ludvik Toplak. Aktivno, skladno s pristojnost- mi, bo sodelovala tudi pri razre- ševanju vprašanj vojaških stano- vanj, pri katerih naj bi prihajalo do številnih nepravilnosti (nasil- ne vselitve in celo preprodaje). To vprašanje sicer sodi v republi- ško ministrstvo za obrambo, v Ptuju je le komisija za predajo, ki je stanovanja predala in zape- čatila. MG BLIŽNJI VZHOD: Ameriški državni sekretar James Baker si zelo prizadeva, da bi priprave na bližnjevzhodno mirovno konfe- renco prinesle nekaj trdnih os- nov, da delo konference ne bi spodletelo. Zadnji zaplet so pov- zročili v Izraelu, kjer so zatrdili, da na konferenci ne sme biti predstavnikov PLO in Palestin- cev, ki živijo na zasedenih arab- skih ozemljih. Baker je ta teden bil najprej v Kairu, nato pa je obiskal Izrael, Jordanijo in Siri- jo. • • • BOLGARIJA: Tam so imeli v nedeljo splošne parlamentarne volitve na nacionalni ravni, hkra- ti pa še lokalne volitve, na kate- rih so volili tudi župane. Po pri- čakovanju so največ glasov dobi- le Zveza demokrtičnih sil in po- vezani Kmečka in Socialistična stranka To je že drugo dejanje preo- brazbe bolgarske družbe. Prvo so naredili, ko so julija sprejeli no- vo ustavo. • • • TURČIJA: Kurdsko vprašanje je eno najbolj tragičnih. Razde- ljeni med več držav doživljajo zatiranje zdaj z ene, zdaj z druge strani. Nazadnje so se Kurdov, ki so iz Turčije zbežali v Irak, lo- tili pripadniki turške vojske in poluradne turške milice. S 3 tisoč vojaki so vdrli na iraško območje Hakari, kjer je taborišče kurd- skih upornikov. • O • ROMLNIJA: Zaradi velikih težav novih vzhodnih demokra- cij je Romunija pred kratkim zahtevala okrepitev posebnih od- nosov z Nato paktom. Romunski predsednik Ion Iliescu je namreč generalnemu sekretarju Nato sporočil, da je Romunija pripra- vljena izboljšati odnose s to or- ganizacijo in podpreti napoveda- ne partnerske odnose med Nato in državami srednje in vzhodne Evrope. • • • ČERNOBIL: Minuli petek je v drugem bloku jedrske elektrar- ne v Černobilu izbruhnil požar. Uradni sovjetski viri sicer trdijo, da požar ni povzročil povečane- ga radioaktivnega sevanja, mini- strstvo za jedrsko energijo pa se sklicuje na nenehna merjenja v širši okolici Černobila. Vendar se je ukrajinski parlament odlo- čil za takojšnje zaprtje te elek- trarne. • • • AVSTRIJA: Avstrijski tisk vse več piše o težavah velike koalici- je koalicije Socialdemokrat- ske in Ljudske stranke. Nespora- zumi med strankama naj bi pote- kali predvsem zaradi proračun- skega primanjkljaja in načelnih reformskih vprašanj. Svoje naj bi prispeval tudi volilni neuspeh Ljudske stranke na deželnih vo- litvah na Štajerskem in zgornjem Avstrijskem. • • • JUŽNOAFRIŠKA REPUBLI- KA: Spopadi med črnskimi sku- pinami se stopnjujejo. Minulo soboto je bilo v spopadih v Joha- nesburgu deset mrtvih in 23 ra- njenih. Vodja Afriškega nacio- nalnega kongresa je predsednika De Klerka ponovno obtožil, da ne naredi ničesar za preprečitev črnskih spopadov. Ponovil je tu- di obtožbe, češ da De Klerk ne dovoli, da bi ANC sodeloval v medstrankarskih dogovorih o novi ustavi, s katero bi odpravili diskriminacijske člene. • • • IRAK: Vodstvo te države je mednarodno skupnost znova pozvalo, naj odpravi gospodar- sko blokado, ki jo je pričela pred 14 meseci, ko je Irak zasedel Ku- vajt. Mednarodna skupnost za- enkrat svojega stališča do Iraka še ni spremenila, tudi zaradi za- pletov z iraškim jedrskim orož- jem. • • • OZN: Zaradi neplačanih pri- spevkov posameznih države seje OZN znašla v finančnih težavah. Samo ZDA so OZN dolžne 344,5 milijona dolarjev. Denarja ima OZN le še toliko, da lahko finan- cira svojo dejavnost v novembru. Hkrati s finančnimi težavami so se v tej organizaciji začele še ka- drovske kuhinje okoli novega ge- ; heralnega'i^^^fetapja^OZN.. ». . Pripravila: d. I. Od nedelje do nedelje 8. oktobra se je iztekel trimesečni moratorij za osa- mosvojitvene postopke, slovenska skupščina in vlada pa sta sprejeli vrsto ukrepov, ki pomenijo povsem praktično nadaljevanje osamosvajanja, ki ga je bila Slovenija prisi- ljena prekiniti po voja^em napadu 26. junija. Slovenska javnost je sicer nekoliko s strahom [pričakovala nadaljnie ukrepe, predvsem zato^ ker že nekaj ččjsa kaže, kot da nih- če ne more zaustaviti podivjanega srbskega vojaškega stroja na Hrvaškem, vendar pa odločenost, da je potren- na dokončna osamosvojitev, zato ni nič manjša. Prej nas- protno. NOV SLOVENSKI DENAR Slovenna je 8. oktobra dobila nov denar, ki se ime- nuje tolar. Tako je na izrednem zasedanju, ki je bilo na- menjeno najnujnejšim osamosvojitvenim ukiepom, skle- nila slovenska skupščina. Odolocanje pa ni minilo brez zapletov, saj je bil vladni predlog za ime nove slovenske valute klas, to pa za večino poslancev očitno ni bilo spre; jemljivo. Prav tako poslanci niso sprejeli predloga, da bi vlada sama določila začetek veljavnosti tolarja, temveč so vztrajali pri 8. oktobru. Seveda je bilo že vnaprej jasno, da Slovenija ne bo takoj dobila pravega denarja, temveč da bodo v obtok najprej prišli »boni«, ki jih je pripravil in podpisal prejšnji finančni minister Kranjc. Vendar so se bankovci »prehodnega« tolarja pojavili v plačilnem prometu šele 9. oktobra, saj so bile en dan za- prte vse banke in pošte. V prihodnjih treh dneh, od 9. do 11. oktobra, je v Sloveniji orez večjih težav potekala za- menjava dinarjev za tolarje, in to v'razmerju 1:1. Po tem datumu bo razmerje tolarja do dinarja d"o 31. oktobra 1:0,85, pozneje pa se bo razmerje oblikovalo prosto na fi- nančnem trgu in nekateri znaki," na primer razmerje tolar- ja in dinarja do tujih valut, že kažejo, da bo vrednost di- narja še naprej padala. Spremenilo pa se je tudi razmerje med tolarjem in tujimi valutami, tako daje na primer hei^iška marka vred- na 32 tolarjev, ameriški dolar pa 53,71 tolarja. Tolar naj bi bil tudi v prihodnje v razmerju do tujih valut nekoliko podcenjen, kar naj bi spodbujalo slovenski izvoz na za- hodna tržišča. Večje težave pa so se v minulih dneh pokazale v po- slovanju z drugimi republikami, saj niso bili sklenjeni ustrezni dogovori. Tako je Hrvaška ze pred 8. oktobrom uvedla nekatere protiukrepe, s katerimi je omejila vnos dinarjev iz Slovenije, v minulih dneh pa je sprejela še ne- kaj odločitev, na primer o prepovedi poslovanja z dinarji poslovnim enotam Ljubljanske banke na Hrvaškem ali "o obveznem nakupu bencinskih bonov za tujce, torej tudi državljane Slovenije, ob vstopu na Hrvaško. Prav tako je v minulih dneh skoraj popolnoma zastal plačilni promet v gospodarstvu, vendar pa kaže, da se bodo začetne teža- ve začele kmalu razreševati. Tako so se predstavniki slo- venske in hrvaške vlade ob koncu tedna že dogqvorili o podpisu posebnega sporazuma, ki bo urejal monetarno nodr6čje in finančne tokove. ... MEJE 8. oktobra je začel veljati nov režim na slovensko-hr- vaški meji. Obmejni organi milice in carine so začeli nad- zorovati pretok ljudi in blaga, pri čemer lahko državljani republik nekdanje Jugoslavije prestopajo mejo z osebnim dokumentom, carina za blago, ki izvira iz teh republik, pa znaša le 1 odstotek. Manjše težave je pri prehodu slovenko hrvaške meje povzročala predvsem neurejenost mejnih točk, razen na mejnem prenodu ob reki Dragonji, ki deli slovensko in hrvaško Istro. Tam je prišlo do mirnih demonstracij Itali- janov, ki ne želijo, da bi jih nova državna meja se bolj razdelila in ločila. Slovenija pa je minuli teden dobila tudi nov potni list, ki ga bodo državljani lahko dobili po 21. oktobru. Priznale so ga že baltske države, v minulem tednu pa tudi Avstrija, Nemčija, Italija, Madžarska, Švica in Ceško-Slo- vaška. Seveda pa priznanje potnih listin še ne pomeni pri- znanja Slovenije, do katerega bo po mnenju predsednika predsedstva Milana Kučana prišlo takrat, ko bo evropska skupnost sprejela koncept rešitve jugoslovanske krize. Ob tem je Milan Kučan, na eni od tiskovnih konferenc, ki so poteKale v Cankarjevem domu ves teden, še dejal, da se spoznanje o tem, da Jugoslavije ni več, krepi veliko bolj, kot je videti na zunaj. Hkrati se čas izteka tudi Sloveniji, ki ne želi igrati vloge osla iz tiste zgodbe, ko je Cigan ra- vno naučil osla živeti brez hrane, pa je ta poginil. Slovensko osamosvajanje so nekatere države pripra- vljene podpreti tudi takoj ne glede na izid jugoslovanske krize. To je predsedniku Kučanu in zunanjemu ministru dr. Dimitriju Ruplu v Bonnu zatrdil kancler Helmut Kohl in pri tem poveaal, da za Nemčijo priznanje Slovenije ni problematično, ampak gre samo še za vprašanje pravega trenutka. UMIK ARMADE IZ SLOVENIJE Eno od vprašanj, ki so neposredno povezana s suve- renostjo Slovenije, je tudi umik še preostale jugoslovan- ske armade. O tem je že v ponedeljek razpravljalo pred- sedstvo Slovenije in ugotovilo, da so se razmere s stop- njevanjem agresije na Hrvaškem spremenile, zato bo predsedstvo predlagalo štabu vrhovnega poveljstva obor- zenih sil SFRJ razgovor o načinu umika pripadnikov ju- goslovanske armade iz Slovenije. Prav tako je predsed- stvo sklenilo, da je potrebno v zvezi s predlogi, da bi se armada umaknila preko Italije ali Madžarske, o čemer Slovenija ni bila uradno obveščena, omenjenim državam in evropski skupnosti poslati posebne note in izraziti svo- je nezadovoljstvo nad takšnimi predlogi in postopki. O problematiki jugoslovanske armade je razpravljal tudi slovenski izvršni svet in pri tem sprejel stališče, le-to se nekoliko razlikuje od stališča predsedstva, da je po- trebno oklepna vozila in drugo tehniko armade zadržati v Sloveniji do prenehanja agresije na Hrvaškem oziroma do izdelave delitvene bilance. Pri tem je izvršni svet skle- nil, da mora armada po 8. oktobru za vsak morebitni pre- let v^aških letal ali helikopterjev dobiti ustrezno dovolje- nje. Z vsemi pripadniki jugoslovanske armade, ki bodo še ostali v Sloveniji po 18. oktobru, to je namreč rok, ki gaje določila slovenska skupščina za dokončni umik armade, pa bo Slovenija ravnala po postopkih, ki so predvideni za ravnanje s pripadniki tujih oboroženih sil, je še sklenila slovenska v lada. Obrambni minister Janez Janša je pojas- nil da to pomeni, da takšnim enotam ne bodo dovoljeni nobeni premiki, ostale pa bodo tudi brez.oskrbe in brez mri7rrtn';ti 'd'A hi imf»rji+)li;iki popol- no nepri/adetostjo tam, kjer je tekst zahteval doživetost, ali pa z omledno cagavo osladnostjo in narejeno »sr- čno bolečino«, kjer bi bila potrebna možatost. Da o glasovnih sposobno- stih posameznih solistov sploh ne go- vorimo! Človek se nehote vpraša, kje so pevci, ki so bili izvajalski pojem te- ga festivala, pevci, ki so mu dajali barvo in podobo. Kje je »toti« Štaje- rec Alfi Nipič, zakaj ni več Pintariče- ve, kje je Ditka Haberl, Ivo Mojzer, pa Kobler. . . itd. itd.? Gospodje moji, dragi kolegi, vsega tega nisem zapisal iz zlobe ali zato, da bi škodil. Vodila me je užaljenost in razočaranje poslušalca, ki se je na tem festivalu (doslej!) vedno dobro počutil, sprostil in nemalokdaj tudi obogatel za sporočilnost marsikatere- ga dobrega besedila. Vse to sem zapi- sal tudi iz bojazni, da festival utegne sčasoma zdrsniti na pritlehnost v stilu »oh in ah« solzave pocukranosti ali preveč poenostavljene poskočne plehkosti »samo, da je liištno« ~ in sicer vse v imenu najmanj zahtev- nih. Res je, festival naj zabava! Toda ljudje se zabavajo različno, kot je de- jal član strokovne komisije in starosta slov. zabavne glasbe Bojan Adamič. Nekdo se tako napije, da pade po tleh in mu je to »ta glavna« zabava, drugi vzame knjigo in bere, tretji pa gre na koncert... dobre glasbe! Zato se ni bati, da bi festival s kakovostjo izgubil občinstvo, le zamenjala bi se, je končal Adamič. Tudi sam trdim, da sta vrsta glasbe in njena kakovost ti- sta, ki določata tip poslušalstva! Prihodnje leto bo mariborski Festi- val narečnih popevk slavil petindvaj- setletnico obstoja. In kako bo doča- kal srebrni jubilej, kako ga bo zazna- moval? Želim si, da bi to bilo v pol- nem sijaju kakovostnih popevk in odličnih interpretov tako kot v dobrih starih časih. In če drugače ne, bo do- bre melodije pač potrebno naročiti tudi pri avtorjih, ki so se na tem festi- valu že večkrat dokazali, a so iz meni neznanih razlogov prenehali sodelo- vati. S tem pa ne mislim reči, da je mlade treba odriniti! Nasprotno, pri- tegniti jih je treba, toda le, če to obrt tudi zares obvladajo, in sicer da se izognemo diletantizmu, ki ga tej pri- reditvi že ves čas obstoja prepotentno očitajo nekateri kritikastri vročih glav. Ponovno je namreč treba začeti z vrednotenjem dobrega in nadpov- prečnega ter festivalu postaviti kako- vostna merila. Letošnja strokovna ko- misija je to že nakazala in s tem hkra- ti začrtala tudi smer bodočih priredi- tev. To pa še ni vse; menim namreč, da si bo festival s tem ponovno prido- bil prepotrebno eleganco, s katero se je nekoč že ponašal. To so seveda že- lje! Toda ali jih je mogoče zameriti Štajercu, ki mu je veliko do »njegove- ga« festivala? In še nagrade. Strokovna komisija, ki so jo letos sestavljali: Bojan Ada- mič, Kajetan Zupan, Tomaž Tozon, Slavko Avsenik ml. in Gregor Strniša, je za najboljšo popevko letošnjega fe- stivala proglasila (povsem upraviče- no!) Glažek vinca Mojmira Šepeta na besedilo Frana Milčinskega. Nagrado za najboljši aranžma je namenila Bo- risu Roškerju za popevko Moj atej, nagrado za najboljšo vokalno izved- bo pa duetu Edvin Fliser in Dušan Kobal. Besedila pesmi so tokrat ocenjevale kulturne redkacije časopisov Večer, Dnevnik in Vestnik iz Murske Sobo- te. Največ glasov je dobilo besedilo Miroslava Slane Gda cufaš, sledila pa sta mu Glažek vinca pokojnega Frana Milčinskega in Stari lajnar Metke Karba. Občinstvo v dvorani pa se je odlo- čilo takole: prvo nagrado in s tem zla- ti klopotec je namenila Edvinu Flisar- ju za popevko Muaje pesmi, muaje želje, drugo Jožetu Ružiču za popev- ko Zapojmo pajdaši in tretje Ivu Moj- zerju za popevko Pridi v Maribor. Festival je tudi to pot lepo in z veli- ko mero elegance vodila priljubljena Ida Baš! Besedilo in foto: I. C. Lado Leskovar — Glažek vinca: najboljša popevka letošnjega festivala po oceni strokovne komisije. Duet Edvin Fliser in Dušan Kobal: prva nagrada občinstva in zlati klo- potec ter nagrada strokovne komisije za najboljšo vokalno izvedbo po- pevke Muaje pesmi, muaje želje. Pokušnja tequile v Amadeusu Turizem in gostinstvo poslujeta letos z velikimi težava- mi. Zasebni in družbeni gostinci si na najrazličnejše nači- ne prizadevajo do večjega števila gostov. Bistro Amadeus v Prešernovi ulici bo to soboto ob 11. uri skupaj z zasebnim podjetjem Agromat pripravil po- kušnjo znane mehiške pijače tequile. Predstavitev bo po- tekala pod strokovnim vodstvom, organizatorja pa oblju- bljata dodatno presenečenje: če bo po sreči, se bodo gost- je lahko pogovorili z letošnjo miss Slovenije. IVIira Korošec, lastnica Amadeusa, pravi, da bo v bodoče pri njih mogoče tequilo dobiti stalno. Dobavljala jo bo firma Agromat, ki si, kot zatrjuje direktor IVIilan Šeruga, prizadeva, da bi postala ekskluzivni dobavitelj te mehiške pijače za SV Slo- venijo, in če bo mogoče, tudi za Hrvaško. IVIG Si kultura in turizem podajata roke? (Nadaljevanje) Vse to in še veliko več je po- trebno postoriti, če želimo posta- ti turistično mesto. To so cilji, ki jih ne moremo uresničiti čez noč, potrebne so izkušnje, analize . . . Vse to si lahko pridobimo le ta- ko, da poskusimo pripraviti pro- jekt nekoliko drugače, kvalitet- neje, bogatejše. V muzeju se tega zavedamo in zato smo v svoje programe za leto 1922 zapisali, da bomo prvič v Ptuju, pa tudi v Sloveniji, poskušali organizirati in izpeljati razstavo, ki ne bo le kulturni dogodek, ampak bo tudi turistično zanimiva prireditev. V kulturnozgodovinskem od- delku ptujskega muzeja se že precej časa snuje razstava »Sre- čanje z Jutrovim na ptujskem gradu«, s podnaslovom »Tour- querije v ptujskem muzeju«. Pred leti je v Ptuj pričel zahajati mladi avstrijski zgodovinar dr. Maximilijan Grothaus, ki je na slovenskem delu Štajerske zbiral podatke o posledicah turških vpadov in brskal za materialnimi ostalinami turške kulture na na- ših tleh. Ugotovil je, da 47 por- tretov, ki jih hrani ptujski muzej, sestavlja največjo tovrstno zbir- ko v Evropi. Po vsej verjetnosti je zbirka nastala po naročilu Jo- hanna Josefa Herbersteina, ki se je leta 1666 udeležil diplomat- skega potovanja na sultanov dvor v Istanbul. Diplomatske ve- zi med Dunajem in Istanbulom so bile v 17. stoletju živahne, po- tovanja v Jutrovo deželo pa ne- varna in polna dogodivščin. Po vrnitvi domov so bogati plemiči poskrbeli za natis potopisov, ki so pogosto bili opremljeni z bo- gatimi ilustracijami. Pozneje so nekaterim umetnikom naročili, naj te skice prenesejo v oljno tehniko. Tudi ptujska serija je verjetno nastala iz želje, da bi ohranili spomin na Herbesteino- vo srečanje z Orientom, plemiška družina pa se je z njimi stoletja postavljala pred prijatelji in znanci. Podobnih zbirk in posamičnih predmetov, ki jih s skupnim ime- nom označujemo »tourquerije i*tuju delali doslej, ne bodo ponovile in bo naš »izdelek« zadostil vsem sodobnim evrop- skim kriterijem, ki so potrebni za kakovosten kulturno-turistični iz- delek, ki mora upoštevati vse mož- nosti in načine sodobnega kultur- nega marketinga. Potruditi se mo- ramo, da se bodo obiskovalci lah- ko srečali z evropsko pomembno razstavo. Orlentalka pred pokrajino, o.pl., po 1666. (Fotografirano po končanih restavratorskih posegih; restavrira! B. Kovačič. Foto: B. Kovačič.) 