IV. 2. Poštnina Platona v gotovini. ¥ LJubljani, dne 12. januarja 1928. MeseCna priloga »Novice v slikah". Leto 41.
,11« ligrosloianuki' kmetaku zvez*. cena sat llln la tri« let«. — |	inrtna ttevllki I Din. — V tnheratiiem delu ?»a',a drobni
>1. poel. prof. Evgon Jarc:
Nepošteno
Stara pesem.
Ko je v letili pred svetovno vojno naša ranka prevzela kranjsko deželno gospo-irstvo in ga uredila na ta način ,da je i šala doklade k direktnim davkom stop-enu: po načelu: kdor ima več, naj tudi •Č plara, zlasti pa obremenila potrošek koholnib pijač, so liberalci vpili na vse lo, češ da bo dr, Lampe spravil deželo i kant.
Isto se ponavlja tudi danes, le da je ijskariia še bolj zahrbtna in da izhaja od eh strani, od naših samostojnih demo-atov, ki ščitijo pred vsem koristi liberal-n magnetov, in od samostojnih kmetov, nasprotujejo prav vsaki stvari, pa naj še tako dobra, samo zato, ker je izšla naše stranke. Kakor v tisti povesti o w.u in ženi, ki je naprej trdila, da je striženo in ne pokošeno, je načelnik slo-nskih radičevcev g. Pipan zadnjič pri-al, da je proračun za kmetijstvo sicer irokogruden« in dober, vendar pa je ju-ško glasoval proti dohodkom, ki riaj bi nogočili, da se izpelje to, kar je sam alil.
Zgodilo se bo isto, kar je bilo pred >jno.°Isti ljudje, ki so vpili takrat proti želnim dokladam, so pozneje govorili in sali, kako vspešno in koristno je bilo ed vojno delovanje deželnega odbora in »vzdigujejo še danes dr. Lampota in dr. reka, ki ga je takrat v deželnem zboru ►zdravil liberalni voditelj kot >krvnika anjske dežele«. Ko sc bo pa začelo kostno delo za našo deželo in ko se bodo cele deliti podpore za živinorejo, za kap-ce, za gnojnične jame ter prelagati in po-avljati ceste, bi pa kaj stavili, da bodo iši nasprotniki prvi, ki se bodo trudili i podporami. Saj ne že sedaj javljajo pri dastnem odboru, ko še proračun niti po-jen ni. Tako se bo izkazala vsa njihova inavščina.
Z lažmi kot nekdaj.
Naši nasprotniki skušajo sedaj, ko vl-ijo, da so v državi in deželi prav brez sake moči in vsake veljave, z raznimi žml begati naše ljudi in pišejo in govo-jo o novih davkih, ki bodo uničili na-
hujskaštvo.
šega kmeta. Bodi najprej povedano, da so težkih državnih davčnih bremen krivi prvi gespodje od samostojnih demokratov. Leta in leta so se ubijali za centralizem, izglasovali vidovdansko ustavo, načelnik finančne in davčne službe pri nas je bil izrazit njihov pristaš. Tako so sami spletali bič, ki je tepel Slovenijo. Kdor se je takrat upiral njihovemu brezvestnemu početju, tega so ovadili kot >protidržaven element po-čenši od sobnega sluge pa do škofa.
Sokrivi pa so tudi naši radičevci. katerih voditelj je v odločilnih trenotkih Da-vidovič-Korosčeve vlade svojim zaveznikom streljal v hrbet in ko so ga nasprotniki potegnili iz luknje, skesano poljubil peto, ki mu je stopila na tilnik.
Resnica n rovih davščinah.
Te davščine, ki se uvedejo z novim oblastnim proračunom, imajo pred vsem to dobro zase, da ostane ves denar doma in da se oo porabil za stvari, ki bodo koristile našemu kmetu, obrtniku in delavcu.
Naj predočimo še enkrat te nove takse oz. davščine.
1.	50 odstot. pribitek na državne takse od kinematografskih predstav je sklenila oblastna skupščina že lansko leto. Je to gotovo pravičen davek, zlasti ker so izvzeti vsi poučni filmi. Proti temu davku se bori dr. Kramer v Beogradu. Liberalci imajo kino, čigar dobiček krije stroške žerjavov-ske stranke. Ako ta davek ne bi bil odobren, bo oblast oškodovana za 600.000 Din.
2.	Z znanim § 82 proračuna za leto 1927-28. je bilo določeno, da smejo cestni odbori delniškim družbam nakladati samo 25 odstot. doklado k drž. davku. Vsled tega so izgubili nekateri okraji na stotisoče dohodkov. Da to izravna, je sklenila oblastna skupščina 25 odstot. doklado k dri. davku na dobiček delniških družb, kar bo zneslo 2 milijona dinarjev. Ves ta denar bo prišel v dobro kot oblastni prispevek cestnim okrajnim odborom in v cestne namene sploh.
3.	Na jame plesne prireditve se je sklenila taksa po 250 Din, kar bo neslo pol milijona dinarjev. Istina je, da so se plesi pri nas preveč razpasli, da se na njih
neizmerno popiva in denar zapravlja, zlasti ker še razni brezvestni gostilničarji pod krinko društvenih plesov gostom praznijo žepe. Izvzete so pa od te takse svatbe.
4.	Na obisk barov po polnoči se je naložila taksa 10 Din in na obisk kavarn po eni ponoči pa 5 dinarjev. So to mestna zabavišča, kamor ljudje ne zahajajo po potrebi, ampak zgolj zaradi veseljačenja, da se na vesel način iznebe odvišnega denarja. Donos te takse je proračunan na pol milijona dinarjev.
5.	Na motorna vozila, na motoeikle, osebne in tovorne avtomobile, se je tudi uvedla posebna taksa, katere donos, proračunan na 1 milijon dinarjev, se bo stekal v poseben zaklad za zboljšanje cest. Znano je, da ta vozila, zlasti če imajo polna kolesa, ceste najbolj kvarijo. Zato je pravično, da še posebej zanje prispevajo. Taksa pa ni neprimerno visoka, ker znaša za navadne motocikle krog 100 Din in za tovorne avtomobile pa krog 250 Din, tako da s tem ne bo oviran avtomobilni promet.
6.	Na porabo premoga v naši oblasti se je uvedla posebna taksa, ki jo bo<!o morali plačevati zasebniki in podjetja, ki rabijo premog. Ta taksa je sicer tako nizka, da navadno gospodinjstvo ne bo obremenjeno niti z 20 Din letno, vendar pa bo prinašalo letno krog 2 milijona dinarjev. S tem bo zlasti mogoče storiti kaj za zboljšanje stanovanjskih razmer zlasti v rudarskih (Zagorje, Trbovlje, Hrastnik, Kočevje) in industrijskih krajih (Ljubljana, Jesenice).
7.	Državno trošarino na alkoholne pijače je sklenila obl. skupščina 100 odstot. doklado, oz. na tuja vina 200 odstot. doklado. Zaradi tega sklepa je največ vpitja. Kaj je na tem? Vino — domače — je po tej do-kladi ravno tako obremenjeno kakor je bilo pred vojno. Takrat se je plačevalo od hektolitra 4.46 K drž. trošarine, ki je znesla z deželno doklado 9 K, torej če se vpošte-va takratna vrednost denarja, več kakor znaša danes državna in oblastna trošarina skupaj, to je 70 dinarjev od hektolitra. Na tujua vina, kakor banatčana in dalmatinca, ki ga pri nas popijejo več kakor domačega, se je predlagalo 200 odstot., da se zaščiti domače vino. In ravno proti temu se bore neki znani vinski veletržci in so naščuvali prod učen te izven naše oblasti, da so protestirali proti tej razliki. Ce bi ta padla, bo oškodovana naša oblast za letnih 8 mili
lijona dinarjev. V našem proračunu pa je za povzdigo vinarstva pri nas vstavljenih nad 1 miljon dinarjev in ta vsota bo pnsla vinorodnim krajem v korist. Opozarjamo pa naše čitatelje na ogromna bremena, ki so jih naprtili kmetu v Zagrebu radičevci (pucljevci) in žerjavovci.
Glede žganja se razven nove doklade v vššini državnega davka ni ničesar izpre-menilo. Laž je zlasti, kar trosijo okrog nasprotniki, da se lo prepovedala prosta kuha. Priznamo, da bo doklada na špirit, ki znaša tudi toliko, kot državni davek, ki je pa bil šele lani s 1. aprilom znižan od 25 dinarjev na 17 dinarjev, vsled zvišanja cene • jeruša« omejila pitje tega strupa. Ravno to pa se je hotelo doseči. Naše kaznilnice, bolnice in blaznice so polne vsled nesrečnega špirita. S tem davkom bo skušala oblast dobiti sredstva, da se sezida nova Mazniea. ker je sedanja tako prenapolnjena, da je v njej 600 blaznih, dasi iina prostora komaj za 250. Samo ta stavba brez
vzdrževanja, bo stala gotovo 25 milijonov
dinarjev. ^ omenjeno> da je kranjska
dežela dobivala pred vojno od zganja 1 milijon 500.000 kron, kar je mnogo več, kakor bo donašala sedaj vsa doklada na alkohol (vino, pivo in žganje) proračun a na na 9—10 miljonov dinarjev. Nova doklada na pivo pa bo donašala blizu 4 milijone dinarjev, približno toliko kakor pred vojno.
Nasproti tem davkom je pa treba poudariti, da bo ves dohodek iz teh davščin porabljen za zboljšanje našega zaostalega gospodarstva. Saj je za povzdigo kmetijstva določenih nad 9 milijonov dinarjev, za ceste in javna dela pa nad 10 miliionov Din. Denar, ki ga bodo prispevali pivci prostovoljno — saj jih nihče ne sili — se bo torej porabil tako, da bo ostal doma in koristil samo našemu domačemu gospodarstvu.
To je resnica o novih oblastnih davščinah, vse drugo, kar vpijejo naši nasprotniki, je zavijanje in laž!
Poučno primerjanje.
2e smo na tem mestu ugotovili, kako ogabne so nekatere slovenske politične siranke v svoji agitaciji. Naj nasprotna stranka, ki ima slučajno pri vladni moči tudi nekaj besede, še tako dobro dela, naj sklepa za ljudstvo še tako koristne postave: treta je dosledno in neprestano s koloin udrihati po njej. Zakaj vse, kar nasprotna stranka naredi, je hudičevo delo, pa naj bi ljudem cekine sipala.
Kaj pomeni to, če voditelj opozicijske stranke hvali n. pr. proračun ljubljanske oblasti kot vzoren in koristen za kmetsko ljudstvo, na drugi strani pa v istem trenutku glasuje proti proračunu, ki je vendar po ujegovi lastni izjavi dober in koristen za_ ljudi? In zopet isti voditelj pusti, da glasilo njegove stranke z vso silo napada taisti proračun in hujska kmete in delavce, češ, da SLS hoče z novimi davščinami ugonobiti delovno ljudstvo. Ali ni to politična nepoštenost, ogabna grdobija prve vrste?
Ta politična nepoštenost pa si je baš v teh tednih zateknila še nov smrdljiv šo-pek za klobuk. Namreč;
Radičevci ozir. samostojneži od gostilni do gostilne hujskajo, na kogarkoli nalete; glejte, klerikalci vas bodo slekli do golega. Ne dajte se| Pojdite z nami, mi vam ne bomo naložili niti pare.
Prav ista radičevska stranka, ki na Kranjskem zabavlja čez nove v večini prostovoljne davščine, s katerimi se bo moglo popravljati gospodarstvo našega ljudstva — prav ista stranka pa je v zagreb-sk, oblasti naložila skoro vse iste davke (tudi na alkohol) in povrhu še nove, veliko bolj občutljivejše.
„ Jak? Pr- "a zakupnino od lovišč celih 50 odstotkov od zakupnine,
w s??.sa*
«,.r,sk' ****
v„d™,r,«r ■» »' o**"«- -
na živinske potne liste po 1—2 Din.
Dasi pa je naložila zagrebška oblast več vrst davščin kot ljubljanska, in to hudo občutljivih, je vendar določila za povzdigo kmetijskega gospodarstva nekaj čez 6 milijonov dinarjev, ljubljanska pa nekaj čez 9; tudi za ceste in mostove bo dala ljubljanska oblast po svojem proračunu več kot zagrebška. Na drugi strani pa je v Zagrebu določeno za oblastni odbor 626.000 Din, v Ljubljani pa samo 39D.COO Din.
Pripominjamo še enkrat, da v zagrebški oblasti odločujejo radičevci.
Sedaj pa primerjajte vse te zagrebške davščine z ljubljanskimi, potem pa si oglejte hujskarije naših radičevcev in žerjavov-cev, pa recite, če ni to politična nepoštenost prve vrste.
Vsakomur je jasno, da ima opozicija pravico in celo dolžnost kritike, da je vprav njena naloga, da opozarja na posamezne napake v predlogih, ki jih večina predlaga; to pa zato, da se te napake popravijo v korist ljudstva.