6 - OD TU IN TAM 17. oktober 1991 TEHNIK LANI JE IMELA DELAVSKA UNIVERZA V PTUJU 56 IZOBRAŽEVALNIH OBLIK S 1.214 UDELEŽENCI Poslovna šola Novost letošnjega programa izobraževanja ptujske Delavske univerze je dveletni višješolski študij v poslovni šoli ali Business school, program, ki so ga pripra- vili skupaj z Fkonomsko fakulte- to iz Ljubljane. Poslovna šola ima tri študijske smeri: zunanje- trgovsko-komercialno, finančno- računovodsko in poslovno-infor- macijsko. Diplomanti zunanje tr- govinske smeri lahko opravljajo delo v notranji in zunanji trgovi- ni, komercialne posle, delo v špedicijah in carinskih službah. Diplomanti finančno-računo- vodske smeri so usposobljeni za delo v finančnih in računovod- skih službah (stroškovne analize, načrtovanje porabe denarnih sredstev, nadzor kalkulacij . . .). Diplomanti poslovno-informa- cijske smeri so usposobljeni za delo v informacijskih sistemih podjetij, podprtih z računalniško tehnologijo. Po uspešnem konča- nem študiju z zagovorom di- plomske naloge dobijo diplo- manti naziv ekonomist za smer poslovne šole, ki so jo vpisali in končali. V poslovno šolo v Ptuju se lah- ko vpišejo vsi, ki so končali kate- rokoli štiriletno srednjo šolo. Ti- sti, ki niso končali srednje šole, morajo pred vpisom opraviti di- ferencialne izpite iz slovenščine, matematike in poslovne matema- tike, tujega jezika, politične eko- nomije, ekonomiko narodnega gospodarstva in statistiko. Gre seveda izključno za študij ob de- lu, interesenti pa za vpis potre- bujejo obrazec 1,71 (Prijava za vpis), orginalno diplomo srednje šole, izpisek iz rojstne matične knjige in potrdilo o zaposlitvi oziroma potrdilo Zavoda za za- poslovanje. Šolanje za eno štu- dijsko leto bo stalo nekaj več kot 8()() DI;M v tolarski protivredno- sti. Študij se bo pričel takoj, ko bo dovolj prijav. Poleg Ptuja so enote poslovne šole za študij ob delu še v Ljubljani, Novi (jorici, Kranju, Kočev|u in Kopru. Skupaj z Emonskim izobraže- valnim centrom iz Ljubljane je Delavska univerza pripravila tu- di poslovodsko šolo za tiste, ki so končali srednješolski program za prodajalca. Letošnja novost je, da se lahko vpišejo tudi tisti, ki so končali agroživilsko smer, kot na primer mesarji, slaščičar- ji .. . Ob koncu študija diplo- manti pridobijo srednješolsko izobrazbo. Poslovodska šola v Ptuju bo pričela delo 24. okto- bra, seveda pa gre tudi v tem pri- meru za izobraževanje iz dela. Delavska univerza pa je razpi- sala tudi vrsto tečajev: za vozni- ke viličarjev, varnostnike, stroj- nike gradbene mehanizacije, upravljalce centralnega ogreva- nja, za varstvo pred požarom in varstvo pri delu, poleg teh pa še tečaje krojenja in šivanja, ročne- ga pletenja, učenja tujih jezikov (nemščina, angleščina, italijan- ščina) za odrasle in otroke od 5. leta naprej. Z Zavodom za zaposlovanje so že lani uspešno izvedli tečaj nemščine ter tečaj računovodstva v malem podjetju in vodenja po- slovnih knjig. Tudi letos bodo te oblike izobraževanja nadaljevali, če bo interes. Izobraževanje odraslih je v slovenski državi trenutno na stranskem tiru. Ob pripravi zako- nodaje s področja izobraževanja je povsem izpadlo. Čeprav pote- kajo zdaj nekateri pogovori o tem, da naj bi se ustanovil za izo- braževanje odraslih nek sistem mreže delavskih univerz ali ljud- skih univerz, kot naj bi se imeno- vale po novem, vendar ostaja usoda sedanjih delavskih univerz še naprej negotova, saj denarja zanje ni. Obstaja predlog, da naj bi za delovanje delavskih univerz tretjino denarja zagotovil repu- bliški in tretjino občinski prora- čun, tretjino pa bi si zagotovile na trgu. Vendar ta predlog zaen- krat nima možnosti, da bi se uve- ljavil. Tako ostajajo delavske univerze prepuščene same sebi, kar je v teh razmerah lahko za njihov obstoj tudi usodno. De- narja je vedno manj, ljudje se pretežno ukvarjajo s preživetjem in ni pričakovati, da se bodo množično odločali za dodatno izobraževanje. Tudi podjetja vedno manj denarja namenjajo za izobraževanje svojih delavcev. Delavska univerza v Ptuju ima dva zaposlena, edini denar, ki ga dobi iz občinskega proračuna, je za osnovno šolo za odrasle, vse drugo je prepuščeno ponudbi in povpraševanju, slednja pa je vedno bolj skromna ob vedno višjih cenah najemnine za pro- store, ogrevanje, elektriko . . . Ob splošni evforiji, da je vse, kar je bilo prej, slabo, upajmo, da se novi sistem vendarle ne bo odpo- vedal izobraževanju odraslih, pa naj bo to organizirano prek de- lavskih univerz ali drugih oblik; te sploh niso pomembne, po- mernbno je, da se ohrani vsebi- na. Še posebej to velja za ptujsko občino, ki se ne more pohvaliti z visoko izobrazbeno strukturo za- poslenih. NaV Delavska univerza je prejš- nji teden (v ponedeljek) pripra- vila seminar o novi zakonodaji s področja računovodstva. Pre- davala sta dr. Ivan Rihnikar in dr. Ivan Turk iz Ljubljane. Številna udeležba je opozorila, da kaže take oblike izobraže- vanja nadaljevati. Šolski zvonec nam je zaupal... MARKOVCI • Na tamkajšnji osnovni šoli so se 3. oktobra zbrale učiteljice, ki poučujejo drugi razred. Na svojem delovnem srečanju so hospitirale tudi pri glasbenem pouku Jerneje Bom- bek. Učenci te šole so v septembru zbrali 4.166 kilogramov od- padnega materiala in ga v teh dneh prodali ptujski Surovini. Prejšnji teden je v okviru tedna otroka bil otroški parlament o varnosti v prometu, dva predstavnika pa sta se udeležila tudi ob- činskega otroškega parlamenta. VITOMARCI • Učenci drugega in tretjega razreda so v ponedeljek pričeli plavalni tečaj v Ptujskih toplicah. PODLEHNIK, ŽETALE • Učenci višje stopnje trgajo grozdje v vinogradih Kmetijskega kombinata na Rodnem Vrhu, Gorci, Majskem Vrhu, učenci nižje stopnje pa so imeli v torek proizvodni dan, ko so nabirali kostanje irl jih prodali zadrugi. PTUJSKA GORA • Prejšnji teden so imeli športni dan in obiskali Doklece in Podlože, v torek pa je bil naravoslovni dan. GORIŠNICA • V ponedeljek so imeli na šoli skupni rodi- teljski sestanek, v sredo pa kulturni dan z gosti — koledniki iz Kamnika. Kdo skrbi za otroška igrišča? Lani so se v tednu otroka prvič in letos drugič (prejšnji četrtek) na ptujskem magistratu zbrali učenci, predstavniki osnovnih šol občine, na zasedanju svojega parlamenta. Predsedniku skup- ščine in članom vlade so predsta- vili svoj pogled na površine, ki jim jih za igro namenjajo odrasli. In kaj pogreš^o otroci? Steze za rolkarje, BMX, peskovnike, asfalt oziroma drugo plast asfal- ta na igriščih za igre z žogo, pre- malo je igrišč za nogomet, želijo si teniškin igrišč, da bi obnovili zapuščene trim steze . . . Na po- vršinah za igro si želijo več igral in redno vzdrževanje le-teh. Učenci iz šol, kjer še vedno ni te- lovadnic. si želijo predvsem teh. Udeleženci otroškega parla- menta so tudi ugotovili, da je bi- lo le malo njihovih lanskih po- bud uresničenih, ko so predlaga- li zadeve za večjo prometno var- nost. Največ se jih je tudi letos zavzemalo, da bi prenode za peš- ce pred šolami opremili s svet- lobnimi biči, da bi policaji poo- strili nadzor nad tistimi, ki parki- rajo vozila na pločnikih. Za veji- ko nalog je zmanjkalo denarja, so pojasnili odgovorni, vendar pa njihove pobude niso poza- bljene. Na koncu zasedanja otroškega parlamenta se je zastavilo tudi vprašanje, kdo v občini skrbi za igrišča. Župan Vojteh Rajber je f)ojasnil, da so oziroma bi mora- e biti za to odgovorne krajevne skupnosti skupaj z občino. Pobu- de letošnjega otroškega parla- menta so otroci izročin županu Vojtehu Rajherju in direktonu ptujske komunale Jožetu Cvetku z upanjem, da bodo lahko na- sleclnje leto ugotovili, da seje tu- di na površinah, namenjenih za igro otrok, kaj spremenilo na bo- lje in da njihov glas ni bil zaman. NaV Degustacija sadja Srednješolski center je tudi le- tos pripravil razstavo sadja (prva je bila lani), ki so ga pridelali na površinah ob centru in na pose- stvu na Grajeni. Profesorica sad- jarstva in vinogradništva dipl. ing. agronomije Marija Ban je z razstavo želela učencem in dru- gim predstaviti vrste sadja, ki ga pridelujemo in poznamo v Slove- niji. Tako so bile predstavljene vse vrste jabolk, ki jih gojijo v centru, poleg njih pa tudi jabol- ka, ki niso bila škropljena ta- ko imenovana biojabolka sort, ki smo jih včasih gojili pri nas. Po- leg jabolk je razstava prikazala tudi drugo jesensko sadje, kot so kostanji, orehi, grozdje, kako .^a- dje skladiščimo, predelavo sadja, saj so bili. razstavljeni tudi kom- poti. pa suho sadje. Obiskovalci razstave so lahko sadje tudi po- kusili. Drugo leto nameravajo razsta- vo še razširiti. NaV (Foto: OVI) Mladika — šola s tradicijo Pred nedmnim je bilo \ ledniku pisano z umulo}a/e\nnjem o Mladiki, to je o osnotni šoli Toneta /nida- riča na Ptuju. To šolo je pred drugo s\eto\no \ojno obiskotala moja mama, po vojni sem jo obiskoval ja/, idaj jo obiskuje moj sin, zato me je takšno nepremišljeno pisanje tem bolj prizadelo. Šola stoji ob Dravi, sredi parka, kjer skoraj ni prometa. Svojega sina sem že od prvega razreda pripravil do tega, da hodi » šolo in iz šole po nekoliko daljši, toda varni poti. Iz šole gre po parku ob Dravi pod obema me- stoma, nato pa pred razstavnim paviljonom zavije na desno in gre domov skozi središče mesta, kjer je promet prepovedan. Tako se izogne vsemu prometu, ki poteka čez most, in vsaka skrb » zvezi s prometom je odveč. Mladika je najstarejša ptujska osnovna šola, saj bo naslednje leto praznovala l2(l-letnieo obstoja. Že od nekdaj je uživala ugled, saj je bila to mestna .šola. Poprosil sem ravnateljico šole profesorico Marijo Šumand- lovo, s katero sva pred leti skupaj poučevala na ptujski gimnaziji, za nekaj podatkov o zgodovini Mladike. Prof. Šumandlove se spominjam kot izredno prizadevne in napredne profesorice biologije. Takšna je tudi da- nes kot ravnateljica in pod njenim vodstvom si je šola pridobila ugled tudi v slovenskem prostoru. F'a nanizajmo nekaj zgodovinskih dejstev. Najstarejši znani podatki o tej šoli segajo v leto 1872. Takrat je bila to mestna mešana štirirazred- na ljudska šola s poukom v nemščini. V šolskem letu 1877/78 so bile že štiri vzporednice, učenci pa so bili ločeni po spolu. Že naslednje leto pa se je ločila v samostojno štirirazredno dekliško šolo. Leta 1895 seje razširi- la v petrazrednico, naslednje leto v šestrazrednico, leto nato pa že v sedemrazrednico. Šolski prostori so postali pretesni, zato so v letu 1902 sezidali se- danjo šolsko stavbo. Tu so nastanili trirazredno dekliško meščansko šolo, petrazredno dekliško nemško ljudsko šolo in dekliški dom, ki je imel na- logo, da pritegne tuje gojenke, ker jih je primanj- kovalo za meščansko šolo. Po prvi svetovni vojni so odslovili nemške učite- lje in na njihovo mesto imenovali slovenske. Učence so razdelili po narodnosti. Nemška dekli- ška petrazrednica je postala slovenska mešana pe- trazrednica. Cez dve leti so obe mešani ljudski šoli razdelili na deško in dekliško petrazrednico, vsako z eno nemško paralelko. Od leta 1921 do 1925 je bila dekliška šola šestrazrednica, nato je bil šesti razred ukinjen, ukinjena je bila tudi nemška para- lelka. Na šoli je bilo takrat 135 učenk. V nasled- njih letih se organizacija šole ni bistveno spreme- nila, le nekaj več učenk jo je obiskovalo. V šolskem letu 1937/38 je bilo na šoli 242 učenk ljudske šole in 38 učenk meščanske šole. Do leta 1940 se število ni bistveno spremenilo. 30. aprila 1941 je bilo učiteljstvo vseh osnovnih šol povezano k mestnemu načelstvu. Nadaljnja usoda učiteljstva je bila znana — večina je bila iz- seljena. Nemci so pred svojim odhodom 8. maja 1945. leta minirali in razstrelili šolo. Polovica poslopja je bila popolnoma porušena, ostali del pa ni bil uporaben za pouk. Že od 7. julija 1945. leta je bil v poslopju gimna- zije slovenski pouk v popoldanskem času za osno- vno šolo. V teh prostorih seje nadaljeval pouk vse do obnove porušene šolske zgradbe do konca marca 1946. leta. Slovensko učiteljstvo je takoj po vojni stalo pred veliko nalogo: odpraviti vse zlo, ki ga je oku- pator prizadejal naši mladini v vzgojnem in didak- tičnem pogledu, ter vzgojiti mladino v duhu demo- kracije. Posebno težaven je bil pouk prva leta, saj je za- radi pomanjkanja šolskih prostorov bilo v enem razredu tudi po 60 učencev in več. Pouk je potekal v dveh izmenah. V letu 1947 je šolo obiskovalo 390 učencev. Te- ga leta sta bili združeni obe osnovni šoli v Ptuju v eno šolo z imenom »Osnovna šola v Ptuju« s skupno 847 učenci. Ob koncu oktobra 1948 je bila končana obnova notranjosti sedanje osnovne šole Toneta Žnidariča Mladike. Obnova šole je tra- jala v presledkih od leta 1946 do leta 1948. Na šoli je bilo takrat nekaj več učencev kot da- nes, vendar je bilo 10 oddelkov manj v oddelku je bilo od 42 do 50 učencev. Učni uspeh v posa- meznih razredih je bil od 66 do 88%. Naslednje le- to se je število učencev povečalo za 40, število od- delkov je ostalo enako (17). učeni uspeh pa se je poslabšal. V letu 1952 je bilo na šoli že 950 učencev od 1. do 4. razreda v 23 oddelkih. Učni uspeh je bil naj- slabši v I. in 3. razredu 57"n, v 2. in 4. razredu pa 67"a. Prvič po osvoboditvi je bil ob koncu šol- skega leta organiziran izlet za vse učence. Učitelji so vsa leta po vojni posvečali mnogo skrbi svojemu strokovnemu izpopolnjevanju. Od šol. I. 1954'55 se je občutno boljšal učni usp.:h učencev. V I. 1958 je bil že 87".,. V tem letu so se v Ptuju formirale 4 osnovne šo- le. in sicer Osnovna šola Toneta Žnidariča. Franca Osojnika. Ivana Spolenaka in Jožeta Lacka. V 18 oddelkih od I. do 8. razreda je bilo razporejenih 670 učencev. V I., 2., 6. in 7. razredu sta bili po dve paralelki, v 3., 4. in 5. razredu po tri paralelke, v osmem pa je bil le en oddelek. Najslabši je bil učni uspeh v 6. razredu (75%), v 8. razredu pa so izdelali vsi učenci. S tem letom se je namesto prejšnjih nižjih gimnazij postopoma uvajala enot- na osemletna osnovna šola. V letu 1960 se je v os- novni šoli pričel izvajati dopolnilni pouk za učen- ce, ki težje sledijo pouku. V šolskem letu 1961/62 sta se ponovno združili dve osnovni šoli v Ptuju, in sicer osnovna šola Toneta Žnidariča in osnovna šola Jožeta Lacka, ki sta delovali ves čas pod isto streho vsaka v polovici Mladike. Po združitvi je imela osnovna šola Toneta Žnidariča 1382 učen- cev v 38 oddelkih. Pouk je bil v dveh izmenah, saj je bilo takrat na voljo le 19 učilnic. V tem letu je bila uvedena obvezna praksa za učence 8. razreda, namenjena tudi poklicnemu usmerjanju učencev. V šolskem letu 1964/65 je prišlo do spremembe šolskih okolišev z dograditvijo osnovne šole Fran- ca Osojnika. Kljub dograditvi nove šole v Ptuju je bilo na Mladiki še vedno 33 oddelkov. Dva oddel- ka učencev sta se vozila iz Vidma pri Ptuju. V od- delkih je bilo od 28 do 43 učencev. V naslednjih letih so se prešolali v 6., 7. in 8. razred še učenci iz Zavrča. V teh letih je bil učni uspeh več kot 80%. Število učencev je variiralo od 950 do 1050. Po le- tu 1969 se je učni uspeh ponovno izboljšal in je bil več kot 90%. Z letom -1977 je šola postala central- na s priključitvijo podružnične šole Vinka Juranči- ča Vitomarci. Naslednje leto se je pripojila še po- družnica Trnovska vas. S tem se je število učencev povečalo na 1250 na vseh treh šolah. V šolskem letu 1979/80 je bila v FHuju na novo ustanovljena osnovna šola Olge Meglič. Z ustano- vitvijo nove osnovne šole se je število učencev na šoli Toneta Žnidariča zmanjšalo za 300 učencev oziroma za 8 oddelkov. V naslednjem šolskem letu je bila predana namenu nova štirirazredna šola v Trnovski vasi. Od ustanovitve četrte osnovne šole Ptuju je število učencev na osnovni šoli Toneta Žnidariča dokaj stalno — giblje se od 750 do 760 učencev. Ob odprtju obnovljene osnovne šole je bilo za pouk na voljo le 19 učilnic za 38 oddelkov od I. do 8. razreda. Danes ima dopoldan pouk 23 od- delkov in le pet oddelkov mesečno pouk menjava. V šoli so sodobne učilnice za kemijo, fiziko, jezi- kovni pouk, gospodinjstvo, likovno in glasbeno vzgojo. V pritličju sta dve telovadnici, v kletnih prostorih dve delavnici za tehnično vzgojo foto- temnica, sodobno opremljena kuhinja in jedilnica. Kljub temu da je zgradba dočakala častitljivo starost skoraj 90 let, še vedno ustreza zahtevam so- dobne šole. Učilnice so svetle in zračne, ob šoli je funkcionalno urejen šolski prostor: igrišča za ko- šarko, odbojko, rokomet in nogomet, atletska ste- za, prometni poligon, park s kotičkom za rekreaci- jo .. . Mladika torej — kljub častitljivi starosti — ustreza vsem zahtevam sodobne osnovne šole. V ob- dobju, ko sem jo sam obiskoval (1949—1953), je bi- la izredno zahtevna šola, kar se je poznalo tudi pu procentualnem učnem uspehu. Spominjam se, da sem se moral že takrat doma učiti in da sem inštrui- ral nekaj sošolcev. Kljub temu imam vse štiri učite- ljice: Hribernikovo, Nežmahovo, Švajgerjevo in Kanclerjevo, ki so me pouče>ale od prvega do četrte- ga razreda (nato sem odšel \ pr\o ni/jo gimnazijo), v lepem spominu in v gimnaziji nato nisem imel nika- kršnih problemov, kot so jih imeli nekateri od sošol- cev, ki so prišli s šol, kjer so dobili slabšo podlago /a nadaljnje šolanje. Da je Mladika kvalitetna šola ne samo v didakti- čnem, pac pa tudi v pedagoškem smislu, opažam tu- di prek sina, ki rad obiskuje to šolo in se veseli, da se bo vsak dan srečal s svojimi sošolci in učiteljico. Dr. Adolf Žižek. dipl. ing. za Svet staršev Mladike TEDNIK - 17. oktober 1991 NAŠI KRAJI IN LJUDJE — 7 28. štatenberško srečanje o Edvardu Kocbeku »ko sem poslušni ra/prme o Edvardu Kocbeku, nam kljub temu, da nas je bilo bolj malo, ni nič manjkalo. Mogoče še tu in tam kakšna beseda pa bi bilo »vf bolj v redu,» je ob sklenitvi prvega in najbolj plodnega dneva štatenberškega srečanja pisateljev povedal predsednik mariborskega pododbora društva slovenskih pisateljev Marijan Pungar- tnik. Kljub skrbno izbrani temi letošnjega srečanja o politiku in pisate- lju Edvardu Kocbeku (letos mineva 10 let od njegove smrti) je zaradi znanih razmer ► Sloveniji ter vojne na Hrvaškem prišlo na Štatenberg manj pisateljev. Mnogi niso mogli priti, kljub temu da so najavili svoj obisk, med njimi dr. Dimitrij Rupel, Andrej Inkret, Dane Zaje, Drago Jančar, Rudi Šeligo, .\iko Grafenauer in še kdo. Telegrame so poslali sicer stalni gostje pisateljskega srečanja M. Eabrio in Vuk Krnjevič, ki sta se udeležila frankfurtskega sejma knjig ter Milivoj Savič, ki na Šta- tenberg ni mogel priti zaradi vojne na Hrvaškem. Oktober je zaradi mraza, ki ga oddajajo sicer debeli grajski zi- dovi, za bivanje v gradu dokaj neudoben, zato so se namesto v viteški dvorani zbrali v prijetno ogrevanem salonu Attems, kjer je srečanje potekalo v prijetnem in bolj domačem vzdušju. V ime- nu društva pisateljev (Slovenije j književnike pozdravi! France Pi- bernik. Menil je, da so imeli or- ganizatorji pri izbiri teme srečno roko, ker so izbrali temo o Ed- vardu Kocbeku. Kljub temu je to šele začetek razprav o njem, v nadaljevanju bo potrebno pred- staviti celotno njegovo literarno delo in odgovoriti na številna vprašanja. Veliko bo potrebno postaviti na nove temeljne, ker je bilo o Kocbeku in njegovem de- lu povedanih veliko reči na zna- čilen enostranski način. Prvi dopoldanski referat, ki ga je zanimal bolj zgodovinski kot literarni pogled na Kocbeka, je imel France Filipič, ki se je do- taknil Kocbekovega predvojnega eseja Premišljanje o Španiji. Ko je zbiral mnenja številnih sloven- skih mislecev, med njimi tudi dr. A. Trstenjaka, je prišel do skle- pa, da je bila sicer Kocbekova človeška narava za človeško soži- tje, a je bil kljub vsemu v delu svojega bistva samosvoja, upor- niška narava. V svojih mislih, ču- tih in vznesenosti je bil vse prej kot politik, kljub temu da ga je vihar tedanjega časa odnesel v politične vode, vendar ne toliko zaradi osebnih ambicij kot iz po- treb tedanjega časa. France Fili- pič je menil, da se je Kocbek uprl vsem grožnjam fašizma, ki je bil takrat že na pohodu po Ev- ropi. še posebej jasno pa seje ka- zal v času španske državljanske vojne. (Kot kristjani ne smemo molčati ob rdečem terorju, prav tako pa tudi ne ob generalskem, ki mu je bil komunizem samo pretveza za vsa grozodejstva . ..) V dopoldanskem delu so pri- sotni poslušali radijsko priredbo Kocbekove drame Plamenica, ki so jo posneli v studiu Radia Ma- ribor, režiral pa jo je .\leš .Jan. Igro je mogoče poslušati tudi na kaseti. Popoldan so se zvrstili Boris Pahor iz Trsta, Peter Kovačič- Peršin, Miroslav Slana-Miros, Vladimir Cajšek, Stanko Janež in Žarko Petan. Svoja razmišljanja o Kocbeku pa so zaokrožili v ož- jem krogu še dolgo potem, ko se je sklenil uradni popoldanski del srečanja. Boris Pahor iz Trsta se je v svojih Razmi.šljanjih o Dnev- nikih 1945—48 predstavil v po- vsem novi luči. Njegova ugotovi- tev ob skrbni analizi Kocbekovih dnevnikov je. da se je Edvard Kocbek dobro zavedal, kako tve- gana zadeva je sodelovanje s ko- munisti, kar je še posebej kruto občutil na lastni koži. Urednik revije 2000 Peter Ko- vačič-Peršin je govoril o temi Ed- vard Kocbek med poliltiko in poe- zijo. Ugotavlja, da je Kocbek pr- vič zašel v »politične vode« po izstopu iz mariborskega bogo- slovja. Njegova pot v Osvobodil- no fronto slovenskega naroda je povsem razumljiva, saj je vedno govoril, da je naloga slehernega razumnika v tedanjem času po svojih močeh ob kulturnem po- slanstvu tudi družbeno angažira- nje. Kot slovenski poslanec na drugem zasedanju AVNOJ-a skuša dobiti od Tita zagotovilo o slovenski vojski tudi v svobodni državi. Kot človek in razumnik je spoznal, da slovenski narod v vojni ni dosegel svoje politične svobode, ob tem pa je bilo toliko bolj grenko spoznanje, da je po- novno doživel duhovno suženj- stvo. Referat Miroslava Slane-Miro- sa Usoda Kocbekove domačije je bila pretresljiva izpoved o soro- jaku. Povedal je reči, ki so bile širši javnosti nepoznane. 1948. leta so se v Kocbekovo rojstvo vas Videm ob Ščavnici pripeljali na kamionu neznani ljudje s krampi in lopatami ter se lotili več kot 300 let stare mežnarije, kjer so ji'e njegovima staršema ro- dili štirje otroci. V kratkem času je bila hiška, ki je imela tudi et- nografsko zgodovinsko vred- nost, podrta. Danes, denimo, kljub vojni, ki je divjala v Slove- niji in še divja v sosednji Hrvša- ki, ko JA uničuje zgodovinske spomenike, je težko razumeti, da se je to uničenje dogajalo 1948. leta, ko so bile povojne grozote na Slovenskem že mimo. Kaže, da je Kocbeka tedanja oblast čr- tila, in ker mu drugače ni mogla do živega, se je lotila njegovih korenin. Zaradi tega seje menda celo na svoji smrtni postelji, pred desetimi leti, čutil brezdomca, kar je nekaj let prej izupovedal v pesmi, ki jo je posvetil stari me- žnariji. Na mestu, kjer je stala stara mežnarija, so potem posta- vili zabojnik, ki v to pokrajino ne spada, in v njem, kdo ve, od kod je prišel, prodaja sladoledar svoj sladoled. Edvard Kocbek v svoji rojstni vasi nima nobenega spominske- ga obeležja. Njegova sestra Tili- ka, ki živi v Radgoni, meni, da bi se I-dvardovemu spominu naj- lepše oddolžili, če bi na mestu, kjer je bila stara, postavili novo hišo, na njej pa bi bila samo spo- minska plošča. V njej naj bi bila Kocbekova spominska soba, drugi del hiše pa bi lahko bil za funkcionalne namene. Domačini so pripravljeni dati les, svoje bi prispeval tudi župnik, vendar je sedaj na potezi širša slovenska javnost. Vladimir Gajšek je govoril o generacijskem razumevanju Ed- varda Kocbeka, ki ga je pogosto srečeval na sprehodih. Veliko mlajšemu tovarišu se je pritože- val, da mu njegovih pe.'?mi in vse- ga drugega, nočejo objaviti. Po njegovem doživlja Edvard Koc- bek sedaj svojo renesanso, saj je tudi po smrti zgled generaciji, ki ji je bilo o njem in njegovem de- lu prepovedano javno govoriti. Vse zapisano je samo delček tistega, kar bo o tem zanimivem Slovencu potrebno še povedati, tudi o ljubosumju nekaterih »ve- likih glav«, ki so Kocbeku s svo- jim ravnanjem storile za časa njegovega življenja veliko hude- ga, danes pa se na takšen ali dru- gačen način zaradi svojih nečed- nosti, tudi osebnega preganjanja, skušajo rehabilitirati. Prvi dan srečanja s pisatelji so sklenili s prijazno dobrodošlico mariborske županje Magde To- vornik in slovenjebistriškega žu- pana Ivana Pučnika z željo, da se v naši družbi ponovno vzpostavi- jo normalni okviri in da bodo poslej pisatelji o Štatenbergu razmišljali kot o svojem domu. »Pri domu pa je tako: mati čaka, vrata so odprta, otroci pa pridejo ali pa ne,« je sklenila svoj po- zdravni nagovor Magda Tovor- nik. Večer so zaokrožili ob kresu, kostanjih in vinu, petju songov in prijetnem klepetu, ki seje zav- lekel pozno v noč. V soboto so dvodnevno sreča- nje sklenili z napotki za 29., ki bo prihodnje leto - upajo, da bo tridnevno. Vida Topolovec (Foto Samo Brbre) Otroci vam bodo povedali, Icaj morate pisati.. - »če smo se ves čas naprezali in si prizadevali za svojo državo Slo- venijo, če je oh novi slovenski himni zavihrala slovenska zastava, če smo natisnili svoj denar, potem je čas, da se končno nehamo sprenevedati in se skrajno mačehovsko vesti do kulture,« so bile uvodne besede Mete Pristovnik, ravnateljice Matične knjižnice dr. Josipa Vošnjaka v Sloven- ski Bistrici, ki so izvenele zelo odločno ob prisotnosti številnih učencev bistriške osnovne šolo, slovenjebistriškega župana in slovenskih pisate- ljev, ob odprtju novih prostorov knjižnice za šolarje z igralnico in čital- V slovenjebistriški Matični knjižnici dr. Josipa Vošnjaka so pogosto razmišljali o šolarjih, ki radi prihajajo k njim v knjižnico, ki je premajhna za vse bralce, ki radi segajo po dobri knjigi. Raz- mišljali so tudi o otrokovem pro- stem času (kaže, da to počnejo drugje bolj malo), ki ga je ob zahtevnih učnih programih v šo- li, številnih izvenšolskih dejavno- stih in negotovem času, ki ga preživljamo, iz dneva v dan manj. Prav zaradi tega so se že lansko leto odločili o novih pro- storih oddelka za šolarje in najmlajše. Svoj prostor so našli v prvem nadstropju sta\be bivših družbenopolitičnih organizacij. Novi prostori knjižnice so po- membni tudi zato, ker so otroci pogosto po končanem pouku Drihajali v knjižnico in tam čaka- i na starše ali pa na prvi avto- bus, da jih odpelje domov, in pri tem motili izposojo v delu knjiž- nice, ki je namenjena odraslim. Sedaj bo to drugače, ker imajo nove prostore, ločene od drugih. Meta Pristovnik je še povedala, da kljub računalniški poplavi otroci radi berejo, se pogovarjajo o knjigah in so tudi dobri kritiki. Nove prostore knjižnice za šo- larje je odprl slovenjebistriški žu- pan Ivan Pučnik in ob tej prilož- nosti šolarjem povedal, da je znanje, ki ga človek črpa iz do- bre knjige, še vedno naše največ- je bogastvo. Ob tej priložnosti je Sara leš- nik, učenka 7. razreda bistriške osnovne šole, prebrala počitniški utrinek, kjer govori o nedelji v juniju, ko so morali mnogi slo- venski otroci namesto na kopa- lišča in igrišča, oditi v temačna zaklonišča, ker je vsem grozila nevarnost zračnega napada. Bi- striške šolarje je ob novih prosto- rih njihove knjižnice razveselila tudi pisateljica Karolina Kolma- nič, ki jim je prebrala svojo novo zgodbo Z vami v živalski vrt. Oddelek knjižnice za šolarje je v Slovenski Bistrici odprt od po- nedeljka do petka med 10. in 14. uro, popoldan med 15. in 18. uro, pa še v petek in sredo. Vida Topolovec Foto: Samo Brbre Slovesnost ob odprtju novih prostorov knjižnice za šolarje; v ospredju Karolina Kolmanič. Drugi dan 28. srečanja slo- venskih pisateljev na Štatenbr- gu,je potekal v znamenju iska- nja novih poti za leto 1992. Dogovorili so se za štiri teme. ki bodo na sporedu. Te so: Književniki in konflikti. Revi- alni tisk po vojni, Svetovni književni tokovi in vpliv na Slovence in Stiki slovenske li- terature v tujini. V soboto je hi- la predstavljena tudi knjiga Emila Ereliha Misel, beseda in zvok. V njej je 21 referatov o gledališču, literaturi in znan- cih, izšla pa je pri založbi Amalietti. Pisatelji so v soboto sestavili tudi sporočilo za javnost o voj- ni na Hrvaškem. V njem obso- jajo divjaštvo armade nad ci- vilnim prebivalstvom Hrvaške. Pisatelji so zelo prizadeti nad brezupnim barbarstvom, ki se kaže ob napadu na sosednjo Hrvaško. Na v.vf stanovske ko- lege naslavljajo apel, naj stori- jo vse za prenehanje vojne in izstopijo iz vseh institucij, ki so z vojno povezane, ter naj za- čnejo širiti misel o miru in člo- večnosti. VT KNJIŽNI PRVENEC BORICE VIČAR Otroci vojne pod Uršljo goro Ob izteku tedna otroka in pričetka meseca knjige so minuli petek » ormoški knjižnici pripravili majhno slovesnost, na kateri se je zbralo veliko število starejših in mlajših bralcev. Prišli so na predstavi- tev knjižnega prvenca Ormožanke Borice Vičar »Otroci vojne pod Vršijo goro«. Tiskarsko črnilo se še ni utegnilo prav posušiti, knjiga je v samozaložbi izšla pred kratkim, že so jo mladi bralci dobesedno razgrabili, pa tudi starejših bralcev ni pustila neprizadetih. Kve zgodbe je ilustriral gluhonemi Elorjan Kotnik, eden izmed »otrok vojne pod Vršijo goro«. Kako ste prišli na idejo, da napišete knjigo o otrocih vojne pod Lršljo go- ro? Borica Vičar: Tega v kratkem ne morem povedati, o vsem moram imeti nekoliko daljši uvod. Na osnovni .šoli Slavka Šlandra v Mariboru, kjer pou- čujem zgodovino, zemljepis in druž- beno moralno vzgojo, vodim tudi Klub OZN. Ko mi je zmanjkalo gra- diva, sem na pomoč poklicala Maksa Gašpariča iz Ruš, da me je popeljal v dneve pred in med vojno. Pred štirimi leti mi je rekel: ^ Kaj če bi vaši učenci, ki jih ta tematika zanima, šli z menoj na Koroško. Tako sem pope- ljala iclubovce in učence šestih razre- dov na Koroško, kjer mi je pripravi! srečanje s preživelimi kurirčki iz časa vojne. Ti so bili ob našem srečanju stari več kot petdeset let, med vojno pa med 7 in 17 leti. Ker so moji otroci tako pozorno poslušali pripovedi, sem rekla Maksu Gašpariču, da bi bi- lo dobro, če bi bile te resnične zgodbe iz NOB tudi zapisane. Opozorila sem ga, naj se o tem posvetuje s kakšnim mladinskim pisateljem. Ko sva potem čez dobro leto obujala spomine na Koroško, sem ga vprašala, kaj je z za- pisi. Odgovoril mi je. da zapisa ne bo. Takrat sem se odločila, da bom po- skusila kar sama. Na našo šolo je prav takrat prišla mlada slavi.stka in v njej sem videla pomočnika. Pričela je delati v novinarskem krožku in z mla- dimi novinarji smo se napotili na Ko- roško, opremljeni z magnetofoni, in napolnili smo kasete. Moje delo je bi- lo, da sem kasneje te kasete poslušala dolgo v noč in prepisovala s trakov. Tako nekako je videti rojstvo te knjige. Na Koroško sem šla večkrat. Z vsemi ljudmi, ki jih v knjigi opisu- jem, sem tudi gDvori'i, razen seveda s tisto deklico, ki je padla. Vsi drugi še danes živijo in zato je ta zapis bil toli- ko težji, ker so pretehtali vsako mojo pisano besedo. Predstavitev svoje knjige ste opravili minuli petek v ormoški matični knjiž- nici. Ob sebi ste imeli mlajše poslušal- ce. Zanima me, kako so oni dojeli smi- sel vaše knjige? Borica Vičar: Po pogovoru so knji- ge zmanjkale, vsi so si jih hoteli spo- soditi, potemtakem sem jih že prite- gnila. Na predstavitvi je bilo zanim.i- vo vprašanje deklice, ki me je vpraša- la, kako sem prišla na to tematiko. Povedala sem, da je to tudi moj dolg očetu, ki so ga med vojno ubili v To- maševcu pri Varaždinu. Dolga leta sem razmišljala, kako naj se mu od- dolžim za vse njegove svetle ideje, ki jih je pustil, da smo jih uživali drugi. Tako mi je potem Gašparičevo sreča- nje s kurirji prišlo kar prav, saj se bom s to knjigo oddolžila tudi svoje- mu očetu. Kako so na vaše delo gledali doma- či? Pisanje knjige, poslušanje kaset in vse drugo vzame veliko časa, ki bi ga lahko namenili svoji družini ali pa ga porabili čisto /ase. Borica Vičar: Moja družina — mož in obe hčerki - so moje delo lepo sprejeli. Pustili so me pri miru, mi po- magali, moja mama pa mi je vse tek- ste pretipkala, tako da so pri mojem knjižnem prvencu bili soudeleženi vsi. Mlajša hčerka je nastopala kot novinarka, z mano je hodila na Koro- ško. starejša hčerka pa mi je omogoči- la, daje knjiga izšla. Pri tem delu ima zaluge tudi mož. ki me je pogosto prevažal, ko sem morala na Koroško hoditi sama. Ob nastajanju knjige je sodelovala vsa vaša družina. Kako se počutijo da- nes, ko je knjiga že tukaj? Borica Vičar: Vsi so šli z veseljem z mano, ko sem šla v Kranj po knjige, na poti smo to tudi primerno prosla- vili. Mislim, da je tudi v njih kanček sreče, ki jo občutim sama. Sodeč po tem, da so hoteli vsi otroci knjigo tudi imeti, je uspela. Namerava- te sedaj, ko ste prve pisateljske korake že naredili, nadaljevati s čim podob- nim? Borica Vičar: V svojem zvezku imam že precej zapiskov, nastaja že novo delo, ki nosi naslov »Nekaj vmesnega«. Opisujem otroke, ki so stari 13 in 14 let. To niso več tisti ma- li. ne pustijo si več tako »komandira- ti«, niso pa še odrasli, se pravi, so ne- kaj vmes. Nekaj vmesnega so v šoli, nekaj vmesnega so v odnosu do svo- jih starejših bratov in sester, do star- šev, do prijateljev. Moram reči, da mi pri tem otroci pomagajo. Postavim jim razna vprašanja, oni pa odgovar- jajo. Mislim, da bodo zgodbice prisr- čne, v knjigo bom vpletla tudi nekaj svojih dramskih del, ki jih pišem za interno, šolsko rabo že 10 let. Tam je nekaj zgodb iz življenja šolskih otrok, ki jih bom pobrala iz igric in jih dala v knjigo. Kdaj lahko potem pričakujemo vašo drugo knjigo? Ob tem, da poučujete in da imate družino, ne morete sedeti kar naprej ob pisalnem stroju. Borica Vičar: Seveda je to vpraša- nje mojega prostega časa in časa, ki ga bom porabila za pisanje in za vse drugo, kar je potrebno pri nastajanju knjige. Moraš dobiti recenzenta in še kaj drugega, potem pa je to dokaj dolga pot. Ce knjigo izdam v samoza- ložbi, gre veliko hitreje, če bi pa reci- mo izdala knjigo v založbi, pa je to nekaj let, zato bom tudi svojo drugo knjigo izdala v samozaložbi. Upam, da mi bo mogoče uspelo do junija drugega leta. Ce je delo pisano za najmlajše bral- ce, jo brez dvoma tudi oni težko čaka- jo. Po uspehu njenega pnenca lahko sodimo, da bo tudi druga knjiga, »Ne- kaj vmesnega«, pisana na kožo genera- ciji, ki misli, da je že »nekoliko« odra- sla. Tekst in foto Vida Topolovec Borica pred svojim domom v Ormožu: »Pisala bom tudi o naši mlado- sti.