Vsakomur pa je tudi jasno, da je to, kar uganjajo žerjavovci in radičevci radi oblastnih davščin, nepoštenost, ki je v politiki prav tako grda in neopravičljiva kot v zasebnem življenju. Ponovno zato pov-darjamo, da je dolžnost vseh poštenih ljudi. da v javnem interesu to nepoštenost preganjajo v besedi in dejanju.
Varno naložite svoj denar v
Vzajemni posojilnici
V Lubljani, poleg hotela,Union'.
Obrestovanie najuqodneie.
Posojila proti vkniižbi na posestva, proti ooroštvu i. t. d.
V Belgradu.
3. jau. Proračunska debata v finanč-nem odboru jo postala zelo živahna, ko je prišlo na vrsto ministrstvo za notranjo za-deve. To ministrstvo vodi Vukičevič sam, na katerega imajo zlasti samostojni demokrati zelo veliko piko. Zlasti se je spravil nad Vukičeviča Pribičevic, ki je opisov;^ razmere v Macedoniji. Najbolj zameri Vu-kieeviču, češ, da je uvedel v Macedoniji največje nasilje, da je vsa Macedonija polna orožništva in da o kakšni politični s"obodl sploh ni govora. Pribičevic je dober govornik, toda vsa skupščina so je muzala, ker se še vsakdo spominja, kako je bilo takrat, ko jo bil Pribičevič notranji minister, kake so oborožene bande, sestavljene iz Pribiče-vičevih pristašev streljale na mirne ljudi ter uganjale najhujša nasilja, kako so takrat metali uredništvo na cesto, če ni trobilo v pribičevski rog, kako se je žerjavovski politik izrazil: čez 4 leta ne bo nobenega klerikalca več v državni službi. Zalo jo Vukičevič s svojimi medklici Pribičevi^a z lahkoto sproti pobijal. Govorili so še drugi opozicijski govorniki, ki so bičali razne nezdrave razmere v državi.
4.	jan. Ministrski svet je razpravljal, odkod dobiti 280 milijonov Din namesto dodnine, ki naj odpade. Podrobneje poročamo na drugem mestu. V finančnem odboru se je nadaljevala debata o proračunu notranjega ministrstva. Opozicija je zopel ljuto napadala ministrskega predsednika Vukičeviča ter ga obdolževala raznih zlorab oblasti. Vukičevič pa se ni dal ugnati ter je čisto mirno odgovarjal: Naj se izvršif preiskava, ki naj presodi.
5.	jan. V finančnem odboru se je razpravljal proračun ministra za zdravje, ki je razložil, da je v naši državi 19"> bolnic z '22.665 posteljami. Na 200 prebivalcev bi morala priti ena postelja, pa pride sele na 538 ena. Zato bo treba novih bolnic. Kar se tiče bolezni, je pri nas najbolj razširjena Hika, na kateri jih umre na leto okrog 50.000. Zato bo treba šo več zdravilišč. Zelo razširjene 1 olezni so tudi malarija in sif;lis. zlasti na jugu. Golše je največ v mariborski oblasti, »kupno v celi državi 100 tisoč. Proračun je bil sprejet.
i imifUMari
POLITIČNI ZAPISKI
Pogodba z Italijo. Prijateljska pogod- j ba, ki jo je leta 1924 sklenil bivši zunanji n.inister dr. Ninčič z Ilalijo, poteče orihod-nje leto in se mora eno leto preje odpovedati ali pa obnoviti. 28. januarja je torej odpovedni rok. V teh razmerah je težko misliti na novo pogodbo, odpoved pa ja tudi nevarna. Zato so odpovedni rok za pol leta podaljšali, da se med tem vendar najde naun, kako z Italijo shajati.
Krh nje med Pribičevičom in radičevci. Za nas trezne Slovence je bila vedno nerazrešljiva uganka, kako morejo Hrvati prenašati Sviga-švaga politiko Stipice Ra-mea, ki se je s svojim političnim vetrnja-m Povsod osmešil in Hrvatom vzel
1
f
Prevzem Kranjske hranilnice.
7. t. m. jc oblastni odbor ljubljanske »blasti prevzel Kranjsko hranilnico. S tem 'ie Kranjska hranilnica pričela poslovati Kot oblastni hipotekami denarni zavod po pravilih, ki jih je sklenila ljubljanska oblastna skupščina v preteklem poletju. tCramjsko hranilnico bo vodil posebni Upravni odbor, ki ga je imenoval oblastni '6dbor. Upravnemu odboru je predsednik Oblastni poslanec Ivan Avsenek, podpred-»ednik ravnatelj Jugoslovanske tiskarne JCarel Ceč, člani pa so mestni župnik in frisatelj Franc Finžgar, odvetnik dr. Vlad. Ravnihar in dr. Lukman, oblastni poslanec in župan v Dolnjem Logatcu Gabrijel Oblak in radovljiški župpn Vinko Resman. •V nadzorstvo pa so izvoljeni: profesor Remec v Ljubljani, oblastni poslanec dr. Ivan Česnik v Novem mestu, oblastni poslanec ln dekan Anton Skubic v Ribnici in lastnik spedicijske tvrdke Rajmund Ranzinger.
Tako je prešla Kranjska hranilnica, ta najstarejši denarni zavod, kar jih je na slovenskih tleh, v last ljubljanske oblasti, ki po novih pravilih jamči odslej za vse obveznosti zavoda neomejeno in nepreklicno z vsem svojim imetjem in z vso davčno močjo. Dobili smo s tem zavod, v katerem nimajo samo oblast in občine svoj finančni vir in oporo, ampak tudi vsak posameznik. — Gotovo se bo vsakdo prav rad posluževal zavoda, kjer so vloge vsled Ogromnega in neizčrpnega jamstva popolnoma varne in čigar dobiček jc namenjen izključno samo splošnosti in pri katerem je vsaka zasebna udeležba na dobičku izključena.
d Romanje v Lurd iu Paray le Monial priredi Prosvetna zveza takoj po veliki noči. Nesli borno v Paray le Monial, kjer je Jezus razodel sv. Marjeti Alakok svoje Srce, drago slovensko »Zlato knjigo*: presv, Srcu posvečenih družin. Dozdaj je za to knjigo priglašenih okoli 7000 družin. Pn-glasnice za drugo Zlato knjigo sprejema . samo še do praznika Sv. Jožefa (19. marca) Tajništvo posvečenja družin, Ljubljana, Jezuitski samostan.
d Načelnik Kmetske zveze je poslanec g. Janez Brodar, podnačelnika pa sta ob-
ugl°d ter jim povrhu vsega še veliko škodoval. Najhujša preizkušnja za zdrave politične možgane pa je bila najnovejša zve-jsa Radič-Pribičevič. Človek bi mislil: preje gresta ogenj in voda, tema in luč v isto posodo kot Pribičevič in Radič pod skupno streho. Sedaj pa se vendarle čuje, da je ta tudi za hrvatske možgane predebela. V stranki je nastala močna struja, ki jo vodi dr. Kezman in ki dela na to, da se zveza s Pribičevičem čisto pretrga. Ker pa je Radie sedaj ves navdušen za Pribičeviča, bo seveda v Radičevi stranki boj. Radič bo 1 najbrže vse uporne politike pometal iz |stranke, pa bo Bosna mirna. Hrvatje imajo pa res smolo ali pa so vendarle politično nesposobni in nezreli.
lastni odbornik g. Kranjec in oblastni odbornik g. prof. Jarc. V zadnjem »Domoljubu« je bila glede tega tiskovna pomota.
d Skupno romanje na Trsat bo letos o Binkoštih. V kratkem se bodo objavile podrobnosti.
d Dr. Anton Rogina, dosedanji podpredsednik, je imenovan za predsednika višjega deželnega sodišča v Ljubljani.
d Vse mestne blagajne je zavarovala proti vlomu mestna občina Maribor.
d V Mariboru bodo avtomobili kurjeni. Občina je že naročila tozadevne aparate na Dunaju. En kurilnik stane pet tisoč Din.
d 5C nbožfev sta obdarovali na praznik sv. Štefana Elizabetna in Vincencijeva konferenca župnije sv. Jakoba v Ljubljani.
d Še so poštenjaki na svetu. Na Jesenicah na Gorenjskem je izgubil iz Amerike došli Marko Vučinič 3000 dolarjev, a mu jih je najditelj pošteno vrnil.
d Novo porodnišnico v Mariboru so otvorili 7. jan. V lični kapelici zavoda je pri tej priliki daroval sv. mašo škof dr. Karlin, ki je nato tudi blagoslovil lepo poslopje. Slavnosti so prisostvovali mnogi predstavniki raznih oblasti.
d Lep misijonski večer je bil na sv. Treh kraljev dan v ljubljanskem Unionu. Velika dvorana z galerijo vred je bila natlačeno polna. Tisoči zavednih Ljubljančanov so se ob predavanju o Kitajski in njenih misijonih in ob slavnosti primernem petju navduševali za misijonsko misel.
d Ne nasedajte barantavcem! Po Sloveniji hodijo zadnji čas potniki, ki ponujajo draga razpela in pri tem še barantajo s sv. mašami, ki se bodo baje darovale v Rimu za kupce. Križ lahko kupiš in za sv. mašo lahko daš doma in vse ceneje, ako te je volja.
d Za okrajnega nadzornika zu ljudske šole v kočevskem okraju je imenovan učitelj in oblastni poslanec g. Alojzij Peterim.
d Miroslav Vilhar dobi nov spomenik. Ker so Italijani porušili Vilharjev spomenik v Postojni, se je v Planini pri Rakeku sestavil odbor za postavitev novega spomenika, in sicer pred pesnikovo rojstno hišo v Planini.
d Izseljevanje v Belgijo. Delavcem rudarjem je dopotovanje v Belgijo sploh prepovedano. Obrtni in tovarniški delavci pa zvedo pogoje v pisarni »Rafaelove družbe«.
d »Rafa 'ova družba« v Ljubljani se je poživila. Rafaelova družba bo skrbela za naše slovenske izseljence. Stopila je v zvezo z našimi izseljenci na Westfalskem, Francoskem, Holandskem, v Belgiji, Ar-gentiniji, Kanadi in drugod, kjer se nahajajo naši izseljenci v večjem številu. Družba ima točne podatke o razmerah v posameznih pokrajinah, zato more dati vsakemu, ki se namerava izseliti, točne podatke. Pripravljena je dati vsakemu izseljencu, nasvete, kako si preskrbi potrebne listine za pot v tujino. Posebno bo pa skrbela, da bodo mogli oni, kateri si ne morejo služiti kruha v Sloveniji, dobili primerno dolo
in dober zaslužek v domači državi. Začasno ima družba svoje prostore v Ljubljani, Poljanski nasip 10 v pisarni društva »Dobrodelnosti«. Na vsa vprašanja bo tajništvo družbe takoj odgovorilo.
Občni zbor »Rafaelove družbe«. Na občnem zboru Rafaelove družbe« so bili izvoljeni v odbor: Oblastni odbornik dr. Juro Adlešič, za predsednika; katehet Valentin Tome, za podpredsednika, Franc Erjavec, urednik »Slovenca?, za tajnika, kanonik Vole za blagajnika. Dr. Ehrlich, dr. Hugo Bren, Franc Fink, Franc Zabret, Vinko Zor, ga. Leopoldina Dolenec za odbornike.
0 izseljeništvu bo poročni > Domoljub t vsak mesec. Iz poročil se bodo spoznale razmer v posamnih pokrajinah.
d Gospodinjska Šola v Šmihelu pri Novem mestu razpisuje poletni gospodinjski tečaj, ki se bo vršil od 15. marca do 15. avgusta 1928. V tečaj se sprejmejo notranje in vnanje gojenke. Prošnje za sprejem je vložiti najpozneje do 15. februarja t. 1. pri vodstvu gospodinjske šole v Šmihelu, p. Novo mesto, kjer se dobijo tudi vsa potrebna pojasnila. Prošnji, ki je kolka prosta, se priloži krstni list in zadnje šolsko izpričevalo.
d Vsi upokojeni rudarji, ki še za Novo leto niso dobili podpore, a žive v revščini, naj se takoj prijavijo pismeno ali osebno z natančnim opisom razmer pri društvu upokojenih rudarjev, centralna pisarna, Rimske toplice.
d Nakopičeni led na Dravi je odtrgal brod pri Št. Lovrencu na Pohorju. Železna priklopna vrv se je pod pritiskom nagro-madenega ledu utrgala in brod je odplaval proti falskemu jezu. Mnogo truda je bilo, da so spravili velik brod na prvotno mesto.
d Uradniki kopališča Ilidže pri Sarajevu so ostali ta mesec brez plače. Oblast je kopališče prevzela, a še nima potrebnih kreditov. To bi vpili žerjavovci, ako bi se kaj takega primerilo kaki — »klerikalni;: oblasti.
d Zadnje dni je divjala silna burja tudi v Hrvatskem Primorju. Radi burje je bil zelo oviran paroplovni promet, zato so bili zlasti mnogi kraji na otokih več dni odrezani od sveta. V gorskih krajih je zapadel velik sneg, zato je tudi ob morju bil hud mraz. Vlaki so imeli velike zamude.
d V južnih krajih naše države je lakota. Te dni sta razpravljali hercegovinska in splitska oblastna skupščina glede pomoči tamošnjemu prebivalstvu, ki strada. V mnogih vaseh ni prav nobene hrane več; ljudje jedo listje, drevesno skorjo in trhel les. Že ob srednjedobrih letinah Dalmacija strada, kaj šele letos, ko je pridelala 6600 vagonov manj žita kot prejšnje leto.
d Vse organiste, ki so člani »Podp. društva organistov v Ljubljani« in so prejeli položnice pa še niso plačali članarine za 1. 1926 (nekateri tudi za leto 1925), opozarjamo, da pošljejo društvu zaostalo članarino vsaj do 31 januarja 1928, ker drugače ne morejo biti več člani društva.
d 100.000 kg starega avstrijskega ko-vinastega denarja bodo prodali 20. jan. na javni dražbi v Belgradu.
d Na SuSaku je bil 8. Jan. tak mraz, da so morali delavci prenehati z delom.