« 8 - NAŠI KRAJI IN UUDJE 17. oktober 1991 - XEDNIK Kaj z vojaško zapuščino v Bistrici Vojaški objekti morajo biti zunaj naseljenih krajev. Skup- ščina Republike Slovenije naj pripravi predloge sklepov o slo- venski vojski, njenem številu in lokacijah ter to pošlje v javnost; zahtevamo sklic izredne seje Skupščine občine Slovenska Bistri- ca pod pogojem, da se je udeleži tudi slovenski obrambni mini- ster Janez Janša ter javno razloži usodo vojaških objektov v Slovenski Bistrici, so bili sklepi okrogle mize, ki jo je na temo Kaj z vojaško zapuščino v občini Slovenska Bistrica sklicala Li- beralnodemokratska stranka Slovenske Bistrice s prisotnostjo vseh predstavnikov bistriških strank. »Glede na problematiko smo pričakovali nekoliko večjo ude- ležbo, še posebej pa tiste, ki bi jih najbolj potrebovali,« je uvo- doma povedal predsednik slove- njebistriškega izvršilnega odbora LDS Darjan Gradišnik. Menil je. da je to zelo aktualno vprašanje, ki ga ni mogoče enostransko re- ševati. Sicer niso za to, da bi vsi vojaški objekti prešli v civilne namene (tu je tudi skladišče na Ložnici), vendar pomeni vsaka vojašnica, ki leži v samem mestu, zanj nevarnost. V slovenjebistriški občini so vsa zemljišča — teh je skupaj s tistimi, kjer so postavljene stav- be, 80 ha — še vedno pravno-for- malno v lasti JA. Največji skupni kompleks je vežbališče na Čreš- njevcu v velikosti 25 ha. Zanimi- vo je tudi to, da meri celotno me- sto Slovenska Bistrica 26 ha, od tega pa je 12,5 ha samo vojaških objektov. »Vojašnica je pomenila zavoro v razvoju mesta, to pa v preteklo- sti ni bil problem. Nastal je šele po drugi vojni. Ob vsem tem pa v mestu primanjkuje poslovnih prostorov,« je med drugim pove- dal Janez Bradan, ki pri slovenje- bistriškem izvršnem svetu skrbi za urejanje okolja in varstvo pro- stora. Dušan Detiček, predstavnik SSS, je skeptičen glede vpraša- nja, kaj z vojaško zapuščino v bi- striški občini, ker meni, da je že vse rešeno v ozkem krogu ljudi. kljub temu da 32.000 prebivalcev bistriške občine ni o tem nihče nič vprašal. Jožeta Javornika de- nimo moti, da bi bila TO pravni naslednik vojašnice. V razpravo se je vključil tudi dr. Janko Čar, predsednik občin- skega odbora SKD. »Veseli me, da je prišlo do te okrogle mize. Splošno mnenje v Slovenski Bi- strici, predvsem vseh tistih meš- čanov, ki živijo v neposredni bli- žini vojašnice, je, da prostorov ne bi ponovno napolnili z vojaki. Vojašnica v Slovenski Bistrici se je v novejšem času neusmiljeno zajedla v mestno jedro. V času Avstro-Ogrske je bila to manjša vojašnica, ki pa se je na račun zemlje, ki so jo na takšen ali dru- gačen način vzeli kmetom, razši- rila po drugi vojni, ko se je na novo zgradilo vsaj tri četrtine stavb. Vse to je preprečilo skla- den urbani razvoj mesta, ker se je vojašnica hote ali nehote za- jedla v staro mestno jedro. Kaza- lo bi razmisliti, ali bi prostore vojašnice namenili za izobraže- valne, kulturne ali obrtno-indu- strijske namene. To, da bo Slo- venska Bistrica morala v prihod- nje razmišljati tudi o kakšni sred- nji šoli, ni privlečeno za lase, saj se vsak dan vozi v Maribor ne- šteto mladih ljudi. Pri industriji pa bi morali razmisliti, da se ne bi v mestno jedro vsidrala vsakr- šna, tudi ekološko oporečna in- dustrija. Razmisliti bi bilo po- trebno tudi o prometu, ki bi v prihodnje moral zaobiti osrednje mestno jedro, kar pa bo pono- vno težko, če bo vojašnica pono- vno v rokah vojske, četudi je ta slovenska.« Ob vsem tem se poraja vpraša- nje, kaj s 57 stanovalci, ki so še vedno v lasti vojske. Sest od teh je praznih, v tri pa so se v tem ča- su že nasilno vselili, je bilo slišati v razpravi. Pogovor o usodi vojaške zapu- ščine v Slovenski Bistrici je pote- kal brez predstavnikov TO; ti so se opravičili, češ da se strankar- skih sestankov ne smejo udeleže- vati, vendar pa je temperatura vsem dvignila vest, da bo o upo- rabi slovenjebistriške vojašnice odločalo ministrstvo za obrambo Republike Slovenije. Prisotni so bili mnenja, da se mora samo o tej temi sklicati izredna seja slo- venjebistriškega občinskega par- lamenta, kjer bodo morali o tem in o peticiji občanov spregovoriti tudi predstavniki ministrstva za obrambo Republike Slovenije. Vida Topolovec Foto: Samo Brbre Vojaški objekti v mestu zavzemajo skoraj polovico celotne površine me- sta. Predaja vojašnice. Tudi ob Grajeni ne manjka takih prizorov. Zdelana in onesnažena, na robu četrte kakovostne skupine onesnaženo- sti, Grajena konča v zbirnem kanalu. OD IZVIRA DO IZLIVA Grajena Grajena je pravzaprav mestni potok. Res je, da večina njene 15-kilometrske struge poteka zunaj mesta, a je v mestu tako ze- lo na očeh, da bi bila lahko, če bi jo lepo uredili, mestu v ponos. Svojo pot prične Grajena v močvirskem ribniku v bližini gradu Vurberg. Že tristo me- trov po izviru se ji pridruži potoček Ribnik. Do prvih večjih naselij — Krčevine, Grajenščaka in Grajene — je to predvsem čist, bister in skoraj idiličen potoček. Le tuintam ga že kazijo divja odlagališča odpadkov. Ko pa se približa naseljem, ga pri- čnejo ta onesnaževati, saj vse do mesta nimajo kanalizacij- skega omrežja. Pod naseljem Grajena so potok Grajeno pred leti regulirali. Vendar so sledovi te regulacije že precej zabrisani. Grajena si je na ovinkih ponovno vrezala pot, ki ji najbolj ustreza, pa tudi njeni bregovi so se počasi že zarasli. Velik problem gor- njega toka Grajene so pred- vsem odplake iz hlevov, ki so pogosto speljane kar v potok, njena močna poraščenost z nitastimi algami pa priča o močnem organskem onesna- ževanju. Bolj se Grajena približuje mestu, bolj je onesnažena. In pod naseljem bratov Reš vča- sih že močno zaudarja. Lani se je siceršnjemu onesnaže- nju pridružila še kanalizacija blokovskega naselja Rabelčja vas, saj so zaradi slabega vzdrževanja in nadzorovanja udarile odplake in pomorile večino rib vse do izliva Gra- jene v zbirni kanal ob aku- mulacijskem jezeru. Na so- dišču še niso uspeli razvozla- ti, kdo je pravzaprav kriv, po- stopek pa so sprožili krajani ob Grajeni in inšpekcijske službe. Bregovi Grajene so tik pred mestom zadnje čase kar lepo urejeni, letos jih je vzdr- ževalec — VGP celo pokosil, v mestu pa postane Grajena zbetoniran odprt kanal, v ka- terega se iztekajo odplake ptujske Pekarne, Lesa, Agisa, perutninske klavnice na Zni- daričevem obrežju in iz dru- gih manjših obratov, kar prav gotovo kliče po ukrepanju in- špektorjev. Morda bo Grajena v mestu nekoč doživela prijaznejši odnos. V nekaterih krajih so v urejanju potokov, ki tečejo skozi mesto, veliko bolj do- miselni in poskušajo potoku pustiti, da obnovi svojo nara- vno podobo. Kljub številnim pobudam prebivalcev ob Grajeni se v Ptuju še vedno vprašujemo, kdo bi moral zanjo skrbeti, kdo dobiva denar za vzdrže- vanje potokov in kako ga po- rabi. Morda bodo tudi ta vprašanja kdaj prišla na vr- sto. Do takrat pa bodo obi- skovalci Ptuja žalostno str- meli v navlako v potoku, v kanal, za katerega ne morejo niti slutiti, daje bil nekoč po- tok. Še posebej nehvaležno uničujejo Grajeno v indu- strijskem delu mesta in zato ni čudno, da se njena pot kla- vrno konča v zbirnem kanalu ob akumulacijskem jezeru. Na kratki poti doživi veliko bolj kruto ravnanje ljudi kot katerikoli potok, ki smo ga doslej opisali. Darja Lukman Iz tega iztoka je maja lani prite- klo ogromno odplak, ki so morile ribe vse do roba mesta. Ribnik, iz katerega se napajajo vode Grajene. Neugleden kanal sredi mesta. f TEDNIK - 17. oktober 1991 TRŽNI KAŽIPOT - 9 10 — TRŽNI KAŽIPOT 17. oktober 1991 - TEDNIK TEDNIK ~ oktober 1991 TRŽNI KAŽIPOT — 11 12 - NAŠI KRAJI IN LJUDJE 17. oktober 1991 — I^EDI^JK ir Čuda dobrotnice narave Letošnja letina ne bo med najboljšimi. Predvsem ne * vino- gradništvu in sadjar- stvu. kljub pomlad- nemu mrazu pa je marsikje pridelek kar neverjetno obi- len; tudi v pol jedelj- stvu so letos pridelki rekoidne velikosti. Babica repo, de- dek babico ... in izpuliti je ne mo- reta. Pravljici po- dobno je bilo pri Kaisersbergerje- vih v Cerečji vasi. Krmno peso (runki) so komaj izpulili. Velikan je tehtal 11,80 ki- lograma. Skoraj toliko kot Sašo. Pri Firbasovih v Moškanjcih sta se tako čudno drug okoli drugega ovila dva jedilna korenčka. Janko Doki iz Anželove ulice je ponosen na neverjetno obloženo sadno drevje, kljub temu da so ob cvetenju pomrznile kar tri četrtine cvetov. Ker so bile jablane dobro pognojene, so iz enega nastavka zrasla po tri, ponekod celo po štiri jabolka. Kdor zna, pa zna! Buča, ki je zrasla pri Jusovih v Lancovi vasi, pa je mnogo težja od Sanje. Tehta dobrih 30 kilogramov. Oljarjem se obeta mnogo dela. Tisto na prejšnji sliki pa še ni zadnji dosežek narave. NalJfelskem polju Je Ivanu Cafuti zrasla še obilnejša krmna pesa; s cimo Je tehtala nad 14 kilogramov. Pa tudi korenje Je debelo kot že dol^o ne. Vsak od korenov na sliki tehta okoli dva kilograma, najtežji kar 20 dekagramov čez. ' ' ^"otofeportaza: JB Vržem te v vodo, ti pa plavaj No, veliko je otrok, ki nimajo niti te priložnosti, da bi jih kdo vrgel v vodo. kaj šele, da bi se naučili plavati. Morda je nepo- membna novica, da je na šoli v Vitomarcih od 117 učencev, koli- kor šteje ta podružnična šola, kar četrtina otrok, katerih starši ne morejo plačati plavalnega tečaja. V prejšnjih letih je družba prek interesne skupnosti za izobraže- vanje (zdaj sekretariat za družbe- ne dejavnosti) plačala vsaj pre- vozne stroške do Rujskih toplic iz te med najbolj oddaljenimi krajevnimi skupnostmi, l.etos ni denarja. Za kaj še sploh imamo denar'.' Morajo res vse napake odraslih čutiti otroci, bomo res postali družba, kjer bo znanje privilegij? Minil je teden otroka, v katerem smo res pripravili kar nekaj pri- reditev, nismo pa uspeli prepri- čati odgovornih, da udejanijo enake pogoje za vse otroke, ki si pač ne morejo zbirati staršev s kolikor toliko spodobnimi oseb- nimi dohodki (kdo pri nas danes še sploh ima spodobno plačo), kot tudi ne kraja bivanja, ki še kako pogojuje možnosti otroko- vega razvoja. Ze redno šolanje ob visokih iz- datkih za šolske knjige, zvezke, da o šolanju zunaj kraja bivanja sploh ne govorimo, je postalo prestižna zadeva. Tudi to se že dogaja, da učenec že skoraj na koncu srednje šole pusti šolo in gre s trebuhom za kruhom, ker starši preprosto ne zmorejo po- leg njega šolati še bratov in se- ster. Se bo kdo zamislil na tem? Ali bomo spet čakali na teden otroka, ki bo prihodnje leto? Bo- mo spet ob razpravah o proraču- nih gledali predvsem na to, da se bo končna številka izšla, ali pa bomo razpravljali tudi o življe- nju, ki stoji za temi številkami, tudi o otrocih, ki ne morejo v plavalni tečaj, pa če se zdi plava- nje ob vseh drugih problemih, s katerimi se ukvarja mlada slo- venska država, še tako obrobna zadeva. Nataša Vodušek Srečanje otrok s cerebralno paralizo v Dornavi v soboto, 21. septembra, ob 14. uri je društvo za pomoč otrokom s cerebralno paralizo organiziralo srečanje otrok, staršev in strokovnih delavcev ob- čin Ptuj in Ormož. Namen srečanja je bil, da se bolje spoznamo, se pogovorimo o težavah, ki tare- jo nas, starše, in se o tej problematiki pogovorimo s strokovnimi delavci. Ogledali smo si tudi zavod v Dornavi in se na kratko seznanili z delom v njem. Kljub dejstvu, da je bilo to prvo tovrstno sreča- nje, sem z udeležbo zadovoljen, čeprav se niso udeležili vsi starši. Upam, da nas bo na drugem srečanju več. Za razvedrilo je poskrbel harmoni- kar Janko Žnidar, za kar se mu v imenu vseh pri- sotnih zahvaljujem. To priložnost bi izrabil, da se zahvalim Zvezi prijateljev mladine občine Ptuj in njenemu sekre- tarju g. Berliču, ki nam je namensko nakazala sredstva v višini 100.000 din. Za ta denar smo na- bavili pripomočke za nevrofizioterapijo (blazine, žoge in druge pripomočke, za ostanek denarja pa nekaj novih igrač). Zahvaliti se želimo tudi nekaterim ptujskim podjetjem, ki so nam podarila že odpisane pisalne stroje. Te pripomočke koristno uporabljajo v os- novni šoli dr. Ljudevita Pivka na oddelku za uspo- sabljanje otrok s cerebralno paralizo. Milan Klajnšek SPOMINI NA POČITNICE v juniju so se za nami zaprla šolska vrata. Začele so se. težko pričakovane počitnice, polne ve- likih načrtov. Vendar je vse te načrte že v prvem tednu podrla vojna. Zaznamovala je veliko po- čitniških dni in mi tudi prinesla spoznanje, kaj pomeni dom, dru- žina, mir. Še pred vojno smo se s sošol- kami in sošolci odpravili na De- beli Rtič. Tam smo se igrali, se kopali, pogovarjali in preživljali brezskrbne dni. Prijetni dnevi so hitro minevali in niti slutili ni- smo, kaj se dogaja okoli nas. Ni- smo vedeli, da se za hribom stre- lja. Preveč smo se zabavali in uživali. In tako je kmalu napočil trenutek, ko smo se morali vrniti domov. Tega trenutka sem se ze- lo veselila. Sedli smo na avtobus in se odpeljali v Koper. Na poti smo videli vojake, po- liciste in tanke. Vse to se mi je zdelo čudno, vendar nisem raz- mišljala o tem. Končno smo pri- speli domov. Ko sem zagledala domače, sem bila zelo vesela. Po- tem so mi povedali, kaj se je do- gajalo v teh dneh. Mama je joka- la. Sprva nisem verjela, ko pa so mi pokazali časopis, sem spre- menila mnenje. Od strahu mi je začelo srce divje utripati. Umiri- la sem se šele v maminem obje- mu. Takrat sem spoznala, kaj mi pomenita dom in družina. To je bil dan, ki mi bo za vedno o.stal v spominu. Preostali počitniški dnevi so minili mirno, vendar so bili drugačni kot lani. Spet je zazvonil šolski zvonec in ponovno smo sedli v klopi. Upam, da bodo dnevi v njih mir- ni in srečni. Katja Zemljič, 5. a, OŠ Hajdina MOJE OTROŠTVO V DOMAČEM KRAJU Star sem dvanajst let, imam le- to starejšega brata, mamo in oče- ta. Skupaj živimo v Stojncih v enonadstropni hiši. V pritličju ži- vita babica in stric, v prvem nad- stropju pa naša družina. Moje otroštvo je dokaj lepo in veselo, včasih pa tudi žalostno. Že od drugega leta imam obča- sne težave z dihanjem, še pose- bej jeseni in spomladi. Zato sem veliko dni preživel v bolnici, bil na številnih pregledih ter zaužil veliko tablet. Zato ne smem na igrišče in na tekmo ob slabem vremenu, ker se lahko prehla- dim. Tudi na obleko moram pa- ziti. Edino ta skrb mi kvari moje lepo otroštvo. Zdravniki me tola- žijo, da bo to kmalu minilo, če bom upošteval njihova navodila. Mislim, da imam lepo otro- štvo, saj se v družini lepo razu- memo. Imam svoj prosti čas, ka- terega lahko izkoristim za igra- nje, vožnjo s kolesom, za ogled in sodelovanje na nogometnih tekmah, igranje šaha, tenisa ter branje knjig. Najbolj uživam ta- krat, ko gre naša družina na po- tovanje. Tedaj se dosti pogovar- jamo, vidimo nove stvari, pozimi se smučamo in poleti kopamo. Upam, da nam sedanji težki časi tega ne bodo preprečili. Starša od naju z bratom priča- kujeta lep uspeh v šoli. lepo ve- denje ter pomoč pri opravilih do- ma. Ce ne ubogam, je pa vse na- robe. Ugotovil sem, da je bolje, če sem priden. Želim, da bi bil mir in bi vsi otroci sveta imeli brezskrbno otroštvo. Daniel Zelenik,6. b, IŠ Markovci MOJE OTROŠTVO V DOMAČEM KRAJU Svoje otroštvo preživljam v Zabovcih že od svojega rojstva. Ko še ne dopolniš šest let, si prost kot ptiček na veji, nato pa moraš v šolo. Najprej v malo šo- lo, kjer spoznaš veliko novih pri- jateljev; vsi ti so tvoji sošolci. Smilijo se mi otroci, ki morajo že po prvem rojstnem dnevu od do- ma v vrtec. To pa zato, ker njiho- vi starši nimajo domačega var- stva za njih. Name in na mojo se- stro je pazila babica, mama moje mamice, ki je živela z nami. Ni- sem bila poredna punčka, ven- dar zelo živahna, okrogla dekli- ca. Moja babica je bila že stara in ni mogla tekati za menoj. Svoje otroštvo preživljam med svojimi vrstniki v vasi. Teh je ve- liko. Igramo se različnih iger. Bi- lo mi je štiri leta, ko je umrla ba- bica. Od takrat je name pazila moja le eno leto starejša sestra. Ko pa sta ati in mami prišla z de- la, sta onadva pazila na obe. Čas je hitro tekel in že sem sedela v prvem razredu in poslušala uči- teljico. Šola je približno 3 km od naše hiše, zato se tja vozim s ko- lesom. Le pozimi zelo trpijo mo- je noge, saj moram gaziti po sne- gu. Odkar hodim v šolo, vse mine- va hitreje, zato bo mojega otro- štva kmalu konec. Živeli smo sre- čno vse do aprila tega leta, ko je nenadoma umrl moj ati. Zadela ga je srčna kap. Dolgo se nismo mogle sprijazniti, da je to res. Zdaj smo ugotovile, da je takšna usoda, in sprijazniti se bomo mo- rale s tem. Vedno bomo spomin nanj nosile v svojih srcih in spo- minjale vseh lepih trenutkov, preživetih z njim. Nataša Vidmajer, 6. b, OŠ Markovci NA KONCERTU v šoli nam je Grega Glatz, uči- teljica glasbe, povedala, da bo v četrtek, 3. oktobra, ob 19. uri v glasbeni šoli Karola Pahorja na- stop mlade pianistke Adriane Magdovski. V dvorani glasbene šole se nas je zbralo veliko število učencev in učenk ter malo manjše število odraslih. Med nastopom, ki je trajal eno uro, je bila popolna ti- šina. Vsi smo z velikim zanima- njem poslušali čudovito igranje Adriane Magdovski. Najprej je igrala delo baročne- ga skladatelja J. S. Bacha: Prelu- dij in fuga v a-molu, romantika L. Van Beethovna: Sonato, op. 27, št. 1, G. F. Handla: Couran- te, J. Mortičiča in na koncu še Chopina, ki je še posebej prilju- bljen. Vsi smo bili navdušeni nad igranjem komaj petnajst let sta- rega dekleta. To smo ji tudi po- kazali, saj smo ji zelo dolgo plo- skali. .Mirjana Ščavničar, 8. b, OŠ Toneta Žnidariča NA ŽIVINOREJSKI RAZSTAVI Bili smo na živinorejski razsta- vi. Tam smo si najprej ogledali zajce, kokoši, koze, krave, svinje in konje. Potem smo šli gledat ocenjevanje živali. Najboljše krave so dobile zvonce, rejci pa diplome. Nekaj časa smo gledali, potem pa smo šli jest. Potem smo šli gledat domače izdelke. Potem smo šli gledat stoperški pevski zbor, ki je nastopal. Naj- bolj všeč so mi bili konji. Veliko ljudi si je prišlo ogledat živali. Počasi smo se odpravljali v me- sto. Šli smo v slaščičarno Jagoda. Tam smo si kupili sladoled. Po- tem smo šli v trgovino Peko. Tam smo videli veliko čevljev. Potem smo se še sprehajali po mestu in šli na avtobusno posta- jo. Tam smo čakali na avtobus. Ko je prišel avtobus, smo se od- peljali domov. Nataša Taciga, 3. razred, Stoperce Alkoholizem. Eva Cafuta, OŠ Franca Osojnika. Pubec. Moravski Vrh, oktober 1991. (Foto: /. dani.) TEDNIK ~ ŠPORT - 13 Anita Ličina - prva državna prvakinja če za mnoge velja, da je I J. dan » mesecu nesrečen, ta trditev ne velja za ptujske šahiste. Prav 13. okto- bra so dobili prvo člansko šahovsko državno prvakinjo. I a naslov je pripadel 19-letni \niti Ličina, kije po de- setih napornih dneh in v 11 kolih sedemkrat zmagala ter štirikrat remizirala. Tako je ob Simoni Grel, kije os- vojila drugo mesto, ostala edina neporažena igralka, dosegla pa je največ zmag. l'rvenstvo je bilo izredno bor- beno, saj se na primer nobena partija 3. kola ni končala z remi- jem, pa tudi na splošno je bilo iz- redno malo remijev. To ni na- ključje, saj so se igralke potego- vale za prelomni 1. naslov drža- vne prvakinje, zmagovalka bo nastopila na I. odprtem medna- rodnem ženskem turnirju v Slo- veniji, uvrstitev pa je tudi eden glavnih kriterijev za sestavo slo- venske reprezentance, ki bo na- slednje leto nastopila na šahov- ski olimpiadi. Bo to ekipa Ptuja z nekaj dopolnitvami? Uspeh domačih je dopolnila še Narcisa Mihevc s 3. mestom, zato je tako vprašanje skoraj odveč. Anita in Narcisa sta v zadnjem letu dokazali, da spadata v sam vrh slovenskega šaha in to sta dokazali tudi na 1. državnem pr- venstvu, saj sta se skupaj z Grlo- vo in Krmeljevo ves čas menja- vali v vodstvu. V 5. kolu je Mi- hevčeva doživela poraz proti dr- žavni mladinski prvakinji Krme- Ijevi, kar je bilo dovolj, da je vodstvo prevzela Anita Ličina in ga ni izpustila vse do konca. Prav zadnja partija 11. kola je odločala o vrstnem redu na vrhu in najmlajša udeleženka, 15-let- na Petra Ipavec, je po petih urah igre morala podpisati prvi poraz proti prvakinji Aniti Ličini. V hotelu Mitra, kjer je prven- stvo potekalo, so številni prisotni z burnim aplavzom pozdravili 1. državno prvakinjo, ki ji je pripa- del velik pokal, denarna nagrada ter torta, darilo d.o.o. Intercake iz Ljubljane. Predsednik Šahov- ske zveze SIvoenije Milan Kne- ževič ni skrival zadovoljstva ob predaji praktičnih nagrad vsem udeleženkam prvenstva, darilo enega od sponzorjev, »Opte« iz Ptuja. Nagrado Papirnice ALF je prejela še najmlajša udeleženka prvenstva Petra Ipavec, najsta- rejša udeleženka Lojzka Pongrac ter Tatjana Kordež, ki ni osvojila nobene točke, pa darilo KK Slo- venske gorice. Tudi generalni sponzor slovenskega šaha »Mo- derni interierji« je prispeval na- grade za vse udeleženke. Kot je poudaril ob koncu Mi- lan Kneževič, smo v času prven- stva dobili novo slovensko valu- to in novo državno prvakinjo — oboje bo Slovenijo utrdilo v Ev- ropi in svetu. Šah je eden ka- menčkov v mozaiku turistične ponudbe in tega se ptujski ša- hovski delavci tudi zavedajo. Za- to ni naključje, da so že do sedaj izvedli številne kakovostne med- narodne in domače turnirje in da se želijo s to ponudbo vključiti tudi v prihodnje. Ob tem pa prav gotovo ni odveč pričakovanje, da bi nekoliko večjo podporo dobili v okviru razvoja turizma občine Ruj. Prva večja preizkušnja čaka Anito in Narciso že v začetku meseca, ko bosta nastopili za ekipo Slovenije v srečanju z Av- strijo, takoj zatem pa I. medna- rodni ženski turnir na Ptuju od 10. do 23. decembra.. I. državno prvenstvo za člani- ce se je tako končalo s popolnim zmagoslavjem domačink. Ob tem velja zahvala še vsem tistim, ki so v teh težkih časih bili pri- pravljeni podpreti to za F^tuj po- membno prireditev. To so bili zraven glavnega pokrovitelja d.o.o. Otimizem iz Postojne še Union in Intercake iz Ljubljane ter domači Renta-car-Caissa, Pa- pirnica ALF, Rimljan, Trika, Tandem Simam, hotel Mitra, SO Ptuj in Športna zveza Ptuj, Pro- jekta inženiring, Mercator izbira Panonija, Emona-Merkur, Opte, KK Slovenske gorice. Zahvalo zaslužijo tudi sodniki, ki so opra- vili naporno delo - glavni sod- nik Boris Rojic ter pomočnika Jože Voglar in Boris Žlender, ki so se udeleženkam zahvalili za fair borbe in enkratno vzdušje, ki je samo še potrdilo visok nivo prvenstva. Rezultati zadnjega kola: Žu- gaj - Petek 1:0, Orel -Kordež 1:0, Krmelj-Glosar 1:2, Mi- hevc—Košir 1:0, Ipavec—Ličina 0:1, Marušič- Pongrac 1:0. Končni vrstni red: Ličina 9, Orel 8,5, Mihevc 8, Ipavec 7, Kr- melj 6,5, Glosar in Košir 5,5, Žu- gaj in Petek 4,5, Marušič 4, Pon- grac 3 in Kordež 0. Silva Razlag Anita Ličina (levo) v boju z Nado Marušič v prvem kolu. Uspeh v krosu v Mariboru je bilo republiško prvenstvo občinskih reprezen- tanc v jesenskem krosu. Ob le- pem vremenu in pravem šport- nem vzdušju je sodelovalo 31 ob- činskih reprezentanc z 900 udele- ženci. Tekmovanje je bilo zrcalo množičnosti, ki temelji na orga- nizaciji jesenskih krosov v obči- nah. V ptujski občini je večina osnovnih šol in srednjih šol orga- nizirala šolska tekmovanja v je- senskem krosu. V vseh akcijah je v občini sodelovalo približno 7000 udeležencev. Opravičeno je bilo načelo množičnosti. Ptujsko občino so zastopali učenci iz osnovnih šol 1. Žnida- riča, Vidma, Podlehnika-Žetal, Cirkovc, Dornave in iz F. Osoj- nika ter dijaki in dijakinje iz vseh šol Srednješolskega centra. V vseekipni uvrstitvi je reprezen- tanca ptujske občine dosegla 12. mesto. Zraven solidne vseekipne uvr- stitve pa smo Ptujčani dobili tudi republiško prvakinjo. Vanja Ko- tar, članica A K I^uj in dijakinja gimnazije, je v izenačenem in borbenem teku v finišu zbrala več moči in prepričljivo zmagala. Zlata medalja je nov dokaz, da sta množičnost in kvaliteta tesno povezana. Bronasto medaljo v svoji konkurenci si je »pritekel« član AK Ptuj Robert Prelog, ki je s tem uspešno zaključil sezono atletskih tekmovanj. Ugodne re- zultate sta dosegla Branka Ga- čnik - 7. mesto in Damjan Bez- jak 15. mesto iz osnovne šole T. Žnidariča. Bojana Brec iz OŠ Podlehnik je bila 15., Brigita Mere iz Ekonomske šole 13., Boštjan Potočnik 15. in Andrej Makovec 14. (oba iz Strojne me- talurške šole) ter Janez Obran 16. (Kmetijska šola). Za dobro vseekipno uvrstitev Ptuja na republiškem prvenstvu v krosu za pokale ZAVARO- VALNICE Maribor so zaslužni tudi drugi tekmovalci, ki so za- stopali 12 kategorij na prvenstvu. L. M. Vanja Kotar (levo) sprejema čestitke za zlato medaljo. Robert Prelog teče v cilj — bronasta medalja. Pričetek ligaških tekmovanj Prvi so pričeli ligaške tekme fantje v 1. slovenski namiznote- niški ligi (SNTL), in sicer v sobo- to, 12. oktobra, ob 10. uri proti ekipi Melamin Kočevje. Igrali so zelo dobro, vendar izgubili proti kvalitetnejšemu nasprotniku, ki je igral z dvema licenciranima članoma Kovine—Olimpije Komacem in Lasanom. Vsi trije naši igralci so premagali edinega igralca iz Kočevja Lesarja. Rezu- tat je bil 6:3 za Melamin Koče- vje. Za Petovio so igrali Džankič in brata Bračko. V drugi tekmi ob 16. uri pa so se domači igralci v isti sestavi pomerili z ekipo Ve- sne iz Zaloga. Po ogorčeni borbi in kvalitetni igri so slavili doma- čini z rezultatom 5:4. Po dvakrat sta zmagala Borut in Janko Brač- ko, eno zmago pa je prispeval Igor Džankič. Dekleta pa so igrala prvo kolo v Super SNTL v Vrtojbi Novi Gorici proti domačemu Primexu, lani peti ekipi v I. zvezni ligi. Če- sa več od častnega poraza tudi nismo pričakovali. Presenetila je najmlajša Mlakarjeva z dvema zmagama, lahko pa bi postala prava junakinja, saj je zapravila veliko priložnost — premagala bi lahko celo prvo igralko Nišo- vičevo (licenca v Kovini Olim- pija), saj je odlično igrala in vse- skozi vodila. Razočarala je Čer- četova, veliko več pa ni mogla storiti Marinkovičeva, saj je za- radi šolskih in drugih obveznosti šele v prvi fazi treniranja. V bi- stvu proti Primexu. Olimpiji — Kovini I. in II. (profesionalni odnosi igralk) ni pričakovati po- zitivnih rezultatov, zmage pa pri- čakujemo proti TK/Kemičarju iz Hrastnika in proti Iliriji iz Šiške. Uspešne igre pričakujemo tudi v mladinski konkurenci ekipno in posamezno ter na TOP 20 članic — upamo in želimo, da bomo uvrščeni okrog petnajstega me- sta, zatorej poraz s 7:2 proti Pri- mexu ni nobena tragedija, saj je nedvomno kvalitetnejša ekipa. V soboto fantje gostujejo v Je- senicah in v Ljubljani proti Ka- juhu-- Slovanu. Po tihem priča- kujemo dve zmagi in novi par točk. Dekleta pa gostijo Kovino Olimpijo, kjer bodo imela učno uro iz namiznega tenisa, saj je ekipa Kovine lanski viceprvak Jugoslavije s tremi reprezentant- kami: Frelihovo, Batiničevo in Čehovinovo. Najmlajši imajo v nedeljo v Radljah ob Dravi svoje kvalifi- kacije za uvrstitev na kvalifikaci- je RS za TOP 20 pionirjev in pio- nirk. Konkurenca bo ostra, saj ima SVR 10 mest, igralo pa bo cca 70 pionirjev in za štiri mesta pri pionirkah okrog 20—30 igralk. Pred igralci in igralkami Peto- vie je naporen konec tedna, ven- dar, upamo, uspešen. L P. Ozon-Črna 3:0 (14, 10, 5) športna dvorana Center, gledalcev 50, sodnik Masten (Ptuj). OZON: Jamšek, Gokošek, Knez, Razboršek, Rajh, Murko, Golob, Marta Lmeršič, Godec, .Marjeta Emeršič, Jug. V prvem kolu Slovenske odbojkarske lige sta se v športni dvorani Center srečali ekipi, ki se potegujeta za vrh lestvice. Gostujoče odboj- karice so se resneje upirale le v prvem nizu. Po vodstvu 10:2 in 10:6 so Ptujčanke močno popustile in dovolile gostjam, da rezultat izenači- jo na 14:14. Po polminutnem odmoru, ki gaje zahteval domači trener Dolinšek, in z novimi napotki so domačinke prvi set tesno in zasluže- no dobile. V preostalih dveh nizih so prikazale še boljšo in na trenut- ke atraktivno igro. V ekipi domačink so se odlikovale vse igralke, do- bro so servirale in igrale v polju, boljše pa so bile tudi ob mreži, tako da so zasluženo dobile derbi prvega kola. V naslednjem kolu bodo gostovale v Celju. 1. Z. Koper najboljši v minikegljanju v odlični organizaciji medobčinskega društva slepih in slabovid- nih Ptuj- Ormož je bilo izvedeno II. republiško prvenstvo v kegljanju za članice. Nastopilo je sedem področnih ekip, žal je bila osma ekipa. Murska Sobota, nepopolna. V triurnem tekmovanju je 35 tekmovalk v 700 lučajih podrlo 2530 kegljev. Tekmovalke so se srčno borile za čimboljšo uvrstitev. Na svečanem zaključku so najboljše ekipe prejele pokale, posameznice v kategorijah A in B pa medalje. Za ekipo Ptuja, ki je dosegla odlično 3. mesto, so nastopile: za A Ivanka Sorčič, ki je podrla 84 kegljev, in Silva Dimič (76), za B pa Jo- žica Vinkler (77) in Tatjana Širec (67 kegljev). Končna uvrstitev med ekipami in posameznicami: Koper 323 ke- gljev, Maribor 306, Ptuj 304, Kranj 297, Celje 291, Ljubljana 271 in Nova Gorica 262 podrtih kegljev. Kat. A: Ter Maribor 98, Rezar-Celje 86, Zorčič- Ptuj 84, Ver- nik ^ Ljubljana 82, Furlan - Koper 80 . . . Kat. B: Šernek Maribor 95, Mahne 91, Logar 85 (obe Koper), Kopač- Kranj 80, Fon Ljubljana 77 .. . ^ SŠC za begunce Vojne razmere na Hrvaškem so prisilile številne begunce, da so si poiskali varnejši dom v Sloveniji - številni tudi v na- šem mestu. Učenci in profesorji Srednješolskega centra so se odločili, da jim bodo pomagali. Danes, v četrtek, 17. oktobra, bodo ob 17. uri \ športni dvorani Center odigrali košarkarsko in tekmo v ma- lem nogometu, izkupiček od prodanih vstopnic pa nakazali na žiro račun Rdečega križa. Ptujčani smo že večkrat izpričali svojo solidarnost s priza- detimi ljudmi. Upamo, da bo dvorana Center polna gledalcev, ki bodo bodrili ekipe učencev in učiteljev, z vstopnino pa prispe- vali svoj delež, namenjen beguncem iz sosednje Hrvaške. Za pripravljalni odbor Anica Kvas Predikaka ROKOMET Minimalni poraz Drave v tretjem kolu slovenske su- perlige so člani Drave gostovali v Kranju, kejr jih je s 24:25 pre- magal Preddvor. Domačini so resda vodili večji del tekme, ven- dar je bilo v zadnji minuti še 24:24. Domačini so 15 sekund pred koncem povedli, Ptujčanom pa izenačenje ni uspelo. Kljub temu so po treh kolih še vedno na visokem tretjem mestu, česar niso pričakovali niti največji op- timisti — razen trenerja Hrupiča. V nadaljevanju prvenstva ima Drava zelo težaven razpored in bo visoko mesto težko obdržala. DRAVA: Koštomaj, Vugrinec 3, Kramberger, MešI, Terbuc 1, Pučko I, Šimac 3, Osterc, Ram- šak, Sagadin 5, Hrupič II, Vrta- rič. Velika Nedelja je v slovenski ligi s 16:23 izgubila s Pivovarno Laško v svoji dvorani, Ormož pa je v Ljubljani igral 20:20 z Mo- kercem. VELIKA NEDELJA: Korpar, Zorli 2, Gregorič, Ivanuša, Tro- fenik. Marin 3, Šoštarič 6, Sok 2, Bokša 1, Lah 3, Kumar, Kova- čec. ORMOŽ: Šulek, Antolič 1, Štuhec, Fridrih 1, Džarmati 5, Praprotnik 1, Grabovac, Rajh 1, Potočnjak 3, Zabavnik 4, Hedžet 3, Vaupotič. Članice Drave so v vzhodni skupini slovenske lige nekoliko nepričakovano z 19:23 izgubile v Žalcu. Četrto kolo je bilo v super ligi zaradi mednarodnih nastopov mladinske reprezentance odigra- no že v torek (o tekmi Drava — Pivovarna Laško poročamo na prvi strani). V republiški ligi bo v 4. kolu Ormož gostoval v Celju, Velika Nedelja pa se bo doma pomerila z Dolom. i. kotar V Rimu doslej največji uspeh za Tino Vukasovič Od 24. do 29. septembra je bil v Rimu turnir v tenisu z nagradnim fondom deset tisoč dolarjev. Tina Vukasovič se je direktno uvrstila na turnir in prišla v polfinale, kar je doslej njen največji uspeh. Med dru- gim je premagala nizozemsko igralko Wegink, ki je uvrščena pod 500. mestom. To ji je prineslo nove točke. V pol finalu pa je izgubila proti Če- hinji Husarovi, ki je leto dni starejša od Tine. Vukasovičeva je do polfinala igrala zelo dobro, tokrat pa ji je popustila koncentracija. Sreča- nje s Suharovo je izgubila z re- zultatom 6:2 in 6:3. Italijanko Foglio je premagala s 6:3 in 6:4, Nizozemko Wegink s 6:3 in 7:6, Španko Kastellano pa s 6:2 in 6:3. Po turnirju v Rimu, na kate- rem je pridobila 2,3 točke, si je Tina Vukasovič zelo popravila položaj na lestvici — s 647. me- sta je napredovala na 586. Tinina velika želja je, da bi se decembra udeležila Orange Bovv- la v Ameriki, največjega mladin- skega turnirja na svetu. Trenutno največji težavi sta prijava in de- nar. Kaže, da bo prvo oviro gle- de prijave lažje premagati kot drugo. Pričakovati je, da bodo organizatorji obšli Teniško zvezo Jugoslavije in k sodelovanju po- vabili teniški zvezi Slovenije in yrvaške. Pot v Ameriko je draga; nekaj denarja bo sicer zagotovil Tinin matični klub Gradiš Maribor, kar pa ne bo pokrilo vseh stro- škov. Tinin oče dr. Branko Vuka- sovič pravi, da si bo po najbolj- ših močeh prizadeval, da bi ji omogočil sodelovanje na Orange Bowlu- Tina se razvija v dobro igralko; če želi uspeti, mora so- delovati na turnirjih, zato nujno potrebuje sponzorja. Klub in starši vseh bremen več ne zmore- jo. Za copate in obleko ji nasled- nji dve leti ne bo treba skrbeti. Prejšnji teden je v Trevisu (v tem mestu je tudi sedež Benetona) podpisala pogodbo s firmo Dia- dora. Copate te firme nosita na primer Becker in Sabatinijeva. NENA PO TIMMH STOPI- NJAH Tinina mlajša sestra Nena je prav tako uspešna teniška igral- ka in je republiška prvakinja do 14 let. Na nedavnem masters tur- nirju, kjer je igralo osem najbolj- ših igralk, ki so v tem letu zbrale največ točk na turnirjih do 16 let, je Nena zmagala. Glavna favori- tinja je bila sicer Tina ki pa ni mogla tekmovati, ker je trenutno na turnirju v Švici, v Lyssu. Nena Vukasovič je s to zmago presenetila, saj nihče ni računal nanjo. Premagala je Dunjo Bibi- anko (4:6, 7:5 in 6:0), Manjo Si- monič (6:4 in 6:3) ter Vanjo Si- monič (6:3 in 6:4). MG JUDO Gorišničani premagali Celjane! Za največje presenečenje dru- gih turnirjev v slovenski ligi so poskrbeli tekmovalci Judo kluba Gorišnica, ki so v soboto v svoji telovadnici najprej po pričakova- nju s 4:10 izgubili z Impolom, nato pa nepričakovano z 9:5 pre- magali močno ekipo Iva Reya iz Celja (na prvih turnirjih so Ce- ljani premagali Dravo). Proti Ce- ljanom so zmagali Kovačec, Ko- stevc. Petek jn Marin, točko pa je prispeval Žnidaršič. V Ptuju je Drava po tehničnih točkah (24:22), sicer je bilo 7:7, premagala Ljubljansko Olimpi- jo. Zmagali so Senekovič, Toma- žič in Leščak, točko pa je prispe- val Harter. Ljutomera v Ptuj ni bilo. V vodstvu je s polnim izkupič- kom (osem točk iz štirih nasto- pov) po pričakovanju bistriški Impol, boj za preostala tri mesta, ki vodijo v končnico prvenstva (play ofO, pa bo zelo izenačen. Med favoriti so Drava, Olimpija, Gorišnica in Ivo Reya, blizu pa je tudi Murska Sobota. j 14 — NEKOČ IN DANES 17. oktober 1991 - XEIXMIK Predstavitev procesijskih orgel v viteški dvorani na ptujskem gradu GLASBKNA /BIRKA PILJSKKGA MIZKJA HR\M DRAGOCKNE ORCl.K IZ PRVK POLOVICt: 18. STOLK- TJA. KI