3*
d Sadovi žcrjavovskegn centralizma se kažejo tudi pri državnem svetu v Belgradu, kjer je 1. 1927. ostalo 16.179 nerešenih
kjer Je vlog.
d To so pa korenjaki! V župniji na Sv. Planini nad Trbovljami ni v letu 1927. umrl — nihče.
d Umrl je dr. Janko Polajnar, primarij umobolnice na Studencu pri Ljubljani.
d Smrt nekdanje ljubljanske županje. V visoki starosti 83 let je umrla 3. jan. soproga bivšega ljubljanskega župana gosp. Grasselija.
d škof Slomšek jo je še birmoval. V Mali Vaznici, župnija Leskovec v Halozah je umrla Terezija Mlakar, stara 86 let. Na zadnji poti jo je poleg moža spremljalo pet njenih otrok. Bila je birmanka pokojnega škofa Slomška.
d Grozna smrt med ledom. Čevljar Brmež iz Budine pri Ptuju se je vračal neki večer po božiču domov. Padel je v potok Rogoznico, vdrl se je led in Brmež je prišel v vodo. Ko so ga čez več dni našli, je stalo njegovo truplo pokonci, zamrznjeno v vodi in se je z roko krčevito držalo veje drevesa na bregu. Morali so led razbiti, da so truplo spravili na kopno.
d Dve ženi z dvema otrokoma utonili. V torek 3. jan. se je hotel neki mornar v beograjskem savskem pristanišču prepeljati čez Savo domov. V čoln je vzel dve j ženi in dva otroka, ki so prosili za prevoz. Ko se je čoln oddaljil od brega, ga je zajel i silen tok vode. Čoln je zadel ob neko ladjo ! mrtev, zadet od krogle
in se razbil. Obe ženi in oba otroka so uto-----
nili. Mornar se je menda rešil, vendar se doslej še ni javil.
d Iz tira so skočili na žel. postaji Bu linam te dni 4 vagoni. Pri tem je bil močno poškodovan sprevodnik Franc Kožele iz Novega mesta. Zdravi se v bolnici v Kar-lovcu.
d Volkovi so raztrgali 12 ovc, ko so te dni pridrli v okolico Sinja.
d v Drnišu v Dalmaciji se Širi škurla-tinka. Zdravnika ni nobenega, ker je »udi y družim občinskega zdravnika ta bolezen m je — kontumaciran.
vd Vlak je odrezal obe nogi neznancu na ze ezniski postaji v Križevcih. Poškodovani je umrl, že pred bolnico v Zagrebu, 'ur je bil te dni v mestnem kinu
torek 491etnega posestnika Franceta Kristana, brata bivšega socijalisti&iega po-, slanca in ministra Antona Kristana.
d Tihotapijo, da ne pomro od lakote. V Hercegovini namreč, kjer je tobak glavni vir dohodkov, a ga država slabo plačuje. Mnogi so celo hvaležni oblastem, da jih zapro, ker so v zaporu gotovi, da od gladu ne bodo pomrli.
d Alkohol — nesreča zakona. Na Sil-vestrovo sta odšla dva zakonca v Zagrebu na novoletno zabavo v neko gostilno. Žena se je kmalu naveličala in odšla domov. Mož se je zabaval dalje in prišel končno domov precej vinjen. Nastal je prepir in mož je porinil ženi nož v ledja. Prepeljali so jo v bolnico, vendar je poškodba nevarna, ker je žena izgubila mnogo krvi.
Rokopisov, ki so pisani s svinčnikom, ne sprejemamo. Prizanašajte očem stavcev. Po tarifu imajo le—ti pravico take rokopise odklanjati.
d To so premeteni. Neznani zlikovci so za novo leto hodili po Zagrebu, se izdajali za dimnikarje, delili častitke in seveda tudi pobrali običajno napitnino. Dimnikarski poslovodja Bogovič je izračunal, da so mu na ta način napravili 2000 Din škode.
d Usoda vojaškega begunca. Dolgo je že oblast iskala vojaškega begunca Vladi-mirja Malečiča. Na Štefanovo so ga izsledili v vasi Križa pri Zagrebu. Orožniku se ni hotel vdati in je nameril puško nanj. Toda
orožnik ie l>il liitrniS! !n	c« :„ -------1:i
orožnik je bil hitrejši in fant se je zgrudil
d I'c
na dalmatinskem otoku Korčuli. Eksplodira je motor. V gnječi je bilo pogaženih mnego otrok, nekaj jih je tudi zgorelo ti Se en požar v kinematografu se je
nb- (i J.««	• .	, .J
do soli-' "' m' Pae Pa Zn8Ša škoda 20
d Ljudje, ki trpe na zaprtju in jih poleg tega muči obolenje debelega črevesa kakor tudi preobilica krvi v spodnjem delu telesa, valovanje proti možganom, glavobolu in utripanju srca, naj jemljejo zjutraj in zvečer četrtinko čaše naravne »Franz-Josef«- jfrenčice. Vodilni zdravniki Uirur-gičnih zavodov izjavljajo, da z najboljšim uspehom uporabljajo »Franz-Josel«-vodo pred in po operaciji v trebuhu. Dobiva se v vseh lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah.
d Gg. duhovniki in učitelji! Vaši sadovnjaki morajo biti vzor ostalim. Uporabljajte »Arborin«, ki ga proizvaja tvrdka Chemotechna, Ljubljana, Mestni trg 10 (na dvorišču veletrgovine A. & E. Skabernc),
d Čajanka! Ste že poskusili čajne mešanice Čajank a rn Globus vanilijen sladkor? Poskusite potem ne kun,te več drutfih znamk.
Tudi naihai»ega sovražnika naših sadnih vrtov umnmo z ,esenskim in zimskim škropljenjem A rbor.no m. Izdeluje ga Chemotechna liana, Mestni trg 10 (na dvorišču tvrdkc okaberne).
na, A.
Ljub-& E.
d Osebni in lovora! vlak sta trčila sku-1 Progi iz Zagreba v To-
paj na železniški progi iz maševo. Lokomotivi popolnoma razbiti* m vagonov poškodovanih, C potntkov ralje-
d Plin jc eksplodiral v neki trgovini v Zagrebu, kjer so imeli plinsko peč a i, zvečer nekdo pozabil zapreti plin, ki je po
no m neT Dil ^ Proda,'alno « kTč-razbila vse steklenice in jih vrg°a na sredo
ceste, d
Vlak je raztrgal na železniški
naznanila.
n Gorje. 15. jn 22. januarja v Goriarr-kem
roko.
.	_	brez-
. ------ m mesečno po 100 T)in n->
10 in ne ve« kot m ti ,oblf,,,t''(.k'80 »*«»* najmanj
za lastnoročno 0pmljanie vs^h ff °-iC'0V0^ rtl0^1
n'5Kem obratu. Mmernn ES1 °l""?vi1 v vi"«grad-sprejem je prilož ° JLt^T,-
za
v
Puste prosilci	0DVPl° "'»r-
prosuca 0 mesecev nepretrgoma
Vatikan.
s Izjava sv. očeta o preganjanju v Mehiki. Papež Pij XI. je Izjavil zadnje dnit »V Mehiki se ne trpi ničesar, kar je kalo liškega, ne sv. maša, no privatno podeljevanje sv. zakramentov. V mnogih slučajih kršitelje more, težko mučijo, zapirajo in izganjajo. Ubijslva so na dnevnem redu, vvu-dar povzročitelji niso nikdar kaznovani.< Sv. oče se je dalje pritoževal zlasti nad ameriškim časopisjem, ki ne poroča čisttj resnice.
s Sv. oče in katoliški dijaki. Te dni je sprejel papež odjioslanstvo katoliških vse-učiliščnikov. Poudaril je nujno potrebo, da se mladina bolj in bolj versko preobrazi. Naglasa! je, da je politika kot delo ena naj-odličnejših krščanskih dolžnosti. Pohvalil je borbo nemških katoliških politikov, ki v čisto političnih zastopih tiranijo stvar Božjo, vesti in vere, kakor bi jo škof je sami ne mogli boljše. Končno je priporočil sv. oče dijakom, naj marljivo čitajo znanstvene in lepe knjige, da si bodo pridobili prave življenjske modrosti.
Italija.
s Fašisti proti slovanskim posojilnicam. Prefekt Cavalieri je razpustil Istrsko posojilnico in imenoval za komisarja ne kega italijanskega profesorja. Istrski fa.š/-sti so prejeli vest o razpustu z velikim ve-1 seljem, ker je s tein padla zadnja ovira za ustanovitev italijanske zadružne zveze v Pulju, ki naj bi odtegnila istrske posojilnice vplivu tržaške Zadružne zveze, pri kateri so istrske posojilnice včlanjene.
s Vse hočejo imeti pod nadzorstvom. Na Sušaku se bo v najkrajšem času otvoril nov italijanski podkonzulat, ki bo spadal v delokrog generalnega konzula v Zagrebu.
s Trpljenje naših rojakov v zasužnjenem Zadru. Nekaj hrvatskih mladeničev se je te dni zbralo v gostilni Marušiča v Zadru ter so polglasno peli neko hrvatsko pesem. Vse mladeniče so fašisti takoj zaprli, gostilničarju pa odvzeli koncesijo.
n i.,S Zadn>' čas sc Z0Pet piše o pogajanjih Italije z Jugoslavijo. Čas bi že bil, da fa-
tiste sreča pamet. Toda gotovo je, da je trajen sporazum nemogoč brez kulturne ir, gospodarske svobode zasužnjenih Hrvatov v m Slovencev v — Primorju.
s Francosko-ameriški sporazum povzroča Italiji skrbi, čeprav še ni sklenjea rasistovski listi pišejo, da so dotična po-
tečaju In 15. odpustnico ljudske Me. Tako opremljene pre injo naj prosilci najkasneje do 1. febr. 1926 oncbnu uroče upravniku državnega trtnega nasada v 1 ekrah alt Kapeli, kjer pač žele tečaj obiskovati.
" V • 0du(,|t T DrniK«*ah vprizori v nedeljo ?"e„ ,m' °.b I'0' 4 popoldne predpustno vitciko
If "'""", l8ra KS,rall«mi" le posebno zanimiva v tem, da nam živo kaže, česa vsega je
hotniU,«n u0t °,rodjP' 8nmo <la doseže svoj po-
kako f l °rb'K) 1>a nam "» if?ra
filedat 1 n! h 1 konec, takega človeka. Pridite p* gledati No bo vam žali — Bog Živil
m
gajanja spretna politična igra in da bi imela, če se sporazum v resnici izvede, Amerika pravico vmešavati se v evropske razmere. Bi bilo res dobro, da fašistom vendar že enkrat kdo vtepe v glavo, da podjarmljen slovenski narod v 20. stoletju tudi v »kulturni« Italiji ne sme in ne Olore deliti usode — staroveškega sužnja.
s »Slovane je treba zatreti, vsem slovanskim zaposlencem se mora' odvzeti kruh in vedno je treba imeti v vidiku italijansko Dalmacijo«, so kričali italijanski Itude-nti le dni o priliki proslave 40 letnica Oberdanka. — To bodo leteli fantiči, ko bo šlo za res,
s Čudni lastninski pojmi fašistov, italijanska vlada gradi ob meji vojašnice, vojaške ceste in trdnjave. Slovenskim posestnikom zemljo odvzem?, p? te zemlje ne same ne plača, ampak zabU-va od biv-Sih posestnikom, da plačujejo še naprej davek za njo, — Res krasno izvršuje faši-stovska vlada Slovencem slovesno zajamčene obljube italijanskega kralja o pravičnosti in enakopravnosti.
Romunije
s Nu meji » B s Barabiji ni miru. Na novega leti dar. je boljševiška tolpa vdrla iz Rusije prske zair.izlega Dnjestra v Besara-bijo in izTopak več hiš. Ustrelili so napadalci tudi nekega romunskega policijskega uradnika. Isto noč so udrli trije uniformirani oboroženi Rusi v vas Budrino in iz-ropali hišo nekega kmete.