SO NA SI.OVKNSKEM PRAVA RFnKfiST Člani ptujskega muzejskega društva so se že v prejšnjem stole- tju zavedali bogatih vrednot starih glasbil, zato ne preseneča, da je bila glasbena zbirka kmalu obli- kovana v samostojno razstavno enoto — edino na Slovenskem. Razstavljena glasbila pa razkazu- jejo zgolj svojo zunanjo podobo in pogosto se sprašujemo, kako sta- rim instrumentom povrniti njihovo največje bogastvo — zvok. V zadnjih letih je ptujski muzej namenil precej pozornosti ohra- njanju in oživljanju glasbil, zato je povabil k sodelovanju številne strokovnjake, ki vedo, kako rav- nati s tovrstnimi muzealijami. Skupna prizadevanja so obrodila sadove in doslej smo uspeli preno- viti in za koncertno življenje uspo- sobiti violo da hraccio Luisa Gil- berta iz Metza (1764), klavikord iz začetka 18. stoletja ter Neuper- tov spinet, ki je izdelek priznanih nemških izdelovalcev. Danes pa v živi glasbeni svet vračamo orgle. V zbirki glasbil hranimo pro- cesijske orgle, ki so sicer last Po- krajinskega muzeja Maribor, vendar so že nekaj desetletij zau- pane Ptujčanom v varstvo. Izdelal jih je priznani celjski mojster baročne dobe Janez Frančišek-Janeček leta 1937. Rodbina izhaja iz Češke, vendar njene potomce najdemo med po- membnejšimi izdelovalci glasbil v Pragi, Budimu in pri nas. V ob- dobju baroka je Janečkova orgel- ska delavnica sodila med najvid- nejše v južni Štajerski. Njegove orgle so bogatile sakralna obred- ja v številnih cerkvah današnjega slovenskega in hrvaškega ozem- lja. Mnoge so žal uničene ali pa seje za njimi izgubila sled, in ko- likor nam je znano, je do danes ohranjenih okrog trideset orgel. Janeček je moral biti spoštovan mojster, saj so z njegovimi orgla- mi opremili tudi ljubljansko stol- nico in cerkev sv. Marka v Za- grebu. Ohranjeni instrumenti in zapi- si o njih nam povedo, da je moj- ster izdeloval predvsem pozitive; to so večje orgle, ki jih ni mogo- če premikati. Procesijske orgle pa pomenijo na Slovenskem pra- vo redkost. Imenujemo jih tudi portativ, saj jih lahko brez večjih težav premikamo. Zgodovina orgel je zelo boga- ta in sega tja do starih kultur Fgipta, Grčije in Rima. Oblika portativa se je udomačila pred- vsem v srednjeveškem cekrve- nem svetu in se obdržala do kon- ca 18. stoletja. Majhne prenosne orgle so bile namreč zelo primer- ne za kapele, manjše cerkvice ali procesije; velikokrat pa so služi- le organistom tudi za domače muziciranje. Če lahko verjamemo izročilu, je portativ iz ptujskega muzeja nastal za ptujsko proštijsko cer- kev sv. Jurija. Kronika mestne župnije orgel sicer ne omenja. Stari zapisi pa pričajo o tem, da je imela ta cerkev že v drugi po- lovici 17. stoletja na koru dvojne velike orgle. V velikem požaru, ki je prizadel mesto v letu 1684, so zgorele in bile popolnoma uničene. Vrli meščani so kar ob- novili in še pred iztekom stoletja nanj postavili nove orgle z 12 re- gistri graškega izdelovalca Jaco- ba Haglingerja. S kora pa so po- leg orgel zveneli tudi drugi in- strumenti, kar je bilo takrat v ev- ropskem prostoru povsem obi- čajno in dokazuje, da se je sa- kralna glasba v Ruju izvajala na zadovoljivi ravni. Procesije so bile za Ptujčane veličasten obred, saj so z njimi proslavili vse večje cerkvene praznike v letu. Z orgelsko spremljavo so zborovsko petje želeli obogatiti tudi zunaj cerkve- nih zidov in v ta namen so verjet- no nastale omenjene procesijske orgle. Mojstra Janečka je leta 1728 povabli na Ptuj gvardijan mino- ritskega samostana p. mag. Lu- dovik Reffinger, da bi popravil orgle v cerkvi sv. Petra in Pavla. Domnevamo lahko, da je bil z njegovim delom zadovoljen in da je Janeček dobil še naročilo za izdelavo portativa pri župni cerkvi sv. Jurija. Pisnih virov o tem sicer ni, zanimiv pa je poda- tek, ki ga navaja rokopisno poro- čilo iz arhiva Mestne občine v le- tu 1904; govori namreč o nakupu velikih orgel s 24 registri za cer- kev sv. Jurija, ki |ih le izdelal znani mariborski izdelovalec Jo- žef Brandl. Le-ta je poleg plačila v denarju dobil za povračilo tudi tristo let stare orgle, ki pa žal ni- so opisane. Morda so to procesij- ske orgle, saj si drugače ne zna- mo pojasniti, da so bile v začetku lega stoletja v mariborskem mu- zeju, o čemer priča članek Hinka Druzoviča v reviji Kronika slo- venskih miTst iz leta 1938. V pet- desetih letih pa so ptujski muze- alci dobili »svoje« orgle v var- stvo in jih postavili v grajsko ka- pelo. V letu 1989 smo se v muzeju odločili, da instrument predamo v roke restavratorju Adreju Le- narčiču iz Ljubljane in ta je delo odlično opravil. Portativ kljub svoji majhnosti vsebuje vse vital- ne funkcije orgel. Omari podob- no ohišje stoji na preprostem podstavku, s katerega se orgle snamejo in po želji premikajo. Organistu sta torej potrebna po- močnika za prenašanje orgel, pa tudi za poganjanje mehov. Na vrhu omare sta namreč dva kli- nasta padajoča mehova, ki se iz- menično dvigata in spuščata. Da- nes je v orgle vgrajena električna ventola, ki omogoča uporabo in- strumenta brez pomočnika. Por- tativ ima štiri registre, ki jih je mogoče aktivirati s premikanjem registrskih letev na desni strani igralnika. Dvokrilna vratca nam zastirajo pogled do igralnika, le- sen raster nad njim pa zakriva piščalje, ki je deloma leseno ali iz cina. Mojster je pri delu ugotovil številne mehanske poškodbe, ki so bile posledica vloge in nestro- kovnih popravil, kar je najočit- nejše na piščalih. Restavrator je moral nekatere med njimi nado- mestiti z novimi, izdelanimi po starih predlogah, da bi ponovno zazvenele v baročni uglasitvi. Restavriranemu instrumentu je torej povrnjeno bogastvo, ki mu je bilo dano pred poldrugim stoletjem. Opravljeno je po- membno in veliko delo, ki ga že- limo proslaviti s slavnostnim koncertom. Na procesijske orgle bo igral organist Milko Bizjak, ki je svojo umetniško pot začel pred dobrimi desetimi leti in se potrdil s številnimi solističnimi in komornimi recitali doma in na tujem. Vabimo Vas na koncert, ki bo v četrtek, 17. oktobra, ob 19.30 v vi- teški dvorani na ptujskem gradu. Darja Koter Janeček je svoje izdelke označil z etiketo. Procesijske orgle (portativ) Janeza Frančiška Janečka iz leta 1732. Tudi Karitas za hrvaške begunce število beguncev s hrvaškega ozemlja se kljub večkrat podpisanemu premirju še naprej povečuje. V Slove- niji jih je bilo ob koncu prejšnjega tedna že okoli 1500, precej beguncev pa je že tudi na območju ptujske obči- ne. Po podatkih občinske organizacije Rdečega križa, kije koordinator vseh akcij, jih je bilo ob koncu tedna že okoli 400. Večina otrok z materami in starejših oseb je nastanjenih pri svojih znancih, svojcih aH prijateljih, tri družine pa so še naprej v ptujskem Domu učencev. Od vsega začetka se v akcijo za oskrbo beguncev zelo aktivno in humano vključuje ptujska Ka- ritas, katere člani nenehno obi- skujejo posamezne begunce in jih oskrbuje z najnujnejšimi po- trebščinami, prehrano in toplejši- mi oblačili. Pomoč Karitas je iz- redno pomembna, saj se poleg omenjenega njeni predstavniki z begunci ukvarjajo tudi s psiholo- škega stališča, kajti tudi topla be- seda in izraz razumevanja lahko močno vplivata na zrahljano psi- ho vojnih beguncev, zlasti otrok. Ob vsem tem je Maks Menoni, ki je v Karitas zadolžen za stike z javnostjo, povedal: »Župnijska Karitas sv. Ožbal- ta na fHuju se v imenu vseh soci- alno ogroženih občanov in v imenu vseh beguncev zahvaljuje vsem, ki ste v teh dneh oziroma še boste darovali živila. Še pose- bej se zahvaljujemo prebivalcem Cirkulan, Sv. Marjete, Markov- cev, Hajdine. Trnovske vasi, De- strnika in Ptuja, ki so v organizi- rani akciji zbrali res veliko živil in jih pripeljali v naše skladišče. Vsa ta živila delimo na način, ki onemogoča zlorabo. Obenem sporočamo begun- cem in vsem, ki jim je stiska že potrkala na vrata, da delimo živi- la v prostorih Karitas sv. Ožbalta na Potrčevi cesti 24 (vhod z dvo- riščne strani) vsak torek od 8^ do 11'^ ter od do 18^ Če je le mogoče, vas prosimo, upoštevaj- te ta čas. Oblačila delimo ob sre- dah prav tako od 8"^ do 11'^ ter od 16*^ do KS''. V teh dneh, torej ob torkih in sredah, ter tudi ob ne- deljah prosimo, da ne prinašate stvari, da se tako lažje posvetimo tistim, ki živila in oblačila prev- zemajo. Posebej prosimo darovalce, da bi prinašali hitreje pokvarljivo blago (kot so jajčka, meso, zele- njava) ob ponedeljkih, da jih ta- ko lahko v torek že razdelimo. Poleg že pred časom zbranih Župnijska Karitas sv. Ožbalta je vse bolj utesnjena, zato že poteka akci- ja za pridobitev novih prostorov te humanitarne organizacije v Ptuju. in na Hrvaško poslanih okoli 50 ton hrane in večje vsote denarja ter poleg pomoči ob naravni ne- sreči Ormožu in okolici, ki jo je zbrala Karitas Ptuja in okoliških krajev, je v teh dneh naša župnij- ska Karitas razdelila med begun- ci iz Hrvaške okrog 8 kubičnih metrov oblačil, na območje Osi- jeka pa večjo količino zdravil za lajšanje bolečin. Torej hvala vsem, ki čutite s ti- stimi, ki so ogroženi. Tiste, ki po- trebujete pomoč, pa vabimo ob torkih in sredah, da se oglasite v prostorih Karitas sv. Ožbalta na Potrčevi 42 oziroma v Karitas sv. Jurija ali župnije sv. Petra in Pavla. Med seboj povezani bomo la- žje preživeli težke čase in čase, ki so pred nami!« —OM Tudi prostor za hrambo živil je pretesen za vse prinešeno. Foto: IVI. Ozmec V NEMŠKI VOJSKI 8. nadaljevanje Odpiral sem samo usta in v mislih recitiral Naprej, zastava slave ... Ko mi je zmanjkalo be- sedila, sem samo še odpira! usta do konca besedila prisege. Z olajšanjem sem spustil desnico v preprostem prepričanju, da pred Bogom in svojo vestjo nisem ni- česar zagrešil. Sledila je še him- na in neki drugi ceremonial, ki se ga podrobneje ne spominjam. Pozneje mi je Tonček Pulko zaupal, da je on sicer izgovarja! besedilo prisege, vendar je bese- do immer — vedno zamenja! z besedo nimmer — nikoli. Tako je bilo besedilo njegove prisege razumeti nekako takole: » . . .Prisegam pri Bogu, da ne bom nikoli zvesto služil . . .« Bili smo pač naivni, sicer narodno zavedni, vendar še vedno napol otroci in smo tako tudi doživljali vojaško prisego. V razgovorih z drugimi slovenskimi f~anti sem slišal, kako so se posamezniki hvalili, da so med prisego z dru- go roko držali figo. Ne vem, ali je to res, saj je bilo treba dlan le- vice trdno pritiskati ob stegno 7 iztegnjenimi prsti in s sredincem točno na robu hlačnega šiva. PONTOMRCI IN MINERCI Po zaprisegi je bil dovoljen pr- vi odhod v mesto. Nič posebne- ga, tako je bilo povsod in tako je v vseh armadah. Tudi vojaško usposabljanje je bilo približno enako, kot je v vsaki drugi arma- di - tiranje vojakov do onemo- glosti, kolektivne kazni, posebej šikaniranje premalo disciplinira- nih, nerodnih in počasnih. Vse je moralo potekati hitro, zakaj v treh mesecih so morali biti voja- ki usposobljeni za fronto. Kot pontonirci bi morali ob- vladati veliko več znanja in spretnosti od navadnih pešakov. Zato smo največ časa porabili na vežbališčih oh Donavi, ki je pri Ulmu približno tako široka kot Drava v Ptuju. Treba se je bilo seznaniti z velikimi kovinskimi pontoni in z vsem tistim, kar je potrebno za zgraditev ponton- skega mostu. Učili smo se veslati s štirimetrskimi vesli na ponto- nih in s kratkimi vesli na gumije- vih čolnih. Pri tem seje marsika- teri, tudi sam nekajkrat, skopal v Donavi, kar sredi januarja ni bi- lo posebno prijetno. Toda nobe- nega voda ni odnesla. Bilo nas je tudi precej nepla- valcev, zato smo imeli še dodat- no obveznost. Nekaj dni popold- ne ali zvečer med prostim časom je bilo v predavalnici »suho pla- vanje«. To je bilo tako, da je vsak moral priti v dvorano s pručko, to postaviti v vrste v pri- merni razdalji, se uleči s trebu- hom na pručko in na rezko ko- mando delati z rokami in nogami gibe. kot naj bi jih delal plavalec- V vodi. Zdelo se mi je, da se ob- našam tako kot žaba, ki jo natak- neš na konico in dvigneš iz mla- ke. Kmalu smo suho plavanje kar dobro obvladali, saj so gibi vseh v dvorani bili kot gibi enega. Ni pa šlo tako gladko, ko se je bilo treba preseliti iz dvorane v pravi bazen. Nekaj je bilo takih, ki so se pošteno napili vode; rešilno vrv mu je vaditelj potisnil šele te- daj, ko so iz vode molele le še dlani. Takrat sem na lastnem pri- meru spoznal, da se hitro naučiš plavati, če te kdo vrže v vodo. Drugo področje usposabljanja je bilo spoznavanje raznih ek- splozivnih teles, raznih vrst smodnika in njegovega učinka, načina polaganja min, odstranje- vanje min, varovanje pred bojni- mi strupi in vrsto drugih znanj, ki jih pionir pontonirec mora obvladati. Pomembno je bilo tudi odpra- viti strah pred posameznimi ek- splozivnimi telesi, zato so bile na vežbališčih pogosto vaje s pravi- mi in ne manevrskimi eksploziv- nimi telesi. Iz teh vaj mi je posebej ostal v spominu primer podčastnika, ki je uči! enoto, kako se v vžigalnik vstavi vžigalna vrvica in vžigal- nik vstavi v eksplozivno telo. Vsak je moral to napraviti prakti- čno, vrvico prižgati in po nekaj sekundah vreči čim dalje vstran. Vadili smo s stogramskimi ko- ckami donarita (eksploziv, poi- menovan po starogermansičem božanstvu groma). Med nekajmi- nutnim odmorom je tisti pod- častnik stopil nekoliko vstran od skupine in prižgal zažigalno vrvi- co na 200-gramski kocki donari- ta .. . Štel sem sekunde, saj bi ob četrti mora! eksploziv odvreči; toda ne, roko je primaknil še bli- že k bradi . . . Tresk eksplozije in podčastnika je vrglo nekaj me- trov vstran. Roka, ki je prej drža- la eksploziv, je bila le še štrcelj gole kosti, obraz raztrgan ... Z nogami je še trzal. Pritekel je častnik in vojake napodil vstran. Zvečer na zboru so uradno po- jasnili, da je podčastnik naredil samomor zato, ker je ugotovil, da ga doma vara žena. Toda naš sobni starešina je o tem dvomil. Zvedel je namreč, da ga je prejš- nji večer zasliševala vojaška poli- cija. Pozneje smo imeli v enoti še dva primera smrti. Nek poddese- tnik si je pognal kroglo v glavo baje zato, ker bi se moral vrni- ti nazaj v svojo enoto na fronti. V drugem primeru pa sta se pri vaji eden od Slovencev in starejši^ nemški mobiliziranec ruvala za puško, napolnjeno z manevrski- mi naboji. Puška se je sprožila v trenutku, ko je bila cev namerje- na v Nemčev trebuh. Raztrgalo mu je črevesje in kmalu po pre- vozu v bolnišnico je umrl. Tisti slovenski vojak je bil samo zasli- šan. Baje so mu zabičali, da mo- ra na fronti prav tako ravnati, če mu bo puško hotel iztrgati Rus. OBL,IUBA MAŠČEVANJA ZA STAI INCRAD V začetku februarja 1943 je bil na glavnem kasarniškem dvoriš- ču v Ulmu spet zbor vseh voja- kov. Komandant je govoril o ju- nakih šeste armade, ki je izkrva- vela pri Stalingradu. Trdil je, da boljševiška propaganda govori o predaji ostankov armade s feld- maršalom von Paulusom na če- lu .. . Toda resnica je, da so vsi ti vojaki in oficirji junaško padli za fiihrerja in domovino. Če pa so koga ranjenega in onemoglega res ujeli, ga bodo prav gotovo ubili. Zato so vsi junaki, ki so za vedno ostali pri Stalingradu, za Nemčijo mrtvi junaki, zapisani v večni zgodovinski spomin. Pove- dal je še, da je ta dan po vsej Nemčiji dan žalovanja in dan prisege: Maščevali bomo smrt junakov pri Stalingradu. Tisti dan smo imeli potem pro- sto. S takimi in podobnimi zbori vojakov po vsej Nemčiji, govori in tudi mašami zadušnicami po cerkvah je vladajoči režim po- skušal spet dvigniti moralo tako pri vojakih kot pri prebivalstvu, ki je spričo poraznih poročil o bojih okoli Stalingrada v zadnjih tednih močno upadla. Le na kratko o bojih za nekda- nji Caricin, ki so mu po zmagi boljševikov dali ime Stalingrad, za časa Hruščova, ki je razkril Stalinovo zločinsko dejavnost, pa so ga preimenovali v Volvo- grad. Glede na današnji razvoj pa nastaja vprašanje, ali bo to ime ostalo. Velika sovjetska protiofenziva severno in južno od Stalingrada se je začela 19. novembra 1942. Prebili so nemške tVontne linije in čez 4 dni sta se pri mestu Ka- lač na vzhodnem bregu Dona že združili severni in južni krak na- padajoče RA (Rdeče armade). S tem sta bili nemška šesta in četr- ta oklopna armada docela obko- ljeni. Obroč se je vedno bolj zo- ževal. Tega obroča ni mogla pre- biti nemška protiofenziva. Boji so trajali do 31. januarja 1943, ko se je vdala glavnina obeh ar- mad s feldmaršalom von Paulu- som na čelu. Čez dva dni so se vdali tudi še nekateri drugi naj- bolj fanatični generali, ki so še poskušali nadaljevati nesmiselni, samomorilski odpor. Začela se je velika tragedija, grozna kalvarija za nekaj čez 90.000 rvemških vojakov, ki so do kraja izčrpani tam prišli v sovjet- sko ujetništvo in potem nadalje- vali pot peš proti Moskvi. Po ne- katerih podatkih se jih je po voj- ni vrnilo le okoli pet tisoč. Dalje prihodnjič TEDNIK - 17. oktober 1991 NASVETI - 15 MARTA TUŠ, PROFESORICA PEDAGOGIKE Kako pomagati otroku pri učenju (3. nadaljevanje) V življenju in pri delu moramo imeti vedno pred seboj nekaj, v kar upamo, česar se veselimo, saj nam to vzbuja voljo do dela in življenjsko radost. »CLOVLK NH MORE ŽIVETI BREZ RA- DOSTNEGA F'RICAK0VA- NJA JUTRIŠNJEGA DNE,« pravi pedagog Makarenko. Vsa ta naša pričakovanja in upanja se zbirajo v naše BLIŽNJE IN DAIJNE CILJE. Mlajši otrok potrebuje predvsem bližnje cilje. Zanj sta važni le sedanjost in bližnja prihodnost. Zato ga