Madžarska.
s Madžari se v nasprotju s mirovno pogodbo oborožujeje £ pomočjo Italije. N& novega leta dan je prispela v Sv. Gotthard ob avstrijsko-madžarski meji pošiljatev petih vagonov. V tem obmejnem mestu delujeta avstrijska in madžarska carinarnica skupaj. Avistrijska carinarnica je za po-skušnjo odprla en vagon. V njem je na-ila namesto napovedanih delov raznih strojev razložene dele strojnih pušk, dasi po določbah mirovne pogodbe Madžarska ne smo uvažati orožja. Avstrijska carinarnica je hotela teh pet vagonov poslati nazaj, ker je manjkalo avstrijsko dovoljenje za prevoz. Nastal je meti obema carinarnicama prepir, ki še ni rešen. Teh pet vagonov italijanskih strojnih pušk je bilo naslovljenih na postajo Satoraljaanjhely. Ta postaja leži na Češkoslovaškem, mesto sa-tno pa je na Madžarskem. Madžari so torej hoteli z zvijačo doseči, da bi pri prevozu skozi Madžarsko italijansko orožje — raz-tovorili. Sodijo, da je v zadnjih tednih prišlo na Madžarsko že 10 takih pošiljatev. Vrši se mednarodna preiskava, ki bo do-I kazala, kdo je rušilec evropskega miru.
ASbaniia.
s Zadnje dni se govori o albansko-: jugoslovanskem sporazumu, pa ne bo šlo ' tako lahko, ker se je Albanija Italiji pre-i več udinjala in ima sedaj tudi Francija, v smislu našega sporazuma ž njo, pri tej ; kočljivi stvari, ki je zadobila mednarodni \ značaj — besedo.
s Delo fašistov v najnovejši italijanski koloniji. Albanska vlada je dobila posojilo
50 milijonov zlatih frankov. Po načrtih italijanskega generalštabnega častnika Ma-glietta se gradijo v Albaniji vojne ceste. V Albanijo je bilo komandiranih 15 italijanskih častnikov za izvršitev zemljepisnih kart. Albanska vojska je dobila v zadnjih tednih 20.000 pušk, 40 gorskih topov in 120 strojnic ter 56 italijanskih instrukcij-skili častnikov.
Avstrija.
s V dunajskem parlamentu se je vršila pretekli četrtek zanimiva razprava o raz-merju cerkve do države. Zastopnih socialne demokracije poslanec Leuthner je govoril, da bo treba sedanja protiversko stališče socialistov popraviti, da je njih stranka posnela brezverstvo od liberalcev, da je Cerkev vpoštevanja vredna življenska tvorba ter da »o socialni demokratje za to, da se ohranilo duševne in nravne dobrine, ki jih širi Cerkev. — Kaj bo rekla na tal »Delavska politika« in njeni rdeči voditelji zlasti v Mariboru, ki »rešujejo« delavsko vprašanje največ le s protiversko in protifarško gonjo?
Nemčija.
s Nemški zdravniki in krščanska vera. 83 nemških zdravnikov-psihijatrov (za duševne bolezni) je izdalo izjavo proti širjenju brezboštva, v kateri med drugim pravijo: »V sedanjem obžalovanja vrednem boju političnih strank za nemško šolo in mladico se loteva neodgovorna nespamet tudi temeljev krščanstva. Podpisani zdravniki, ki imamo pri preizkovanju in zdravljenju duševnih bolezni vsak dan priliko, da gledamo v najgloblje prepade duševnega življenja, nujno in resno svarimo, da bi se hotela krščanska vera v srcu naše mladine le najmanj zanemariti in oskruniti, ali da bi se hotela vera mladini celo odtegovati, dočim je v viharjih našega časa ravno vera edino sidro.« — Kaj bo »pobožna« »Domovina« rekla na to? Svoj čas je pisala: »Glede zdravnika pa rečemo, da imamo o možganih vsakega klerikalnega inteligenta svojo mnenje. To mnenje je zlasti za zdravnike - klerikalce uničevalno.«
Ansliia.
s Velike povodnji. Po hudem mrazu, sneženih zametih in ledu je nastopilo sko-ro po vsej Evropi južno vreme obenem z viharji, ki so zlasti na Angleškem napravili veliko škodo. Odtajane snežne kopice so naplavile reke, obenem pa je hudo na-rastla plima, tako da so se vodne mase Temze tudi ob ustju nakopičile. Ob pol 1 ponoči 7. januarja je začela Temza naglo naraščati in preplavila nizko ležeče mestne dele Londona. Policija in ognjegasci so hiteli od hiše do hiše in opozorili ljudi, ki so spali, da zapustijo stanovanja. Voda je kmalu v višini 1 metra preplavila Gross-vvenorsko cesto. Kmalu so stali reševalni oddelki do pasu v vodi. Proti jutru je voda dosegla znameniti stolp parlamenta z uro. Tramvaj seveda ni mogel voziti. Voda je kmalu dosegla ploščo vvestminsterskega mostu, končno pa je ugasnila tudi električna luč. Okoli pol 3 je nastopila oseka.
Največ škode je naredila poplava v westminsterskem okraju, kjer so utonili štirje otroci, v Horseserry pa je voda presenetila moža v spanju, tako da je utonil. Vseh mrtvih je 13, okoli 20.000 ljudi je zaenkrat brez strehe. Število smrtnih žrtev v celi dolini Temze še ni ugotovljeno. Do-zdaj so potegnili iz vode 14 oseb. Časopisi poročajo o tragični smrt štirih sestra, starih 18, 15, 7 in 3 leta, ki so utonile pred očmi očeta.
Kakor smo že poročali, je voda prepla-vla kleti Tovera, starega londonskega gradu, spodnje prostore parlamenta in posebno tako zvano Tate-galerijo, v kateri se nahajajo moderne podobe, posebno slavnega slikarja Turnerja, ki so deloma popolnoma pokvarjene. Najhujša pa je poplava v Battersea, Poplarju in Greenvvichu. V Londonu je voda že nekoliko vpadla in je tramvajski promet vzpostavljen.
Rusija.
s Sovjeti pravijo, da Jugoslavija noče z njimi v zvezo, ker se boji Anglije. V tem smislu pišejo uradna »Izvestija« v Moskvi. Je resnično, da bi nam v današnjih razmerah sporazum z Rusijo, čeprav si ga želimo, lahko zelo škodoval. Anglija, ki že sedaj zelo podpira Italijo V njenih nam sovražnih namerah, bi zavzela po našem sporazumu s sovjeti proti nam čisto gotovo še bolj sovražno stališče. Pred leti je bila stvar v tem oziru lažja, ker si Rusija in Anglija nista bili nasprotni. Toda takrat g. Pribičevič, ki danes zelo govori za spravo z Rusijo — ni hotel o tem ničesar slišati, dasi je imel tudi pri zunanjih poslih naše države vplivno besedo.
Drobne novice.
Velikanske črede volkov je prignal mraz v vzhodni Galiciji. Požrli so mnogo ljudi, tudi vojakov na mejni straži.
Češkemu mestu Vratislavi ob Donavi je pretila te dni velika nevarnost radi grozeče poplave. Vojaki so razstreljevali nakopičeni led tudi z bombami iz zrakoplovov.
Mftssoliai prerokuje, da bo v letu 1928 boljševizem v Rusiji izgubil oblast.
Na vojaškem vežbališču v Alderhotu (Anglija) so se vojaki spuntali. Z veliko težavo so jih spravili zopet v vojašnico.
215 tisoč sužnjem so dale oblasti z novim letom svobodo v angleški koloniji Si-erra Leone. Nekoliko pozno — za 20. stoletje!
Desetletni deček zmrznil pred šolo. Šolske oblasti na Poljskem So izdale ukaz, da otrok ne sme k pouku, če pride prepozno. Te dni so našli v Mlavi pred šolskim poslopjem desetletnega učenca zmrznjenega. Od doma do šole je moral prehoditi 6 km. Slaba naredbal
24 dijakov je dohitel snežni plaz v Na-gani na Japonskem. Vsi mrtvi.
Čez 500 daril je dobil bodoči kralj Romunije, Mihael, za božične praznike. Pa ni bil zadovoljen. Hotel je imeti še motorni čoln in — gasilno brizgalno.
Znani angleški delavski voditelj Mac-donald prorokuje pri bodočih državnozbor-skih volitvah — delavsko zmago in vlado.
B1
3000 parov copat so prodali v New-yorku v lotu 1927. več kot prejšnje leto. Pravijo, da zato, ker ostajajo ljudje zvečer vedno bolj doma pri — radijski godbi.
83 kardinalov je Ia čas italijanske, 33 pa drugih narodnosti. Doslej so imeli več sto let Italijani večino.
Z novim letom so vzeli iz vatikanskega prometa vprežne vozove in uvedli avtomobile.
Uporaba petroleja in bencina v Avstriji zelo raste. V letu 1927. so porabili v tej državi 8500 vagonov bencina in 3500 vagonov petroleja.
Na Japonskem so letos zelo zadovoljni s svoiim glavnim pridelkom, z rižem. Žetev riža bo znašala približno 111 milijonov stolov.
V svrho hitrejšega odplačevanja državnih dolgov, je dal neznan Anglež tamošnji vladi 100.000 funtov (okrog 28 milijonov dinarjev). Pri nas še ni takih patrijotovl
Kalija je izvozila v prvih devetih mesecih lanskega lela 36.000 avtomobilov, letos pa v istem času 27.000. Pešajo!
V okraju Orano v Maroku je vsled po-vodnji 5000 ha najrodovlnejše zemlje pod , vodo. Med živino razsajajo nalezljive bo- 1 lezni, poginili so stotisoči živali. Ozimina je ' popolnoma uničena.
Kadi komunistične agitacije so bili obsojen nedavno v Ameriki ( v Beaveru) 4 j hrvdski delavci na večletno ječo in visoko J denarno kazen.	j
Pošastni zločinec je v Bridgeporlii v Anu riki. Vsak šesti teden zahode blaznež i ostro bodalo v prsa kake mlade ženske. Ne ! motijo ga ujeti, dasi ima že 26 žrtev na vesti.
' o!i'j:i ofenziva na sibirsko vas. Ime- ! nuj • -e Pilovo, blizu Jenisoja. Napadli so j jo v^ikovi. Prebivalci so se zabarikadirali. j Reš io jih je šele vojaštvo, ki je prišlo na pomoč.
i321)1 obiskovalcem jc segel oh novem : letu v rolo predsednik Air. držav Arno- 1 rike. Pišejo, da mu jc roka zatekla.
Kuea so je pojavih v Argentini v kraju Rosario do Santa Te.
Cerkev v > je prikazala i i vode. Te dni se je pr i V. r-1 tonu na Angleškem zt nekaj časa prikaza.a iz morja cerkev, ki jo ie morje lota 1798. zalilo. Blizu niso mogli, bil pesek premehek in ker se
6
PO DOMOVINI
6
Kr*iau.
ker
zopet dvignilo morje (plima).
!itwtii'n MinSol-A !._!,.»:__
je
SELA PIJ I ŠUMBERKU. Mirno, tiho nas zapušča elaio leto Z zadovoljstvom premišljujemo minule dneve iu ugotavljamo, da nismo bili zaspani, temveč smo uporabili svoj prosti čas v izobrazbo našega dulia. Kako ležko smo pričakovali vsakega petka, saj je ta dau prinesel pismonoša v našo vas j Domoljuba«. .Vii manj kot 50 izvodov in to je za našo faro, ki ni ravno preveč obljudena, lepo število. Dekleta so pridno posegala tudi po »Bogoljubu«. — Sadjarsko iu vrtnarsko društvo, ustanovljeno v tem letu, je imelo več poučnih predavanj, na občnem zboru je prav zanimivo govorit tudi g. tajnik Hoje. Njemu in g. predsedniku Zaletelu gre v prvi vrsti hvala, da drevesnica tako lepo uspeva, le žal, da g. predsednik noče več sprejeti svojega mesta. Grajati pa moramo, da se je j število članov precej skrčilo. Res, da se bo korist društva šele čez pur let pokazala, zato pa treba ga sedaj podpirati. — Gasilno društvo si je z lepo niajniško veselico nabralo že majhno vsotico za graditev doma. Upamo, da n s tudi v novem letu v/radosti vest o priredili pomladanske zabave na prijaznem Sum-berku. — Kakor smo čilali v >Domoljuou« in »Slovencu-, so nam obljubili speljati deželno cesto od farne cerkve do postaje Radohova vas, in sicer je bil ta predlog sprejel v četrtek ob 1 v oblastni skupščini. Izrekamo tem potom SLS iu njenim poslancem svojo najglobljo, iskreno zahvalo ter obljubimo ostati vedno njeni zvesti somišljeniki in pristaši. — NVa enoraziedna šola se je preobrazila v dvurazrednico in nudi tako duši mladini dosego ve je duševno izobrazbe, prepotrebne v današnjih časih-
TRI F ARE Piti METLIKI.
Pri nas so bili skoraj .se preteklo leto sami volivni boji, iz katerih je vsakokrat odnesla sijajno zmago SLS, posebno pa pri volitvah v gospodarski odsek za sose.-ko Tri fare 11. decembra. Naši samostojneži sploh niso došli na volišče, ker so dobro vedeli, da bi bili poraženi.
CERKLJE OB KRKI.
Dne 18. dec. je bil občni zbor podružnice Mnoge kitajske kristjane so pobili v 1 ?w™ke8a• in vrtnarskega društva. Od 7 zadnjem času komunisti v ozemlju med Sa-	- Je udelezll() 35 č|anov. Poročilo
tom m Svadom.	t)rp("
Še nikdar niso Berlinčani bolj veseljakih m pijančevali kot letos na Silvestrov ter. ako poročajo nemški časopisi. \ Budimpešti je zavozil avto - ~
vec
strah med gosti,
v restav-7 oseb ra-
raeijo; velik njenih.
Tisoč metrov nad zemljo se je vž»al aeroplan b izu Marseille v Franciji in padel na zemljo, šest poogljenelih tropel M jugoslovanske cigarete »Bosna« je P™k'l> v Pragi tak naval, da jih je po trafikah zmanjkalo.
mnrJ°?°Vi S° raztrga,i 11 dek,«t ^ Mar-moros S geta na Madžarskem, ki so odšle
e praznikih skupno v neko sosedno vS
niiak Srf0pn0 ie m*naI *»">-g, <plin) 5- Ja«- v Berlinu. Iz ruševin
predsednika pa pravi: Želeli smo prirediti sadno razstavo v svrho spoznavanja sadne sorte ter ugotovitve, katera vrsta sadja najbolj uspeva tu pri nas, in poleg tega bi se morda tudi sadje bolj drago prodalo, kot se je sicer. , tox, razstavo sta se priglasila, Čujte; samo V*. f'a"a- I)ali smo razglasiti pred cerkvijo, da bi b. sestanek sadjarjev, prišel je pa samo odbor skupaj. Glede članarine: Vsak bi bil rad član kakega društva, če bi imel samo dobiček, da bi pa se zavedal, da je treba dru-Stvo podpreti, tega pa noče storiti. Odbor ie bH nanovo izvoljen iz sledečih članov: Načel-
rS^SiŠ' 15 hranjenih.
holnKaTi leT V"™ raaicnih ^
PragL	naročila mestna občina v
nik Klunec Ivan; podnačelnik Skoflanc Ant.j I tajnik Lopatič Franc; blagajnik Drobnič a loj. zij; Zevnik Ant., Grame Janez, Stefanič Miha in dr. odborniki.
Člane in prijatelje sadjarstva in vrtnar-etva obveščamo, da bo vsako zadnjo nedelje v mesecu sestanek sadjerejcev. Vabljei.i ,tj torej in pridite gotovo.
H0TEDRŠICA.
Italijan nam dela veuue sitnosti iu težav« tako glede obmejnih legitimacij, še bolj ^ gledo prevažanja in sekanja lena iz naših % gozdov, ki pa so vsi pod italijansko oblastjo, Gotovo je, da so go/x.i np.ča edina opora, in \>a lesna industrija edini in zadnji steber gospodarskega življenja v našem že tako zapušfe nem obmejnem kotu. Ako se stvar ne Ik> drugače uredila, moramo gospodarsko popolno ma propasti. Krasota naših slovenskih gozdov pa pohlepne l^ahe lako mami, da bi si jih menda najraje kar prilastili. — Naše družbeno življenje počasi, a vztrajno napreduje. Posebno Orlovski odsek je s svojo akademijo ja-no dokazal, da ni bilo zaman tiho in neumorno notranje delo v organizaciji. — Tudi 1'ro-svetno društvo je priredilo jireteklo leto v« lepih iger. Najlepši uspeh pa sta si pridob i obe organizaciji v tem, da sta kupili stavbo, kjer se bo uredila dvorana in prostori za v« našo organizacije. V tej stavbi »o imeli doslej nasprotniki svojo čitalnico oziroma oder in dvorano. Sedaj so pa zelo hudi. Mi vam pj popolnoma mirno povemo samo to: Prejo j menda ceneje kakor nam je bila stavba m prodaj, ponudena vam, zakaj je pa niste kupili? V mladih orlovskih vrstah pa vlada kljub vaši jezi veselo razpoloženje ln žo ja, da se čimpreje dogradi prostor, kjer se ikmio zbirale maše organizacije, ("'lani in prijatelji naših organizacij pa pogumno na delo in pn-d očmi naj vam bodo lepe besede mogočne orlovske himne: V trudu in znoju, polnem ra-rosti. domu gradimo slavo iu čast!
SV. PETER POI) SV. GORAMI.
Občinske volitve so za nami. Ker se je dopisnik v »Domovini« o slavni zmagi na-prt dne stranke pobahal, mora se resnici na ljubo objaviti rezultat občinskih volitev. N-i-a SLS dobila je 184 glasov, demokrati 163 in so listi 110 glasov. Iz teh številk je dovolj jasno razvidno, komu je ljudstvo poverilo svoje zaupanje. Zaman je bil ves trud generala naših demokratov, spraviti na županski stolček demo: rata. Kljub leinu, da je naša SLS iz volivne -a boja kot najmočnejša stran1 a, ri župana ni priborila, dobila pa je 4 svetoval-ska mesta, a demokrati niti enega. Za žu-pa ' je bil izvoljen kandidat soc. stranke g Geier. To vam je bilo poparjenosti med demokrati. NIČ niso topifi oznanjali demokratske zmage in slavnostna pojedina se ni vršila. Kilo bi pil in jedel na toliko žalost. »Potrpeli ie treba,« se tolažijo naši demokrati, saj potrpljenje je božja mast,« pravi pregovor, » če človek le predolge čaka, slednjič obupa, kajti veliko ad ven lov bo prešlo, predeu ho demokrat zasedel županski stolček v Sv. Petru.
I
KAMNIŠKA OKOLICA.
Zaupnika SLS vabimo na nadaljevanje se-
eta.uk a, ki se je v rži I pret. torek v Kamniku. To nadaljevanje »e bo vršilo v nedeljo, dne j5. januarja ol 2 popoldne v »Kamniškem domu« v Kamniku. V nedeljo popoldne ima povečini vsakdo čas, ziato ne ostanite doma, ampak pridite polnoštevilno. Ze zadnje zltorova-nje je pokazalo, kako so taki sestanki potrebni; koliko pametnih nasvetov in koliko koristnih misii so dali navzoči zaupniki obema poslancema za delo v parlamentu in v oblastni »kup-žčini. V nedeljo je na dnevnem redu gospodarski program kamniškega okraja, ki naj nam ga pomaga udejstviti oblastna skupščina. Zato bo vsak pameten nasvet dobrodošel. Prav pa je tudi, da zaupniki povedo želje volivcev in da tako pride zavest med vse pristaže SLS, da niso samo za volitve tukaj, ampak tudi, da soodločajo in obenem pomagajo naSim poslancem. Poročala bosta gg. poslane« Šterci« in Novak ter predsednik g. dr. Zvokelj.
PREDOSLJE.
Na dopis v KmeteJtem listu z dne 4. januarja t. 1., M. 1., odgovarjam sledeče: 1. Sedanji g. župan je kandidiral na listi SLS in za ž up a m izvoljen z glasovi odbornikov SLS. 2 Dno 18. decembra (ne septembra I) 1927 »e jo ustanovil krajevni odbor SLS za občino Predoslje in je merodajen za vse pristaše SLS v tej občini. 3. Gg. nasprotniki nam bodo menda še dovolili, da si svoje voditelje izbiramo sami. 4. Kadar bo g. dopisnik storil naši občini polovico toliko dobrega, kot so ie naredili »razni Zabreti«, mu »prvakov SLS« niti sklicevati ne bo treba, ker bodo sami vedeli, kaj je njihova dolžnost. 5. Kav
»e tiče kritike Olemsovega (pravilno Odeni-sovega) Janeza na račun občinskega odbora, pa je g. dopisnik zgrešil smer. Ravno tako 6e je zmotil tudi v računanju, ko vidi večino v 10 odbornikih (SKS 3 in del. obrt. 7) in ne v 15 izvoljenih od SLS. 6. Potrjujemo: ako bo samostojna tako napredovala kot je od predzadnjih obč. volitev do zadnjih (od 6 na 3 odbornike), potem ostanejo vsi dosedanji sa-samostojni odborniki na razpoloženju in gredo lahko za telesno stražo g. Puclju ali Ra-diču. 7. Naprošamo Vas pa, da rešujete zagonetno uganko: »K«j se vrši v grabnu« še nadalje. 8. Iz celega dopisa se razvidi sikrb nasprotnikov, kaj bo v prihodnje, ker nimajo več opraviti z raznimi skupinami, ampak jim stoji nasproti enotna 1! ''ja SLS v naši občini. — Janez Oveenik, načelnik kraj. odbora SLS za obč. Pred osi je.
PRAPR0TN0-BUK0VICA.
Naše gasilno društvo, ki se je ustanovilo v preteklem letu, se dobro razvija. V načel-stvu imamo može, ki so za to sposobni. V nedeljo 15. t. m. priredi društvo na Ljusi prcd-pustao zabavo. Začetek bo ob 3 popoldne.
GABRJE.
Letos bo Antonovo opravilo v Gabrju v nedeljo 15. januarja ob 10 in v torek 17. jan. na. ev. Antona dan od 9.
OREHOVICA PRI ST. JERNEJU,
Nekateri zagrizeni samostojneži se že veselijo, da ne bo trierja, katerega nam je g. poslanec Kulovec izposloval; vsaj tako ie umeti njih izjave. Njim na žalost in vsem pametnim v veselje pa bodi povedana, da trier vendarle dobimo. G. poslanec Kulovec je namreč 28,
decembra 1927 pisal: »Radi trierja sera Sel še enkrat v ministrstvo in tam so mi rekli, da so denar že nakazaH.« Tako bo torej jezik sv mostojnežev vendar enkrat zavezan.
TREBNJE.
»Kmetski list < piše, da so občino Trebnje vladali desetletja klerikalci in da je bilo klerikalno gospodarstvo v občini takšno, da so se začele ljudem odpirati oči. Ni res, da so klerikalci vladali desetletja — zadnje tri leta pa so vladali, a so postavili občino na tako trda gospodarska tla, da je to priznala celo višja oblast.
Kako pa ste gospodarili pred tremi leti vi? Potrebna je bila takrat revizija radi vašega slabega gospodarstva. Ali še veste, kakšno je bilo tisto porodilo z dne 18. junija 1924 — torej pred tremi let«. Iz tisitega poročila je razvidna vaša onemoglost. Pravite, da mora imeti tisti, ki vlada občino, nekaj svoje pameti. Dobro! Zakaj pa niste rabili takrat več pameti? Ce bi jo rabili, bi pač ne bilo prišlo v revizijskem poročilu do raznih besedi graje. In zaslužili ste grajo, ker je bila obliika, kako se vodijo računi v blagajniških dnevnikih skraijno površna, nerazločne so bile vknjižbe, prenosi in zaključki, včasih niso bili niti oznčaeni. Zakaj niste sproti zaznamovali dohodkov in izdatkov? Zakaj ste tako fcudno gospodarili s kmetskim denarjem? Zato ni čudno, da je prišlo takrat, ko ste vi vladali, do ta'ke polomije ia da »te morali iz »vojega izravnati in doplačati tako velike vsote v občinsko blagajno — celih 30.000 K. Delali ste pač preveč po svoji pameti. No se bomo pa še vnaprej kaj pogovorili ki še odkrili vaie »vzorno« gospodarstvo.
29
Razno.
Najmrzleiša pokrajina na zemlji. Ruski raziskovalec Sergij Abrufev je odkril v Sibiriji doslej neznano gorovje, ki je dolgo tisoč milj, a široko okoli dve sto milj. Pokrito je z večnim snegom in dosega višino 9 tisoč metrov. Ze oktobra ie v mali vasici Oiinekou, ki se nahaja v bližini tega gorovja, kazal toplomer 60 stopinj pod ničlo. Pozimi bo v tej sibirski pokrajini golovo 100 stopinj mraza.
t rančiškan-zamorec prt-digoval 120.000 Dunajča-nom. Nedavno od tega je bil na Dunaju pater Avguštin Deinka. Ou je sin zamorske družrne na ameriškem otoku San Do-mingo. V svoji mladosti je bil, kot njegovi starši, protestantovske vere. Pred osmimi leti je postal katolik in takoj vstopil v red sv. Frančiška in po dovršenih šolah je postal duhovnik. Sedaj potuje po Evropi in proučuje verske in društvene razmere evropskih narodov. Ko so DunajČanl slišali, da bo v neki cerkvi bral sv. mašo in pridigoval, je došlo okrog 120.000 ljudi, da vidijo in slišijo katoliškega duhovnika - zamorca.