pri delu vzpodbujamo na podoben način: Pohiti z nalogo, da boš prej prost, da se boš lahko šel igrat, da boš šel z nami na spre- hod, da boš pozneje lahko bral zanimivo knjigo, ki si jo prinesel iz šole. Starejši — zrelejši otrok posta- ja vedno bolj dovzeten tudi za bolj oddaljene cilje. Začnemo pogovor o nadaljevalni šoli, v katero se želi vpisati po končani OŠ, pogovor o poklicu, ki ga na- merava izbrati, mu bo nudil ved- no več spodbude in volje. Cim bolj bo njegovo gledanje na nje- govo bodočnost postajalo zrelo in preudarno, tem bolj bo težil k doseganj u teh ciljev. Velik vpliv na naše veselje do dela imajo tudi USPEHI, saj nas spodbujajo, in NEUSPEHI, ker nas potarejo in nam jemljejo vo- ljo. Zlahka doseženi uspehi lah- ko razvijajo pri otroku prehitro samozadovoljnost in ga uspavajo na lovorikah, to pa kmalu vodi k neuspehom. Stalni neuspehi in porazi nas pritisnejo k tlom, jem- ljejo nam zaupanje v lastne zmožnosti in nam rušijo samoza- vest. Ce opazimo tako depresi- vno stanje pri otroku, ga posku- simo »dvigniti« s pohvalo. Po- iščimo nekaj, za kar ga je vredno pohvaliti, in mu s tem dvignimo njegovo samozavest podobo o sebi. Starši- naj bi spoznali svojega otroka in od njega zahtevali toli- ko, kolikor zmore. Skupaj z uči- telji se morajo starši zavedati, da šolske oc€;ne ne morejo biti gla- vno merilo za ocenjevanje otro- ka. Vsi skupaj bi morali videti predvsem njego\ trud, delavnost in vestnost, včasih so starši pokli- cani, da skupaj z učitelji odloča- jo, ali naj njihov otrok kljub ne- gativni oceni napreduje v višji razred. Upoštevati je treba prete- žno to, kaj je za otroka najboljše. Zelo enostransko je odločanje ti- stih staršev, ki jim gre pri tem za vsako ceno za napredovanje v vi- šji razred, da ne bo »sramote«, da ne bo otrok »zamudil« enega leta. Lahko se zgodi, da pride učenec kljub nezadostni podlagi v višji razred. S pomanjkljivim znanjem se znajde pred pretežki- mi nalogami, pred katerih težo velikokrat omaga. V nekaterih primerih je za otroka prav pona- vljanje razreda odrešilno. V tem letu utrdi svoje znanje in dohiti sošolce, s tem mu je zagotovljeno napredovanje v naslednjih letih. Učenec bo napredoval, ne bo več v razredu zadnji in najslabši, am- pak se bo med sošolci celo odli- koval in našel možnost za poziti- vno uveljavljanje. Omenili smo že, da imajo oce- ne velik vpliv na otrokovo delo in veselje do učenja. Vrednotenje lastnih rezultatov in doživljanje lastnih uspehov je močna spod- buda pri delu. Pri tem delu mora biti tudi učitelj zelo dosleden, pravičen in objektiven. V šoli naj otroka sprašuje predvsem to, kar mu je v razlagi podal. Zaželeno je znanje, ki ga ponuja dodatna literatura, vendar to utegnejo predelati le sposobnejši učenci. Pri doseganju želenih ciljev, ki si jih zada otrok, je zelo po- membna kontrola staršev, njiho- vo skrbno spremljanje otrokove- ga napredovanja. V primerih, ko so otroci-vključeni po šoli v var- stvene oddelke in le-ti prevzame- jo pomoč in kontrolo nad »do- mačim« učenjem, se starši ne morejo otresti odgovornosti, da s svoje strani spremljajo otrokovo napredovanje v šoli, saj je to nji- hov otrok, za čigar bodočnost morajo po svojih močeh poskr- beti. Prav gotovo potrebuje prvo- šolček veliko pomoči staršev. Ze- lo važno je, da ga hrabrijo, kadar naleti pri učenju na težave, da krepijo njegovo vztrajnost in zaupanje v lastne moči. Za otroka je zelo važno, da smo pri vsakodnevni kontroli šolskega dela dosledni. Pogovar- jajmo se z otrokom o njegovem početju in delu v šoli, pomagaj- mo mu razreševati njegove pro- bleme na možen način. Vzemimo si dnevno vsaj pol ure časa za ra- zgovor z otrokom, kajti zavedati se moramo: CE V otroka - njegovo srcno kultu- ro niCesar ne vlagamo, ne moremo pričakova- ti, da bomo cez cas, ko bomo to najbolj potre- bovali, dobili kaj nazaj. Ni vse obleka, lepa torbica. Veliko več sta prijazna beseda, topel objem in pripravljenost prisluhniti otroku, njegovim ra- dostim in težavam. Prav tako redni stiki s šolo in učitelji odpi- rajo staršem širši vpogled v otro- kovo napredovanje in vedenje v šoli. Starši imamo večkrat občutek, da bi se o nekaterih stvareh mo- rali pogovoriti z učiteljem, a ima- mo pomisleke, kako bomo spre- jeli. Opogumite se, pojdite in se pogovorite, verjemite mi, da bo- ste toplo sprejeti. Na tak način ne boste pomagali samo sebi in otroku, marveč tudi učitelju, da bo boljše spoznal vašega otroka. Resnica je, da smo ljudje ustvarjeni za to, da se med seboj pogovarjamo in potem delujemo tako, da nam je vsem skupaj la- žje. Muce in sodobna prehrana že nekaj časa trgovci ugota- vljajo, da prodaja industrijske hrane za muce strmo narašča. Vzrok temu je, da že nekaj let na- rašča število mačk, res pa je tudi, da so muce pri hrani rade zelo izbirčne. Psi še pojedo ostanke hrane, z mačkami pa je že težje. Prav tako v mesnicah ne dobimo zmeraj drobovine. Ker mačke pojedo količinsko dosti manj ka- kor psi, izdatek za gotovo hrano ni tako velik. Tako je na našem tržišču že pestra ponudba hrane za mačke, in sicer v obliki konzerv in brike- tov. Količina hrane v konzervah zadošča za en obrok odrasle mačke. Kadar imamo več mačk, se izplača vzeti večjo konzervo, saj je cenejša kot dve majhni. Ce pa imamo le eno mačko, so bolj- še male konzerve, ker moramo vsebino konzerve porabiti v enem dnevu. Na tržišču imamo tudi hrano v obliki raznih briketov. Značil- nost te hrane je, da je močno de- hidrirana, tako da mačke popije- jo več vode. Zato naj imajo muce na razpolago vedno dovolj sveže vode. Ce muco hranimo z briketi, moramo vedno upoštevati navo- dila proizvajalca o potrebni koli- čini za določeno težo mačke, saj so nekatere vrste hrane tako oku- sne, da mačke enostavno ne zna- jo pren^ati jesti in bi se lahko tako čezmerno zredile. Ker je pripravljena hrana tudi zdrav- stveno neoporečna, strokovnjaki priporočajo krmljenje s takšno hrano. Težav z nabavo drobovine, ku- hanjem in shranjevanjem torej ni več, kar je za zaposlenega člove- ka in za lastnike mačk veliko olajšanje. Potrebno je torej le pravilno izbrati proizvajalca hra- ne in ugotoviti, kateri proizvodi so za našo muco najprimernejši. Pri tem naj nam bo v pomoč de- klaracija na proizvodu, kjer je zapisana sestava hrane. Branka Kosenburger, dipl. vet. Novosti na videu Hladno jesensko in deževno vreme ter vedno krajši dnevi so gotovo razlog, da bomo ponovno preživljali več časa pred televizijskimi spre- jemniki, še posebno tisti, ki imajo videorekorderje in si lahko izposodijo filme v videotekah. Med oktobrskimi hiti je tre- nutno zelo iskan film AMBU- LANCE (Prva pomoč) režiserja Larryja Cohena. James Earl Jo- nes je risar stripov v Nevv Yorku. Nekega dne sreča na ulici žensko svojih sanj. Zaplete se v pogovor z njo, nenadoma pa ta omotična pade na tla. Pripelje avto prve pomoči in bolničar pove Jamesu naslov bolnišnice, v katero bodo odpeljali dekle. Žal James ne najde dekleta v nobeni bolnišni- ci. Obrne se na policijo, vendar brez uspeha. Tako se začne vrsta nenavad- nih ugrabitev, izvršenih s pomoč- jo ambulantnega vozila, l ilm vas bo dobro uro in pol držal v nape- tem pričakovanju razpleta zgod- be. Imate tudi vi doma glasbeno skrinjico, ki zaigra nežno melo- dijo, ko odprete pokrov? Se mor- da v njej-skriva kaj nenavadnega kot v Glavbeni skrinji (MLSIC BOX), filmu Costa Gavrasa, ki je zrežiral napet film z odlično filmsko ekipo? Mlada odvetnica Ann Talbot (Jessica Lange) brani svojega očeta, obtoženega za vojne zloči- ne. Prepričana je, daje nedolžen, in v to uspe prepričati tudi poro- to. Po sodnem procesu pa slučaj- no najde v glasbeni skrinjici fo- tografije — dokaze očetove kriv- de. Kaj naj stori? Jessica Lange je zelo dobro odigrala svojo vlogo. Vsak, tudi najmanjši gib, nasmešek, žalo- stni odsev v očeh kaže njeno no- tranjo borbo med ljubeznijo in sovraštvom do očeta. Za glavno žensko vlogo je bila v filmu Mu- sic Box nominirana za oskarje, dobila pa ga je za stransko žen- sko vlogo v filmu Tootsie. TOP SEC RI;T, II. del, (Strop zaupno) je lahkotna komedija, parodija ne snemanje filmov z vojno tematiko. Skupina bivših legionarjev dobi nalogo, da uniči skladišče bencina v Tobruku in s tem onemogoči napredovanje nemških tankov v afriški pušča- vi. Kljub vsem nerodnostim in neumnostim, ki jih počno med izvajanjem te strogo zaupne na- loge, se jim »zadeva« posreči. Nekaterim prizorom se boste od srra nar.mejali in smeh je še ved- no najboljše zdravilo za današ- nje psihične in fizične strese. Podatke pripravil: otoLp J Napetost med hčerko in očetom v filmu Music Box Da se ne bomo vedno le mi trudili z naštevanjem novosti s področja videa, vam tokrat za- stavljamo nagradno vpraša- nje: Napišite naslov filma, v katerem Jessica Lange igra glavno vlogo skupaj z veliko črno opico. Odgovore pošljite do 23. oktobra 91 na naslo>: STOi.P Potrčeva 23, Ptuj. Iz- žrebanec, ki bo objavljen v na- slednjih novostih iz videa, bo dobil videokaseto s filmom. Dober dan! Jebal ga na gorični kolek, zaj pa je kunec s tisto lepo pe- smico: »Dobro jutro, žganica, če bosta poleg še povitica in prašiča, te bo vesela tudi majo Mica . . .!« S ten van čen povedati, da je trgotev skoro čista končona in še samo tu pa tan visi kokšni grozdek. Zato pa najbrž tudi moja bojša polovica tak rada reče, da tudi moj grozdek še samo vi- si . . . Cista za potrgati pa še vseeno neje. . . Ja. zaj bomo čakali na svetega Martina, ki nam bode toto kaplico, kije od toče ostola. lepo krstija in malo zamastija. Saj še se vena spomi- iale tiste znone pesmice, ki provi: »Martinovi vinogradniki smo ga pride- lali, Martin ga bo krstil, vinski kšeftmani ga bodo z visokimi cenami oso- lili, ljubiteli žlahtne kapljice pa ga bomo ne po žeji, pač pa po potrebi pi- li.. . « Zaj pa se za trgatvijo začeja na naših njivicah setvena bitka za vsa- kdanji kruhec. Mija z mojo kosilnico tan pa tu še kakšni otavičpožjovi- ma, drgačik pa je za letos s košnjo kunec. Nama vsoko jesen sosid Juža njivo zorje, saj se pri vsoki hiši resen ne sploča traktora meti. Jaz man še s kosilnico zadosti jeze. ne da hi še si traktor na leča naloža. Negda smo meli pri hiši kuje. pa neje nihene jeze bili z nafto, rezervnimi deli in dru- gimi železnimi problemi. Zaj pa žnietno kuja z lučjo pri helen dnevi naj- deš ali pa srečaš na njivi. Kaj se toga tiče, je najbojše kujlekom. ki majo pri hiši tejko kujov. da ne vejo kon ž njimi. Tak pridejo do kuja: Mož gre vjutro zarana v mesto in mu žena kujlečka rece: »Le idi. samo kuj domu pridi. . .!« Ded gre dvakrat v mesto in sta že dvo kuja pri hiši ali pa še več. če se med potjo še v gostilni stovi. . . Evo ti ga na. pa smo drgoč na kunci. Lepo vas pozdrovlan in želin lepe ter mirne dneve. Pa da hi dosti tolarov meli. In zmolte enih por oče- našov za našega pokojnega dinara. Vaš LUJZ V vrtu K jesenskim opravilom v SADNEM VRTU uvrščamo nei- zogibno varstvo pred boleznimi in škodljivci. Breskve škropimo pred okužbo z zimskimi trosi breskove kodravosti, peškarje in druge sadne vrste v neograjenih mladih nasadih pa pravočasno zavarujemo pred glodalci. Breskova kodravost je glivična bolezen, ki ima pri breskvah ena- ke posledice kot škrlup na jabla- ne in hruške. Spoznamo jo spo- mladi, brž ko breskve odganjajo, saj lističi niso normalne oblike, se kodrajo in namehurijo, mes- nato odebelijo, postanejo krhki in lomljivi, bledo rumenijo ali pordečijo. Na spodnji strani li- stov nastane žametasta prevleka, ki jo sestavljajo mehovi s trosi. Ob brstenju se okužijo tudi cve- tni poki. Iz okuženega cveta se sicc* razvijejo plodiči, ki pa so zaradi bolezni povsem izmaliče- ne oblike in že v juniju skupaj z bolnimi lističi odpadejo. Do konca poletja drevo skoraj nor- malno ozeleni, ker pa se je z dva- kratnim razvojem listja znatno izčrpalo, cvetnih in listnih brstvo ne formira, tako da hitro hira in končno odmre. Kratek opis razvoja bolezni nam daje spoznanje, da je var- stvo izključno preventivno. V je- seni škropimo z bakrovimi pri- pravki: bordojsko brozgo, bakre- nim apnom, bakrenim antraco- lom, cuprablauom ali podobni- mi, in to v trikratni koncentraciji, kot priporočamo za poletna škropljenja. Škropljenje opravi- mo pred prvim jesenskim mra- zom, ko je na drevesu še tretjina listov, ponovimo spomladi, pre- den se brsti odpirajo, z enakimi pripravki kot jeseni, še bolj pa priporočamo organske fungici- de, kot so: ciran, dodine, dition ali kaptan. Škropljenje v dobi, ko je drevo v zimskem mirovanju, prepreči vdor zimskih trosov v rastlinsko tkivo, kjer bi prezimili in spo- mladi vzklili. Škropljenje mora biti temeljito opravljeno, kot da bi drevo oprali. Škropimo le v mirnem in suhem vremenu, ko ne zmrzuje. V OKRASNEM VRTU in na balkonu gojimo razne lončnice in okrasne rastline, katerih pore- klo so južni in tropski kraji. Tak- šne rastline v naših kontinental- nih vremenskih razmerah ostrej- ših zim ne prenašajo. Na prezim- Ijanje smo rastlinje pričeli pri- pravljati že v začetku jeseni tako, da smo prenehali intenzivno pre- hrano in zalivanje, povečali pa pozornost varovanju pred bolez- nimi in škodljivci. Cvetlice pustimo na prostem, kolikor mogoče dolgo, da čim- bolj skrajšamo že tako dolgo do- bo prezimovanja. Ravnamo se pač po zunanji temperaturi. Rastline v kritičnih dneh prekri- vamo ali namestimo pod streho, da jih zavarujemo pred jesenski- mi slanami. Pripravimo in očistimo prosto- re, k jer bomo rastline prezimov a- li. Posebno kleti moramo dobro prezračiti in osušiti. Očistimo okensko steklo, da bodo imele rastline čimveč svetlobe. Poseb- no pozornost posvetimo oken- skim okvirjem. Vse špranje do- bro zadelamo, da ne bo na rastli- ne pihal mrzel zimski zrak. Za prezimovanje različnih sobnih rastlin moramo imeti hladne, srednje tople in tople prostore. S hladnimi prostori od 2 do 6° C se zadovoljujejo aspidistra, avkuba, agava, ciklame, citro- novci, japonska trdoleska, lovor, nageljni, oleander, pasijonka, pe- largonije, romžarin in zvončnice. Pod srednje toplimi prostori od 6 do 10° C razumemo nekur- jene prostore ali občasno ogreva- ne, kjer prezimimo asparagus, aralijo, azalejo, klivijo, judovsko brado, sobno lipo in nekatere su- kulentne rastline. V tople, kurjene prostore nad 15° C namestimo afriško vijoli- co, bromelijo, difenbahijo, fiku- se, filodendrom, kalo, praproti, peperomije, sansevierije in vo- denke. Oktobra je v ZELENJAV- NEM VRTU čas za sajenje če- sna. Česen je že iz davnine znana in priznana čebulnica, ki jo upo- rabljamo za začimbo in zdravilo. Iz zgodovinskih virov je razvid- no, da so česnu že stari narodi- pripisovali čudotvorno telesno in bojno moč. V domačem zdravil- stvu je verjetno najpogostejše na- ravno zdravilo, ki učinkuje proti poapnenju žil, visokemu krvne- mu tlaku, želodčnim in čreves- nim boleznim, proti žolčnim te- žavam, za zdravljenje gnojnih ran in proti glistam. Zdravilnost česna izvira iz žvepla, ki ga vse- bujejo eterična olja, organsko ve- zane jodove spojine in kremen- čeva l^islina. Pri nas sta razširjeni dve vrsti česna: jesenski ali ozimni in spo- mladanski ali jari. Razlikujeta se le po velikosti rastline in stroč- kov, po dobi rasti in načinu pri- delovanja. Česen dobro uspeva v srednje težkih, humoznih in strukturnih tleh, ki dobro zadržujejo vlago. Za pridelovanje izberemo neza- pleveljeno gredo, kjer so bile predkulture krompir, paradižnik, zelje ali stročnice. Na isto gredo si zaradi bolezni in škodljivcev lahko sledi šele po petih letih. Zemja mora biti pred sajenjem 25 do 30 cm globoko obdelana in vlažna. Semenske stročke če- sna sadimo v razdalji 15 X 15 cm narazen in 5 do 8 -cm globoko, pri čemer naj bo del stročka, iz katerega izrašča kore- nina, vedno spodaj in pritisnjen v zemljo. Stročke česna pred sa- ditvijo naprašimo s fungicidom. da preprečimo bolezni, in z žve- plenim prahom, da zavarujemo čebulice pred nematodami. Miran Cilušič. ing. .agr. 16 - TV SPOREDI 17. oktober 1991 — fBMMflK TEDNIK ~ ZA RAZVEDRILO — 17 18 - OGLASI IN OBJAVE 17. oktober 1991 - Proizvodnjo ohranjajo in povečujejo v ptujskih Pekarnah in slašči- čarnah so septembra proizvedli za 4,5 odstotKa več kot lani v enakem mesecu. Zaradi širitve tr- žišča in vedno večjega zanimanja za njihove proizvode v Mariboru in drugje ne le ohranjajo proiz- vodmo, temveč jo tudf povečuje; jo. Za druga tržišča so zanimivi zaradi cen in kakovosti. Tudi po- večanje cen vseh proizvodov (kruhu, pekovskemu in slaščičar- skemu pecivu), ki so ga uveljavili II. oktobra, ni zmanjšalo po; vpraševanja. V tem času so drugi pekovski proizvajalci v Sloveniii ze enajst dni prodajali po novin cenah. 12. septembra letos je na- mreč republiška vlada sprejela odlok o načinu oblikovanja cen pšenice, moke in kruha. Ž njim je določila ceno pšenice, ki je od I. oktobra dalje šest dinarjev za kilogram. Z odlokom so določe- ne maloprodajne cene različnih vrst moke v razmerju do pšenice. Cena moke tipa 400 (malo boljša bela moka) je lahko v razmerju od I do največ 3,5, za tip 500 (be- la moka^ ki jo peki najpogosteje uporabljajo) je določeno razmer- je od 1 do največ 3, pri tipu 850 (krušni moki) pa je veljavno raz- merje od I do največ 2,5. Od teh cen morajo proizvajalci moke priznati rabat do največ 20 od- stotkov. Odlok republiške vlade določa tudi razmerje za ceno kruha ena proti šest v primerjavi s ceno pšenice. To so malopro- dajne cene, kjer je največ do tri- naist odstotkov rabata. Zunaj tega odloka so cene za rženi, ajdov in koruzni kruh. Kakšni so ti kruhi, je določeno s pravilnikom: rženi je tisti kruh, ki vsebuje najmanj iSO odstotkov ržene moke, koruzni ima naj- manj 30 odstotkov koruzne, aj- dov pa najmanj 50 odstotkov aj- dove moke. Močno povečanje cen moke (od 25 do 28 odstotkov), ki je po- sledica sprejetega odloka, je pe- kom narekovalo spremembe cen kruha. Ptujski peki so bili pri do- ločanju novih cen zmerni. Direk- torica Erika Mihelač je poveda- la, da pri vseh vrstah kruha niso uveljavili najvišje možne cene. Kilogram pariškega je po novem 33,50 tolarjev, polbeli po 32, prekmurski 35, 36 tolarjev na so mešani, domači kmečki in tloma- či beli kruh. Primerjava s cenami drugih pekovskih organizacij je pokazala, da ptujski peki še zme- raj pečejo cenejši krun, pekovsko pecivo in slaščice. Pri tem se tru- dijo, da bi kupcem ponudili ved- no nekaj novega. Ljubitelje sla- ščic, zlasti tort, so v zadnjem ča- su še posebej razveselili z novost- jo — posebnimi slikami, ki jih »projicirajo« na torte. Največ- krat gre za nebesna znamenja, v zalogi pa imajo tudi »sliko« športnikov in druge. Do nedavnega so ptujski peki uspešno prodajali v Varaždin. V sosednji Hrvaški so tudi kupova- li različne dodatke za svojo pro- izvodnjo. Stiki so za zda^ preki- njeni; Hrvatje so namreč ze pred uvedbo slovenskega denarja sprejeli odlok o prepovedi izvoza hrane. V Čakovcu so vrsto let ku- povali moko, sedaj pa so se pre- usmerili na slovenske mlinarje. MG Kozmetični salon Pupa Po bogatih izkušnjah s študi- jem hujšanja fine-body line si je mlada, ambiciozna kozmetičarka Klavdija Poherc v bivšem stano- vanju v Panonski ulici 5 v Ptuju pred kratkim uredila ličen in so- dobno urejen kozmetični salon »Pupa«. V njem ponuja sodobno nego obraza za moške in ženske, odpravlja gube in gubice, izvaja depilacijo, lahko vam dlake na obrazu odstrani tudi trajno, lah- ko se odločite za terapijo hujša- nja, za anticelulit tretma, pa za razne specialne terapije obraza. za ročno limfno drenažo; opravi vam tudi manikiranje in estetsko oblikovanje nohtov, po želji vam izdela umetne nohte. Posebnost ponudbe je svetovanje zdravnika specialista o tem, kako se nego- vati v dobi nosečnosti, in dietetni nasveti. Kozmetični salon »Pupa« vam je na voljo od ponedeljka do so- bote, vsak dan od 15. do 19. ure popoldne, naročite pa se lahko po telefonu 773-176, kjer boste dobili še morebitne ostale infor- macije. Vsak torek in sredo od 9. do 12. ure pa vam bo kozmeti- čarka Klavdija Poherc svetovala tudi na oddelku kozmetike v Mercatorjevi Blagovnici v Ptuju. Nasveti so seveda brezplačni; postregla vam bo z nasveti za ne- go kože, z njeno pomočjo se bo- ste lažje odločili za nakup prepa- rativne in dekorativne kozmeti- ke. Po želji vam bo opravila Uče- nje (make up) in še kakšno stro- kovno opravilo, ki bo pripomo- glo k večjemu izrazu vaše lepote. -OM Kozmetičarka Klavdija Poherc med delom v svojem salonu Pupa v Pa- nonski ulici 5 v Ptuju. (Foto: M. Ozmec) TEDNIK - 17. oktober 1991 OGLASI IN OBJAVE - 19 Ansambel Toneta Kmetca. Ansambel Metalurg. Videomeh v Halozah v ponedeljek, 13. oktobra, je bilo, ko je ekipa televizije Slovenija prispela na idilični Hrastovec in v njegovi čudoviti okolici sne- mala ansambel Toneta Kmetca za priljublje- no oddajo Videomeh. Pevka ansambla Mari- ja Kmetec je prepevala o prekanjenih halo- ških fantih, ki navzlic vsej svoji zvitosti ne pridejo do živega premetenemu štajerskemu dekliču. Popoldan istega dne pa je televizijska eki- pa pod režiserskim vodstvom Jožeta Klobov- sa snemala že v Makolah. Tam se jim je pred kamere postavil ansambel Metalurg s pev- cem Eidvmom Fliserjem. Na letošnjem Ptuj- skem festivalu in še prej v Števerjanu so se z lepimi, spevnimi melodijami Edvina Fliserja zapisali med zmagovalce. Za slovensko tele- vizijo so jih tokrat snemali kar pred gostilno harmonikarja Draga Lesjaka, nato pa še v okolici gradu Štatenberg. Oba posnetka naj bi bila na sporedu enkrat v novembru, če bo sreča mila, pa mogoče še ta mesec. Besedilo in foto: I.C. AKCIJA PILA Helena Blagne pri Mateji Marinič Redki so srečneži, kot je Mateja Marinič, učenka S. razreda OŠ Videni pri Ptuju, ki jo je na njen 14. roj- stni dan obiskala na domu primadona slovenske zabavne glasbe Helena Blagne. Jn kako je do tega prišlo? Ci- sto enostavno — ob zvrhani meri sreče. Slovenska osnovnošolska revija Pil je v okviru rubrike mladih bralcev, v kateri napišejo koga bi želeli imeti na svojem rojstnem dnevu, tokrat pač izžrebala Matejo Marinič. In ker je na kupon napisala, da si želi IL oktobra, ko bo stara 14 let, na svojem praznovanju Heleno Blagne, se je to tudi zgodilo. Pri Mariničevih v Pobrežju 74 pri Vidmu je bilo tega dne vse pripravljeno za prihod težko pri- čakovane gostje iz Ljubljane. Očka Branko, sicer zaposlen na ŽG Pragersko, se je s predstavni- ki Pila vse podrobno dogovoril in ob pol petih popoldne so po- leg nestrpne Mateje pogledovali Helena Blagne ter urednik Pila Mitja Ciuha. Oba sta Mateji ob rojstnem dnevu čestitala in ji iz- ročila posebno nagrado Pila, fo- toreporter Pila pa je vse seveda pridno beležil na filmski trak. Potem smo se vsi skupaj prese- lili v novo, prostorno hišo, kjer je pred hišo tudi njeni sošolci in prijatelji. Mamica Majda, ki je zaposlena v ptujski bolnišnici, si je vzela za ta obisk kar dva dni dopusta, da je lahko vse pripra- vila. Pa se je le zgodilo. Nekaj po sedemnajsti uri se je pred Mari- ničevo hišo ustavil rdeč subaru in iz njega sta izstopila pevka bila pogrnjena velika miza z oko- li 20 sedeži. Pa smo jo hitro za- sedli, tako da je ob koncu za najmlajše že zmanjkalo prostora. Matejo Marinič, ki so ji lica kar žarela, so postavili v sredino mi- ze ob veliki torti v obliki knjige, poleg nje pa je sedla Helena Bla- gne. In potem sta (smo) kramljali o vsem povprek. Čas je minil, kot bi trenil, in po kakšne tričetrt ure prijetnega klepetanja (in tudi petja) se je Helena Blagne ob podpisu nekaj svojih velikih po- sterjev žal morala posloviti. Ca- Helena Blagne ob srečni slavljenki Mateji Marmič Čeprav je Mariničeva hiša velika, je bilo v njej komaj dovolj prostora za vse Matejine sošolce, znance in sorodnike. (foto: M. Ozmec) Gobe, da te kap! Res je, da je letošnja jesen z gobami kar precej bogata. Še bolj pa je res, da so gobje veli- kanke, kot so tele na sliki, še zmeraj prava redkost. 12-letni Tadej Podvršek iz Arbajterjeve 7 v Ptuju jih je našel. Kje? - V gozdu, pravi, pri Velovleku. V soboto, 12. oktobra, so se z oč- kom in stricem odpravili ponje. In jih našli nekaj kilogramov. Sa- mo te štiri velikanke so tehtale več kot 2 kg in največja je visoka kar 22 cm, njen klobuk pa ima premera 28 cm. Ni kaj, tudi na sliki jih je lepe videti, da o gobji juhi ne govorimo . . . Foto: M. Ozmec Kulturni križemkražem PTUJ • Pokrajinski muzej vabi v četrtek. 17. oktobra, ob 19.30 v viteško dvorano na koncert orgel- ske glasbe in predstavitev proce- sijskih orgel. Na.stopil bo organist Milko Bizjak. Vstop je prost. PTUJ • V soboto, 19. oktobra, ob 19. uri bo v baročni dvorani minoritskega samostana pel Ko- morni moški pevski zbor Orfej iz Ljubljane. Ob 18. uri bo pel tudi pri maši. PTUJ • Za abonma in izven bo v torek, 22. oktobra, v ptujskem gledališču predstava Stalnega gle- dališča iz Trsta — Ivan Cankar: Hlapci. PIUJ • V Ljudski in študijski knjižnici bo do 1. novembra na ogled razstava Prosti čas v okviru tedna otroka. Bralce študijskega oddelka pa obveščajo, da imajo za informacije novo telefonsko šte- vilko: 722-496. »NOVO V BRUCU - PIZZA« kal jo je še koncert v Novi Gori- ci, do tja pa je okoli 300 km na- porne poti. V slovo so ji zapeli bratje Marinič, ki so sicer vsi do- bri ljubiteljski pevci. Zatem pa so ob polni mizi dobrot in pijače ter pozneje še ob peki kostanja pri Mariničevih še pozno v noč praznovali tako velik dogodek. Skoraj bi pozabil, pred slove- som je Mitja Ciuha povabil Ma- tejo Marinič in njenega očka v sredo, 23. oktobra, v Ljubljano. Mateja bo namreč gostja prilju- bljene najstniške TV oddaje Klub Klobuk, kjer ji bo Helena Blagne tudi zapela želeno sklad- bico iz svojega repertoarja. Pa veliko sreče, Mateja, v Ljubljani in nasploh v tvojem življenju! M. Ozmec Z MOPEDOM TRČIL V PEŠKI Po lokalni cesti od Lušečke va- si .proti Poljčanam se je v pone- deljek, 7. oktobra, okoli 18. ure peljal na kolesu z motorjem Franc Strmšek iz Lušečke vasi. Zunaj Čadramske vasi je v ovin- ku peljal kar po levi strani ceste, zaradi tega je trčil v 38-letno Ne- žiko Molan in 15-letno Ivico M., obe iz Lušečke vasi, ki sta šli peš po cesti. Vsi trije so padli po ce- stišču, obe ženski pa sta bili pri tem huje ranjeni in so ju prepe- ljali v mariborsko bolnišnico. POI. MILIJONA TOLARJEV ŠKODE V sredo, 9. oktobra, okoli 13. ure je nastal požar na gospodar- skem poslopju Katarine Zemljak v Slovenski Bistrici. Ocenjujejo, da je ogenj povzročil za okoli 500.000 tolarjev škode. Da škoda ni večia, gre zasluga tudi doma- čim gasilcem. Ugotovili so, da je bil vzrok požara dotrajana nape- ljava v dimniku. AVTO ČEZ PLOČNIK IN PO NASIPU Po magistralni cesti od Mari- bora proti Hajdini je v petek, I 1. oktobra, zvečer vozil osebni avto Alija Kahrimanovič iz Zvornika v BiH. Kaže, da je nekoliko pre- več dodajal plin, zato je v Zlato- ličju zapeljal na nasprotni vozni pas, kjer ga je odbilo čez plo- čnik. Avto se je prevrnil na stre- ho in zdrsel po nasipu. Voznik se je pri tem hudo ranil in so ga prepeljali v mariborsko bolnišni- co. Z AVTOM ZADEL KOLESAR- KO V soboto, 12. oktobra, zjutraj se je po cesti od Gabrnika proti Juršincem peljala s kolesom Juli- jana Pignar iz Gabrnika. V kri- žišču je pravilno z roko nakazala smer, da bo zavila v levo. To pa je najbrž spregledal voznik oseb- nega avtomobila Janez Furman iz Ptuja, ki je pripeljal za njo. Sredi cestišča je zadel kolesarko in jo zbil po cesti. Pri padcu se je Julijana Pignar hudo ranila in so jo prepeljali v ptujsko bolnišni- co. PREHITRO PO MOKRI IN SPOLZKI CESTI Po cesti iz Frama proti Polska- vi se je v soboto, 12. oktobra, zvečer peljal z osebnim avtomo- bilom Rudi Pahernik iz Rač. Zu- naj naselja Bukovec je prehitro pripeljal v desni nepregledni ovi- nek, zato ga je zaneslo na levi vo- zni pas, po katerem je prav tedaj pripeljal Alojz Simonič iz Mari- bora. Pahernik je oplazil Simoni- čevo vozilo, nato pa nadaljeval vožnjo po levi strani cestišča in po kakih 70 metrih čelno trčil v avto, ki ga je nasproti pripeljal Mojmir Ferenc. V nezgodi je bil voznik Pahernik huje poškodo- van, lažje pa njegova sopotnika Albert Zafošnik in Davorin Er- hatič ter Nevenka Mlakar, sopo- tnica v Ferenčevem avtomobilu. TRČIL V TRAKTOR Od Zgornje proti Spodnji Pol- skavi je v soboto, 12. oktobra, ob 16.15 vozil osebni avto Zečir Bi- tiči iz Slovenskih Konjic. Pri hi- šni številki Sela 25 mu je naspro- ti pravilno po svoji desni pripe- ljal kmetijski traktor, ki ga je vo- zil Martin Črešnjar iz Pokoš 13. Bitiči je začel močno zavirati, vendar je bila cesta mokra, zato je njegov avto zaneslo, trčil je v traktor in ta se je prevrnil. Voz- nik Črešnjar se je pri tem huje poškodoval in so ga prepeljali v mariborsko bolnišnico. Z AVTOM IRČIL V STUDE- NEC Po lokalni cesti od Jurovskega Dola proti Lenartu je v nedeljo, 13. oktobra, ob 10.4$ vozil oseb- ni avto Franc Gabor iz Lenarta. V blagem levem ovinku na Ju- rovski cesti v Lenartu je zapeljal v desno, zdrknil s ceste in nekaj metrov vozil po obcestnem jar- ku, potem pa trčil v studenec in betonski prepust. Pri tem se je sopotnik Darko Gabor huje ra- nil, voznik Franc pa je bil le lažje poškodovan. pp V ptujski občini vse več beguncev čeprav je vsaj slutiti, da se intenzivnost vojnih spopadov na Hrva- škem počasi umirja, je na slovenskem ozemlju vedno več beguncev. Po podatkih republiškega štaba Rdečega ktiža jih je ► Sloveniji že prek 19.(1(1(1, največ pa ► zbirnih centrih na Primorskem, ► okolici Ljubljane in Maribora. Po podatkih občinske organizacije Rdečega križa v Ptuju je bilo do zaključka naše redakcije (v torek opoldne) na območju naše obči- ne registriranih 408 beguncev. Zagotovo pa je realno število še večje. Večina jih živi pri svojcih, znancih in prijateljih, dve družini pa sta še naprej v Domu učencev. Vse begunce občasno obiskujejo predstavni- ki Rdečega križa in ptujske Karitas ter jih po potrebi oskrbujejo z ži- vežem in manjkajočimi oblačili. Obe humanitarni organizaciji pou- darjata, da jim počasi primanjkuje denarja, medtem ko imajo pred- vsem v Karitas živil še nekaj. Ker pa je večina beguncev otrok z mate- rami, nujno potrebujejo otroške papirnate pleničke in nekoliko to- plejša otroška oblačila. Zato prosijo, da jih darujete bodisi Rdeče- mu križu Ptuj ali ptujski Karitas. Že vnaprej hvala! O M Zlata poroka v Zavrču Osemnajstega aprila leta 1941 je bil lep dan, ko sta se pred oblastjo in Bogom vzela Anton SIMONIČ, ki mu je bilo nekaj več kot šestindvajset pomladi, in njegova izvoljenka Marija, roj. KUNTIČ, ki je bila leto dni mlajša. Njuna poroka je bila pri Sv. Marku — danes Markovci. Lep dan je bil tudi letošnji 19. september, ko sta si ponovno obljubila zakonsko zvestobo ter si na prste nataknila zlate prsta- ne. Vmes je poteklo 50 let - 18.238 dni in noči. Tudi njima v zakonu ni bilo vedno postlano z rožicami. Voj- na ju je ločila. Zlatega jubilanta smo vprašali, katerega trenutka se v svojem življenju najraje spo- minja. Takoj je odgovoril, da tre- nutka, ko so se po končani vojni leta 1945 zopet vsi našli v presre- čnem objemu. V zakonu so se ji- ma rodili trije otroci; dva še živi- ta, in sicer hčerka Vida in sin An- ton. Na zlatem slavju seje okrog njiju vrtelo tudi pet vnukov: Pe- ter, Nataša, Vesna, Alenka in Anja. Vsi ju pogosto obiskujejo. Zlatoporočenec je bil nazad- nje zaposlen kot računovodja pri Cestnem podjetju v Mariboru. Leta 1970 so ga upokojili. Tedaj sta si z ženo ustvarila tudi svoj dom v Dubravi, tik ob meji s so- sednjo republiko Hrvaško. An- ton je bil aktivist NOB ter ima priznano sodelovanje od I. avgu- sta 1943 dalje. Njegov dOm kra- sijo na stenah številna priznanja. Najbolj je bil vesel priznanja, ki ga je ob svoji zlati poroki prejel od Zveze društev upokojencev Ptuj in mu ga je izročil Mirko BERNHARD, predsednik zveze. Jubilant je bil kar 18 let tajnik Društva upokojencev v Zavrču, od lanskega leta dalje pa je pred- sednik. Tamkajšnje društvo da- nes šteje 242 članic in članov. Tretjina včlanjenih je iz sosednje republike Hrvaške — iz Dubra- ve, Lovrenčana . .. Upajmo, da nova državna meja med Sloveni- jo in Hrvaško ne bo ločila dolgo- letnega sožitja med obema naro- doma .. . Slavljencema tudi naše čestit- ke. Franjo Hovnik Zlati par Marija in Anton Simonič. osebna kronika RODILE SO: Metka Ciglar, Gajzerjeva 9, Ptuj; — Vida; Su- zana Hergula, Vel. Nedelja 10 — Dominika; Irena Rižnar, Kicar 122, Ptuj — dečka; Matejka Hren, Zg. Hajdina 13 — Marka; Helena Peternik, Slekovčeva 3, Ptujj — Žana; Marjanca Vogri- nec, Ul. 1. maja 20, Ptuj — Nino; Darinka Bezjak, Draženci 64, Hajdina — dečka; Marija Žižek, Župetinci 32, Cerkvenjak — Ani- to; \ lasta Filipič, Štuki 5/d, Ptuj — Aleša; Vilma Medved, Trubar- jeva 13, Ptuj — Manuelo; Mojca Zore, Zagrebška 121, Ptuj — Matica; Jasna Hrženjak, Greg. dr. 13, Ptuj — Tjašo; Josipa Hor- vat, Durmanec 179 — Petra; Ka- tica Dragičevič, Kolodvorska 33, Novi Jankovci — Doniagoja; Stanka Ilabjanič, Stanošina 29, Podlehnik — dečka; Jasna Slu- kan, Gorjani Sutinski 54, Krapina — Tanjo; Julijana Stolnik, Donja Voča 130 — dečka; Danica Vido- vič, Hrastovec 6, Zavrč — Bran- kico; Boža Osebek, Hlaponci 41/a, Polenšak — deklico; Jožefa Kramberger, Biš 27, Trnovska vas — dečka; Darja Mandelc, Župeč- ja vas 57, Lovrenc — dečka; Veri- ca Pajnkiher, (lubčeva 16, Ptuj — deklico; Vesna Svenšek, Jurovci 31, Videm — (Jabrijela; Sonja Plajnšek, Dol pri Stopercah 2 — Mateja; Mirjana Konies, N išnjica I). B. b., Ivanec — Andrijano; Zdenka Tomažič, Zg. Ščavnica 132, Lenart — dečka. POROKE - PIT J: Stanislav Kozoderc, Podlože 18, in '^larjeta Pulko, Ptujska (;ora 23; Srečko Serban in Branka TrunkI, Me- zgovci ob Pesnici 11; Branko Te- žak, Lovrečan-Otok 68, in Dani- jela Jakovljevič, Spodnje Jablane I. UMRL: Leopold Berghaus, Brstje 4, roj. 1917 - U. 10. okto- bra 1991; TEDNIK TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovi! Okrajni odbor O F Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za radijsko in časopisno dejavnost RADIO-TEDNIK PTUJ. UREDNIŠTVO: Franc Lačen (di- rektor in gl. urednik), Ludvik Ko- tar (odgovorni urednik), Jože Šmigoc (pomočnik odgovorne- ga urednika in lektor), Štefan Pušnik (tehnični urednik), Jože Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik, Darja Lukman, Martin Ozmec, Vida Topolovec, Nataša Vodu- šek in Milena Zupanič (novinar- ji)- PROPAGANDA: Oliver Težak. Naslov RADIO-TEDNIK, Raičeva 6, 62250 Ptuj, p. p. 99; tel. (062) 771-226; faks (062) 771-223. Celoletna naročnina 1.100,00 to- larjev, za tujino 1.990,00 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri SDK Ptuj: 52400-603-31023. Tisk: GZP Mariborski tisk Mari- bor. Oproščeno prometnega davka po obvestilu Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije, številka 3132 z dne 28. 2. 1991.