Slavko Savinsek:
V solišklfo plazovih
Povest z gorenjskih planin
S trenutnim pogledom je sledil Anže smeri puške in videl, kako je omahnil Matevž z razprostrtima rokama zviška nazaj. Vse je bilo v trenutku: prvi fi-nancar je zgrmel na tla, ko je Anže butil vanj, drugega je zgrabil za vrat; toda 4.a se je ko mačka okre-nil, zvrnila sta se na tla ir se kotalila po strmini navzdol. Drug drugega sta grabila med padcem za vrat, se davila in suvala, ali nista se mogla ustaviti. Priletela sta z vso silo ob skalo, da sta oba za hip popustila. Ali koi sta se še huje sprijela, ;n kdo ve, kako bi se godilo Ivanu, da mu ni pritekel Stane na pomoč ter z udarcem po glavi omamil Anžeta toliko, da sta ga mogla zvezati.
Medtem je kričal tovariš na vrhu, naj pride kdo na pomoč ranjenemu stražniku. Od koče doli sta hitela dva; tudi Ivan, ki je pustil Stanka pri Anžetu, je hotel proti vrhu. Stražniku je lila iz prsi kri v curku, ko mu je tovariš izdrl nož, ki je tičal v mesu do ročaja. Za silo so ga obvezali, med tem so prihiteli še tudi nemški stražniki, dva sta stekla v kočo po nosilnico in ker se jim je videla rana smrtno nevarna, sta ostala dva pri ranjencu, dokler se nista vrnila tovariša z nosilnico, ki so nanjo položili težko ranjenega in ga previdno odnesli v dolino.
Ivan si je pri padcu izpahnil nogo in močno mu je otekala. Rad bi bil šel pogledat, kaj je z Matevžem in onim drugim, pa ni mogel. Povedal je ostalim, da je ustrelil enega, ki je padel vznak čez rob, pa tudi drugega najbrže ranil, ker se ni puška več oglasila.
Poslal jih je, naj gredo gledat za njima. Šli so štirje: dva slovenska in dva nemška stražnika. Drugega je poslal Ivan k Stanku, ki je že predramil Anžeta in oba sta gnala zvezanega proti spodnji koči. Čez vrh sta prilezla ona dva, ki sta ujela Mohorja in sta ga tudi zvezanega peljala proti spodnji koči. Za njimi je šel Ivan opiraje se na puško in preklinjal bolečino v nogi ter ponesrečeni napad. V srcu pa mu je gorela nada, da je ustrelil Matevža do mrtvega.
Oni štirje, ki so šli iskat Matevža in Tilna, so dolgo stikali za sledovi, so naposled našli na koroški strani mlako krvi, ki se je svetila v nočni svetlobi, pa tudi videli gazi, ki sta ju utrla težka nahrbtnika. Nekaj časa so ugibali semtertja, lazili okrog skal, se sklanjali za grmovje, pa se naposled zedinili v mnenju, da se je težko zadeti zvalil po strmini v globel in se ustavil morda globoko doli nekje; oni drugi pa mu je sledil. Prevarila jih je ukana Tilnova z nahrbtnikoma. Zato sta oba Nemca odšla v smeri gazi navzdol, oba Slovenca pa sta se vrnila čez rob in odšla v Spodnjo kočo za tovariši.
Ko privedejo financarji Anžeta in Mohorja v/ Spodnjo kočo ter ju zvezana posadijo v kot k peči, so jim v kočo pridružijo tudi nemški stražniki, ker jim je, kakor Slovencem za to, da zvedo kaj natančnejšega od ujetih dveh o tihotapcih. Slutili so oboji, da je vodja tihotapcev Korošec, posebno, ker jim je tovariš Ivan že davno pravil o vsem, kar je slutil glede tihotapcev. In iz ujedanja Janezovega, Hribarjevega hlapca, je Ivan marsikaj lahko sklepal. Vsi so se zdaj z veliko vnemo spravili nad uboga dva jetnika, posebno nad Anžeta, ki je bil mlajši in se je vsled tega videl vsem dostopnejši, skušali priti do živega z lepo besedo ln z grdo. Spraševali so ga vse križen), nemško, slovensko, zdaj eden, zdaj drugi;
VRHNIKA.
Um.la je na praznik sv. Treh kraljev gospa Marija Hren Lz Verda. Blaga pokojnica je bila dobra krščanska žena in mati č. g. Antona Hrena, ki je šele pred dobrim pol letom pel novo sveto mašo. — V pretekli sezoni se Hlam je že marsikaj lepega nudilo na našem odru. Kakor čujemo, se zopet prav pridno pripravljajo Orlice na igro »Knjižničar«, katero prirede v nedeljo dne 15. jan. ob pol 8. Orli pa priredijo v nedeljo 22. in ponovijo 29. jan. obakrat ob pal 8 igro »Protekcija«. Opozarjamo že sedaj vse cenj. obiskovalce, da si .Vstopnice za obe igri preskrbijo že v pred-prodaji, ker na dan predstave jih bo težiko flobiti.
RADOVLJICA.
Naš ženski odsek »Gospodinja«, čegir glavni namen je med drugim tudi gospodinjska izobrazba članic, priredi v nedeljo, 15. jan. 1928 gospodinjsko predavanje v prostorih Kmetijske zadruge. Predava ga. Dolenčeva iz Ljubljane o varčnosti v gospodinjstvu. Priče-tek ob treh popoldne. Vabljene so vse članice, posebno pa še mlade gospodinje in matere.
sem bil in bom vedno pristaš SLS. Pripomnim tudi, da se bom pobrigal, da bo z menoj volii še kak drug namišljen kandidat iz omenjene liste, da bode tembolj častna zmaga četrte skrinjice, katera edini je prava za nasi — Franc Repše, posestnik, Tum pri Si- Andražu na Dolenjskem.
ŠT. JANŽ NA DOLENJSKEM.
Podpisani Franc Repše sem napeljan pod raznimi pretvezami podpisal kandidatno listo tako zvano »o-bčinsko gospodarsko«, ki ni v štilu mojega mišljenja. Zato tem potom pre-Iklicujem svojo kandidaturo ter izjavljam, da
eo tino in lepo mlete, tako, da pride pri uporabi njih kakovost do polne veljave in izdatnosti.
Kal nam podari Mohorjeva družba letos.
3. Življenje svetnikov.
»Kaj pa nam tega treba?« se bo namrdnil lahkoživi sodobni svet »Nam, ki hočemo samo uživati in se veseliti, pa bomo prebirali življenje mož, ki so se zatajevali in trpeli za druge in delali za druge!«
> Pa prav posebno je tega treba nam danes — bolj kot kedajc, mu bo odgovori! modri. »Če si misli sedanji svet življenje izboljšati, tisto življenje, ki kar kriči od bremen in težav in pomanjkanja kruha in zaslužka s tem, da blazno drevi v zapravljanje, da hoče malo delati pa veliko zaslužiti, se kruto moti. Takih časov na svetu je bilo že mnogo. Pa jih veseličarji niso prav nič izboljšali in popravili, svetniki pa so jih. In o takih močnih možeh in ženah, ki niso pestovali sami sebe, ki niso čakali, kako ukanejo bližnjega, da se sami ode-
ti Brez zimskega škropljenja sadnega drevja z Arborinom je nemogoče pridelati lepo in zdravo sadje. Arborin proizvaja Chcmotechna, LjubPana, Mestni trg 10.
I bele, ki so imeli vse srce za bližpjega bedo in trpljenje zaradi Boga, pa tudi nabru-šeno, neustrašeno besedo za mogočnjake in zoper njih krivice, o takih govori »Živijo-njo svenikovi. Strežno nas, zresni nas in poguma nam da.
Letos bo opisano življenje svetnikov, ki jih praznujemo v mesecu marcu. Prvi jo Janez Sarkander, Poljak po rodu, ki je od graščaka Bitovskega prestal grozne muko zaradi zvestobo v poklicu — zaradi spo-vedne molčečnosti. Vsa bridka doba (krog 1. 1600) nam oživi iz njegovega življenja: boji, punti, krlvoverstva, ropi in požigi po tridesetletni voiski! — Že vsak dobro ve, da je bil Ciril Jeruzalemski največji ka-tehet —učil je tako, da si ga želimo danes iz groba. Naj bi tudi nam zaklical kakor tedaj: Gospod je razpel roke na križu, da bi objel ves svet; razpel jo človeške roke, ki je z nevidnimi rokami utrdil svet. — Sv. Pavel iz Cipra trpi in se bori sredi bojev, ko hočejo zatreti vsako sveto podobo. — Sv. Benedikt je oče meništva: kake sadove dela na poliu, učenosti, v tihih sobah je rodil njegov duh po bratih! — Kaj io vse storil sv. Turibij, ki je šel za Kolumbom v novi svet, da se je boril zoper pohlep Fvropcev, ki so kot kristjani šli v Ameriko, tam pa delali gorje in grje kot po gani! — Kaj pa Kapislran, iz viteza frančiškan, ki je vodil čete v meniški halji pred Belgradom (1456), da so premagali Turko in rešili Belgrad? — To so samo nekateri, ki bodo v tem snopiču opisani. Ob življenju takih mož se nam širi pogled v pretekle, tudi trde in žalostne dobe, pa se nam zaeno odpirajo oči, kaj je otimalo ljudstva po-
toda Anže je na vsa vprašanja molčal. Čudno čuvstvo je vstalo v Anžetu v tistem trenutku, ko je videl, da meri fmancar v Matevža. Nekaj kakor megla mu ie stopilo pred oči in do zdaj plah, najbolj boječ mini vsemi tihotapci, mlado, neizkušeno fante, ki še ni bil vojak, se je vrgel ko divji z golima rokama na oborožena financerja, ne da bi bil pomislil, da je zaman in ju ne bo mogel užugati. Toda misel, eno samo ime: Matevž! mu je vrglo sile in moči v roke m v mlado telo, da se je ko divja zver pognal ra stražnika in prekopienil oba po strmi rebri ter bi bil Ivana zadavil do mrtvega, da ga ni Stane lopnil s puškinim kopitom po glavi, kar ga je onesvestilo.
buli Sfdi A"že"a k.l?Pi z zvezanima rokama in buli predse na tla ter niti ne mrdne ne na vsa raz-
Banbol?lTh'a' V f'fVi mu Sumi in hr"nči> vsi udje ga bole kot bi mu bdo meso od kosti odstopilo in bi
v'la ena sama rana- Pred očmi mu v fn ro nlemmef7g°re 051 farjev, njihove besede
P«^asrs^S
mm**
I iz sobe v vežo in na piano. Vse to se zgodi v hipu, tako nenadoma, da se nikdo prav ne zave, kaj se je pravzaprav zgodilo. Šele čez čas skoči dvojica stražnikov za njim. Vidita ga, kako teče vprek ravno proti Kočni, kar čez pašnik. Kličeta mu: »Stoj!«, strelca, toda Anže drvi dalje, neprestano v breg. Še ga vidita, kako naenkrat omahne, se vnovič pobere in skoči naprej, pa se vnovič opoteče in zgrudi na tla, da ne vstane več. Hitro sta ob niem in ko vidita, da je obujanje zaman, ga primeta še zvezanega ter ga nre-i nesefa proti koči, od koder jima že drugi tovariši s , puškami v rokah pridejo nasproti. Kako se začudijo, i ko iima povesta, da je Anže sam od sebe padel.
Preneso ga v kočo, mu odpno sraico in šele z umetnim dihanjem se jim posreči spraviti fanta k zavesti. Dajo mu piti konjaka in to ga očividno drami in mu vrača nove moči. Tudi razvežejo ga, tako da more prosto gibati z rokami.
Financar Ivan se skloni nadenj, ko fant ravno znova odpre oči, in v fantovem obrazu zaigra žalost, strašna žalost, iz ust se mu utrga klic Matevž! tako presunluvo, da mraz strese vse navzoče. Nato pa fant udari v krčevit jok in ni ga možno utolažiti! Dobro četrt ure trpi to krčevito ihtenje, nato pa fant nenadoma utihne in zaspi.
»Preveč si ga lopnil po črepinji!« se prisiljeno posmeie Ivan tovarišu Stanku.	PJ0
Saj mi je žal. Pravzaprav me je ogoljufalo- nisem mend udant. tako močno; ali fant se je ravno S
Oborožena Evropa. V
Evropi (e 3,552.000 os. b pod orožjem. V to štev.lo je uvrSienth tudi 1 milijon 124 tisoč vojnkov rdeče armade Sovjetsko Itu-! sije. Tako jo poročni nedavno angleški vojni minister.
I ("'lanske izkaznico Jlr-i vatske ljudsko stranko.
Kdor je včlanjen pri jx>-i sestrimi SLS, pri Hrvatski ljudski stranki, plača letno 4 Din članarine, t Din pa za izkaznico, ki jo dobi vsak pristaš. — Pametno!
Dvojna dozoriter višnjo. Drevo višnje na vrtu N. Zaho v Vršacu je v letu 1927 vsled vročega polet, ja ln gorke jeseni obrodilo v drugič. V pozni jeseni je namreč dalo nnd 1 kg pojMjlnoma dozorelih višenj.
V 14 angleških občinah so iupanke — ženske. l'rl zadnjih občinskih volitvah na Angleškem so dosegle ženske, ki imajo tam seveda volivno pravico, povsod lepe uspehe. V občinah so dobile v roko celo načelništvo (županstvo). V velikem mestu Liverpolu je izvoljena M župana neka g. Buvain, v Salbesiju pa g. Hules.
Kje so največje za'"«« zlata? Seveda v Ameriki, kjer imajo 55 odstotkov vsega zlata, kar ga premore živi svet.
gube tedaj, kaj pa jih pogubljalo. Raste nam moč, budi se nam ljubezen do dela, celo do trpljenja, umazana sebičnost gine, zaupanje v Boga in vase se utrja; bodočnost se jasni in boljša. In za boljšo bodočnost gre tudi sedaj ves naš trud in boj.
Nove knlige.
Srčni rubini svete male Terezije Deteta Jezusa. Spisala M. Elizabeta. V pesmi se duša najbolj razodene. In sveta mala Terezija je bila pesnica. Vse utripe svojega čudovitega, božje-prisrčnega življenja je podala v pesmih. Zato so pesmi male Cvetke pravo in globoko vodilo za notranje življenje. M .Elizabeta je v Srčnih rubinih povzela in razložila pesmi te ljubljenke božje. Zato je imenovana knjiga neizčrpen studenec za vse tiste globlje duše, ki jim je izgraditev in izpopolnitev notranjosti resnična življenska potreba. Berila iz te knjige so kakor pohleven de-žek, ki namaka po svetnih skrbeh in brigali in skušnjavah izsušeno dušo. In kar knjigo še prav posebno prijetno dela, je lep, bogat in sočen slovenski jezik, ki ga pri M. Elizabeti že od preje poznamo. Knjiga obsega 224 strani ter stane vezana samo 36 Din. Naroča se v uršulinskem samostanu v Ljubljani.
Knjige Goriške Mohorjeve družbe. Goriška Mohorjeva družba, ki se je kljub slabi letini v 1. 1926. število članov še povišala, je izdala za L 1927. petero knjig. Koledar za 1. 1928. je prirejen tako kot so vsi Mohorjevi koledarji ter ima zelo raz-
noliko vsebino Iz poučne in leposlovne tvarine. Iz Koledarja se vidi, da mu je prvi namen učiti primorske Slovence spoznavati in ljubiti lastno zemljo, spoznavati velike može in razne ljudske ustanove. Zelo velika izbira vsakovrstne tvarine je največja odlika letošnjega Koledarja, — Ob srebrnem studenca je povest, ki jo je spisal pisatelj Franc Jaklič. Jedro snovi je zgodovinsko: početki idrijskega srebrnega rudnika. Jakličevo pisanje ni moderno, toda tako živo zajeto iz ljudstva, da se zelo prijetno in lahko čita. Razne prizore iz kmetskega življenja zna popisati tako resničnostno, da jih kar gledamo pred sabo. Če se pri tem včasih čisto malenkostni dogodki raztegnejo zelo na široko, ne vemo, če bi mu šteli v odliko ali v slabost. Gotovo pa je, da bo knjigo vsakdo v enem dušku prečita* — Zgodbe sv. pisma stare zaveze je tretji dar Goriške Mohorjeve družbe. Vsaka druga stran je okrašena s sliko. Knjižica je v goriških razmerah prav posebno potrebna. Cesar otroci ne morejo več v domačem jeziku dobivati v šoli, naj dobivajo doma. — Za domačim ognjiščem je zbirka kratkih vzgojnih beril, ki jih je zbral Filip Terčelj. Namen jim je utreti in poglobiti družinsko življenje, ki je danes pod vplivom sebičnega materijalizma, marsikje tako hira in propada. Vsi člani družine, cče, mati, bratje in sestre bodo našli v tej knjigi zakladnico življenske modrosti, ki je temelj srečne in zadovoljne družine. — Kako zdravimo živino je peti književni dar Goriške družbe. Spisal jo je živino-zdravnik dr. Anton Ravnik. Obravnava
V VSAKO niso »DOMOLJUBA«!
najprej kužne bolezni, potem notranje in končno zunanje. Pri vsaki bolezni popiše najpreje znake, nato vzroke in končno zdravljenje ozir. preprečevanje. Na ta pregleden in poljuden način obdela 80 pri nas najobičajnejših bolezni.
Zapravljivec je čarobna pravljica v, treh dejanjih in je izšel kot XI. zvezek ljud-i skega odra. Ima sicer 14 moških in 5 ženskih vlog, pa v slučaju sile pet moških in ženska lahko odpadejo. Kupleti se pojo po kaki znani melodiji. Zbirka ljudski oder ima to veliko prednost, da značaje in masko vseh vlog natančno popiše in za vsako dejanje poda sliko odra, kar režiserju silno olajša delo. Igra se naroča v Jugoslov. tiskarni v Ljubljani ter stane 18 Din.
Otroško »varstvo" v Rusiji.
Kadar je življenje težko ali kadar grozi nevarnost vojne, nalezljivih bolezni itd., vži-vajo največje sočustvovanje otroci. Vsa skrb je posvečena zlasti mladini, ki sd ne more pomagali, saj je mladina up bodočnosti vsakega naroda. V Rusiji je cela armada zapuščenih, okrog tavajočdh otrok, brez strehe in doma. Uradno cenijo sovjeti njih število na osem milijonov. Tiho m rje jo tisoči teh nesrečnih otročjih bitij, tako v najoddaljenejših krajih orjaške ruske države, kakor tudi na ulicah glavnih mest. Zato si oglejmo nekatere resnične vzroke narodne ruske nesreče.
Toda last ga onedeuo pogleda in , Ali je živ?«
vpraita: »Kje je Malevž?
»Slišite, Jerica, skuhajte no čaja temule fantu. Pa postelj pripravite zanj, da se malo spočije!« stopi Ivan k oskrbnici v kuhinjo.
»Kako ste neusmiljeni, da ste mladega fanta tako zdelali,« mu očita oskrbnica.
»Služba je služba!« ji ta odvrne.
Nato popelje Anžeta v oddelek, kier stoje postelje. Oskrbnica prinese ča;a; pridruži se jima Stanko in eden nemških stražnikov ter poeedejo okrog postelje. Sami so, turistov ni nocoj nobenega.«
»Ali je lepa Maida?« vpraša prijazno Ivan Anžeta.
»0, lepa! In dobra!« odgovarja mladi fant in oči mu zagore. »Rada me ima, seveda, samo včasih. Po navadi ne in mi pravi, naj jo pustim, ker sem premlad zanjo. Jaz jo imam pa tako rad!«
Kakor otrok je Anže in zda i mu je, da bi odprl srtfe in razložil financarju, onemu, ki je Matevža streljal, vse, kar mu srce teži.
»Kaxo pa. da s; zavpil preje: Matevž?« sili Ivan dalje v Anžeta.
»Ves čas je bil pred menoj tak. ko preje, ko ste vi strel;ali nanj. Videl sem ga tedaj, kako je omahnil, ko se je zabliskalo iz vaše puške. Bog ve, kaj je ž njim?«
»Padel je bržčas čez pečine za Kočno doli in se ubil, ako ga strel ni zadel do smrti!«
»Jezus, kaj bo rekla Majda! Vi ste ga ubili, vi!« stiska zobe in pesti mladi fant in iz oci mu gori v financarja.
»Saj se morda ni ubil!« tolaži Ivan, ki se mu vidi, da na ta način ne bo spravil vsega iz fanta. Izkoristiti bo treba priliko in izvedeti sedaj vse. Bog ve, če bo fant, ko pride prav k zavesti, še tako voljam odgovarjati kot sedaj.
Kristusov grob. Po poročilih iz Jeruzalema je del Kristusovega groba, tako zvani Katoličon v nevarnosti, da se zruši. Na več mestih je vsled iipriav.it-ga potresji popokalo zidovje V kratkem bodo ta del groba popravili, da bo tak, kakor je bil.
Otvoritev parlamenta t molitvijo. Po dolgih letih je bilo zadnje zasedanje francoske državne zbornice zopet otvorjeno s službo božjo. V katedrali Notre-Dame je bila sv. maša, ki so ji prisostvovali predstavitelji prosvetnih, pravosodnih in parlimentarnah zastopnikov.
Protik&toliški film izločen. Amerikanska tvrd-ka »Metro - Goldvuy - Matere je izdala vsem svojim kinematografskim podružnicam nalogo, da filma »Collahaus i Mur-phys«, ne smejo predvajati, ker so katoliSki angleški in irski krogi proti njemu protestirali. Tvrdko je stal imenovani film okrog četrt milijona dolarjev.
iitoz suhih sliv na Poljsko. Poljaka vlada je dovolila, da se v letu 1928 Izvozi iz naše države tjakaj 400 vagonov stihih sliv.
e
Raikristjanjoiije zakonske svczo.
Poroka je v današnji boljševiški Rusiji priprosta formalnost. Zaročenca pokažeta eov^etskemu komisarijatu svoji legitimaciji, urad pritisne na listini pečat in [»roka je pred boljševiSkirn zakonom veljavna. Ločitev zakona se doseže z isto Lahkoto, kajti zadostuje le želja enega in zakonska zveza je razdrta. Vzrokov ločitve ni treba nikomur navesti. Na ta način se v Rusiji lahko »poročiš« večkrat v letu, da celo večkrat v tednu.
Zgrešeno pojmovanje materinstva.
Boljševizem zahteva, da se mora ozka, izključna ljubezen matere do svojega rodnega otroka razširiti; vsaka mati je dolžna objemati z enako ljulieznijo nele svoje, temveč \-se otroke — velike proletarske družine. Izgine naj lepo, v tisočletjih preizkušeno in od Stvarnika potrjeno ozko, tako ljubko družinsko življenje in na njega mesto naj stepi velika delavska obitelj, obsegajoča vso državo, kjer si bodo bratje in tovariši vse žene in možje. V taki človeški družbi naj zakraljuje kajpada svobodna ljubezen, ki je p) bolj-ševiškem načrtu edina vredna človeka in njegovega življenja. Vsaka vzdržnost je po komunističnem receptu buržujska (kapitalistična) uredba.
Strašni nasledki razkristjanjenja zakonske zvoze.
Rojstva nazadujejo in število prebivalcev te hitro znižuje. Ze leta 1920. je bilo v Petro-gradu na 150 rojstev 900 smrtnih slučajev, v Moskvi na 209 rojstev 432 mrtvecev. To so dejstva, ki jih doslej zgodovina ni zaznamovala.
Otroška »ftvotišča prenapolnjena.
V smislu eocijallstfčnega naulca, je nameravala sovjetska vlada, da namesti zakonske in nezakonske zapuščene otroke brezplačno v posebnih državnih vzgoje val. ščih. Toda pokazalo se je kmalu, da je to neizvedljivo iu sicer najprej radi ogromnih stroškov. Zato je bito komaj 10 odstotkov zanemarjene mladine sprejetih v državna vzgajališča. Sovjetska vlada se je sicer potrudila, da pokaže svetu navidezno veliko skrb za mladino. Uvedla je razna moderna predavanja o zdravstvu, o v zre ji otrok, omogočila brezplačne zdravniške nasvete za zdravljenje raznih bolezni itd., toda vse zaman j. >S votlina ljubezen« že javno kaže, da pomeni razkristjanjenje zakonske zveze in družine tudi propad naroda in države.
Boljševiki sami priznavajo neuspehe, a »e krone jo na — pravo pot.
Z ena umrlega boljševiškega prvaka Lje-nina piše: >7 milijonov je uradno ugotovljenih otrok brez doma, od teh smo sprejeli v zavetišča le 80.000. Nravnost v teh zavodih je pod ničlo.« — Neki ruski vzgojni časopis poroča: »V nekaterih internatih spe, vsled pomanjkanja prostora, dečki in deklice v i.-ti eobi, celo kopajo se skupaj. Večkrat najdeš v eni postelji po tri do štiri fante. Nadzorova-telji mešanih vzgajališč so skoro brez spanja, ker išče venomer en spol nedovoljenih zvez z drugim.« — Med mladino se razvijajo hudodelska dejanja, ki jih je, sedemkrat več kot prod vojno. Tatvine, razne nedovoljene igre, nečistovanje, krvoskriuistvo itd. so na dnevnem redu celo med malimi šolskimi otroci. Od 36.000 slučajev raznih mladinskih pre-
greškov in hudodelstev je bil peti del izvršen od otrok, starih 8 do 12 let. — Dokazano je, da se začenjajo nedovoljene grde zveze nie<l mladino obeh spolov že pred 13. letom sla. rosti. Teh strašnih razmer, ki groze nekdaj krepkemu velikemu ruskemu narodu r ))0. polnim propadom, so krive tudi tarnošri|e ljudske šole, kjer se obravnava v naravo-s lov ju pouk o človeku na način, lq gu more pisano /pokazati le uravna propalica.
Bol ševiška Rusija nas uči in nam je resen zgled, kam drvi ljudstvo brez vere, t,rez Boga in kaj čaka tudi iuiš slovenski narod, ako bi zmagala pri nas b rez. verska socijali. stična načela.
Drobiž.
Ko bi bil jaz hudič... Tako je začel neki župnik svojo nedeljsko pridigo. Kakor od bliska zadeti so obrnili vsi poslušalci svoje poglede v pridigarja. Duhovnik je čutil, kako vsi čakajo njegovih nadaljnjih besed. To mu je bilo prav. Začel je še enkrat: Ko bi bil jaz hudič, bi ne zahteval od vas, da skrunite nedelje, da kolnete, da kradete, da nečistujete O ne! Ko bi bil jaz hudič, bi zahteval od vas, la se naročite na slab ali nevtralen časopis.
Koliko je katoliških duhovnikov? Vseh prebivalcev na zemlji je približno 1700 milijonov, med njimi ^»koli 312.000 katoliških duhovnikov. Izmed teh jili deluje v Evropi 200.324. Torej ostane za dušno pastirstvo v drugih delih sveta približno tlO.OOO duhovnikov. V Afriki pride na 400 katolikov in 110.000 poganov samo
30
S prodajo raiopiaov ol>0-gatel. .Vaš konzulat v San Frančišku v Ameriki išče sorodnike umrlega nekega Bnčelifa; tamkaj je 00 let prodajal tasopise in zapustil premoženje 20 tisoč dolarjev, ki si jih je prislužil edino 7. imenovanim poslom.
Misijonsko delo Oiiov-dijakov, Na tečaju v Ko-Stjunu v Dalmaciji so Orli-dijaki sklenili, da bodo zbrali potrebna sredstva za vzdržavanje enega bognslovca - domačina v misijonskih krajih.
Veličastna katoliška »er-kov v VVasdiingtonu. Katoličani severne Arti»rike grade v \Vashingtonu katedralo, ki bo največja v Ameriki. Prostora bo v tej cerkvi za več kot 7000 vernikov. Gotova bo šele leta 1938.
Mednarodni evliaristif-iii kongres v Avstraliji v leiu 1928 in sicer od V. do 9. seplembra se bo vršil velik evliarističai kongres v Avstraliji v S|dnc.yu. Leta 1027. je bil, kot znano, »ličen kongies v Ameri-Kl, ki so se ga udeležili f ljubljanskim knezovo'1™ Jegličem na čelu tudi štnvilni Slo-venci
d»
Ti, od kod pa je ta fanl?<
>S Koroškega.«
5 To vem sam. Toda iz katere vasi?
s Samega vprašajte, meni ni pravil!«
»Čemu se ogiblješ odgovoru? Saj ga vendar poznaš!«
Mohor ne odgovori. Tudi na ponovno vprašanje ne da financarju odgovora. Ta je bled od jeze, ker se Mohor ne da ugnati, ali vendar se premaga, čeprav vre v njem.
Slišiš, zakaj pa je zaklical Matevževo ime?«
Prav toliko vem ko vi,« se mu odreže Mohor.
^ Čakaj, te že tam na orožniški postaji v Podhribu nauče odgovarjati dostojno na vprašanja,« mu zagrozi financar in se ozre pri tem na nemške stražnike, ki mu pritrdijo.
Čigav in od kod si pa ti?« nadaljuje spraševanje
Ivan.
>To bom že našim povedal!«
Ivan namigne nemškemu tovarišu, naj prične z zasliševanjem. Oni odgovarja nemško.
»Ne znam nemško!« mu odvrne Mohor na prvo vprašanje. Stražnik vprašuje slovensko.
»Bom raje v Podhribu povedalk se izogiblie Mohor vprašanju. In spet ne pomaga tudi p i Moho u nobena ne lepa ne grda beseda. Stražniki se jeze ie
nemškuŠ^ik.<>dhribU naUČim° manire!« ™ ^
»Bomo videli!« mirno odgovarja Mohor
videti obraz še bledejši. In droben je fant, slaboten; človek ne bi mislil, da je toliko moči in neugnanosti v njem. Vročica, ki fanta najbrže kuha, mu ustnice kakor dekličje lepo u rezane pordi ko mak, in ko bi bil fant v dekliški obleki, bi vsak menil, da spi pred njim mlada deklica.
Nenadoma odpre speči Anže oči in zenice se upro naravnost v Ivana. Kant se počasi vzdrami in zave. Z belo roko si pogladi lase raz obraz nazaj in z muko se vzravna na stolici. Začudeno gleda okrog sebe. Financar Ivan ga vpraša: »Ti je bolje?«
Toda fant ga zmedeno pogleda in vpraša:
»Kje je Matevž? Ali je živ?«
»Težko! Zadel sem ga!«
Fantu privro solze v oči.
»Kaj bo rekla Majda?« se mu z vzdihom odtrga iz prsi.
»Čegava Majda?« vpraša Ivan.
> Kobentarjeva.« Stražniki se spogledajo.
»Naročila mi je, naj pazim nanj in ga varujem ter opozarjam, da ga ne ustrele.«
»Tebi je rekla?«
»Meni! Je rekla, če hočem, da me bo imela rada k
Vnovič se spogledajo stražniki in nasmešek nekaterim šine po obrazu, toda Stanku in še enemu nemškemu stražniku se lice temni in fant se jima zasmili. Pa udari vmes gromki Mohorjev glas:
»Anže, kaj gobezdaš! Tiho bodi!«
. »Judi ti, Mohor, si kriv, če so ga ustrelili! Tudi tebi je rekla, da pazi nanj, ker je tako vihrav in neugnan!«
v<wl„>K$. *onCaš> lezi in naprej spil - Fantu se Se pečino bledo, pa ne ve, kaj govori!« se obrne Mohor k ostalim stražnikom.
en duhovnik, na Japonskem na 880 katolikov ln 220.000 poganov, na Kitajskem na 800 katolikov in 180.000 poganov in v Indiji na 860 katolikov in 100.000 poganov po en duhovnik. Dela veliko, a delavcev premalo.
Pametna postava. Švicarski kanton Ticino je izsilil postavo, s katero je ples dovoljen samo v prvih treh mesecih v letu. Vsak ples mora dovoliti policija in policija mora tudi ples nadzorovati. Osebam pod 16. letom je sploh zabranjen dostop na plesišče; od 16. do 20- leta pa smejo na ples le v spremstvu staršev.
KriStof Kolumb - Lindbergh. 3. avgusta 1492 je pričel Kolumb svojo pot iz Evrope in 12. oktobra so zagledali njegovi mornarji suho zemljo — sedanjo Ameriko. Toda letošnje poletje je preletel njegov najmlajši učenec Lindbergh to pot iz Amerike v Evropo v enem in pol dnevu. Ko je pogumni letalec pristal v Parizu, so časopisi, posebno judovski (Tudi dunajska Neu -Frei-/Presse) pisali, da je imel čudovit talisman s seboj, ki ga je tako srečno vodil. (Neu-Frei-Presse pravi, da je imel kurjo košfico.) Zdaj pa se je izkazalo, da je imel pn sebi svetinjico Marije v Loretto, ki mu jo je dal katoliški župnik Hussmann v St. Luis, ki je njegov prijatelj. — Nekateri nemški romarji na evharističnem kongresu v Ameriki so se seznanili s slavnim letalcem v Ameriki, kjer je bil zaposlen kot letalski učitelj. To poroča v nemških časopisih župnik in pisatelj Rothensteiner v pismu 31. maja t. 1. in pristavlja: »Lindbergh je res plemenit mladenič, ki ga imamo vsi radi. Za njegov uspeh se je mnogo molilo med farani, posebno pa po naših samostanih.« Torej: svetovni zmagovalec v letanju — katolik.
BRINJE, SLIVE in FIGE
dobite najceneje pri FRAN POGAČNIKU, Ljubljana, Dunajska cesta 36. — Zahtevajte ponudbe!
Moli oglasnik
Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki ..Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe.
Prodam r5-J-80* je"
--—-- lovih in smrekovih hmelovk. Naslov v upravi pod St. 194.
JJj- hovašhi učenec
se sprejme. — Matija Terlep. kovaška in ko-larska delavnica, šiška-Ljubljana VII.. Jerne-jeva cesta.
M*™ obrtlpošlerdh staršev, 15 do 18 let, se takoj sprejme. — Naslov v upravi tega lista po 1 štev. 64.
Učenca« ^°j«sko
--obrt sprejme
1. marca Ant. Tonkli, Račaa, p. Grosuplje.
Lepa breia ftrapa
na prodaj. Bokalce pri Ljubljani.
fant ki zna malo mi-I- zarskega ali tesarskega dela, se sprejme stalno kot hlapec za vsa domača dela v Ljubljani. Priden in pošten naj se oglasi pri I. V., Močnikova ulica St. 13 (ob Poljski ceati), Ljubljana.
Prodom 5dH,.;ro^ra"
njenih čev-
ljarskih šivalnih strojev, radi povečanja obrata na električni pogon. — Ivan Prešern, tovarna čevljev, Kranj.
Meh za smeh.
»Ko bom umrla«, Je rekla Mihevka, »bi na nagrobnem kamnu imela rada napis: »V nebesih je mir.« — Mihevc: »Ali bi ne
bilo primerneje: V nebesih je bil mir?« *
Francek je bil ves dan poreden in neubogljiv. Za kazen sta ga oče in mati poslala predčasno spat. Toda Francek ni mogel zaspati, zato je ob desetih zvečer vstal ter prišel po stopnicah. Stopil je pred mater ter vprašal: »Ali mi niste nekoč pravili, da se moramo s sovražniki spraviti preden gremo k počitku?« »Da, da,« je mati veselo pritrdila. »Dobro je,« pravi nato Francek, »prišel sem dol, da vam in očetu odpustim.«
. Gospej Hudelistovi je bilo prevroče, da bi večerjali v sobi, zato je kuharici naročila, naj pripravi zunaj na dvorišču pod drevjem. Kuharica pa tega ni bila nič kaj vesela, ker je imela že itak dosti dela, sedaj pa še tako daleč nositi jedila. Ko je gospa opazila njeno nevoljo, jo je vprašala, če ji je to nerodno, nakar je ta mirnodušno odgovorila: »Nekoliko že, pa bo že. Spominjala se bom pri tem na dom. ko sem prašičem nosila jesti venkaj,«
Ali so lo Členki?
roke?

noge? ->
oči? p^->
ušesa ? »->
nos ? ^->
zobje? »->
glava? $-»
Ali je celo telo, katero Vas muči in pov-zročuo boli? Ako Vas draži r grlu, ako čutite mrzloto v noguh. .adaj je dana tudi Vam prilika, da se osvedoJte, vkako kratkem času lahko odstranito j starim priljubljenim narodnim sredstvom in kozmetikom, ki so ga rabili ie naši dedje, lepodise^im ..Feller-jevim" ,.EIsnIluidom'' te Vaše muke. Čutite se li češče duševno in telesno trudne, prehlajene, hripave, nahodno, pojavljajo se Vam ti češče revmatične bolezni in se čutite qlnbe, tedaj bodete tudi v i potom drgnenja, mazanja in pranja z El-afluidom odpravili to zlo. Nekoliko kapljic tudi za notranjo uporabolTo preprečuje želodčna neraipoloženja in prija iiranredno
V lekarnah in tozadevnih trgovinah zahtevajte povsod pravi Fcllerjev ENafluid v poizluisnih steklenicah po 6 Din, v dvojnih po S Din, ali Speeijalnih po 26 Din. Ako naročite direktno po poŠti, tedaj Vas stane 9 poiz-kusnih steklenic ali 6 dvojnih ali 2 Speoljalnt «2 Din i omotom in poštnino vreil. Nasprotno pa 27 poizkusn{h ali 18 dvojnih ali ti Speoijainih samo 189 Din, Naslov oznafiite jasno: lekarnarju

EUGEN V. TELIČK STUBICA DONJA Elsairst 16. nnraisha
)
»Tone, povej mi no vendar, zakaj se ne oženiš?« »Da ti po pravic povem: zato, ker mi je tvoja žena vedno pred očmi.«
»Kaj, moja žena, to jo ljubiš? O ti .....«
»Ne ne, le bojim se, da bi tudi jaz tako dobil.«
Dva vinska ponarejevalca sta se srečala. »No kako ti kaj gre« vpraša prvi. »Na tako dobro kot mojemu vinu,« odvrne drugi. »Kako to, ne razumem te?« »Mene so
dalj časa zaprli, moje vino pa izpustili.« *
»Kako to, da se pesnik Klander in njegova žena zopet sprehajata, ko sta bila pa tako sprta?« — »O zdaj sta zopet prijatelja. On jš, kar ona skuha, a ona pa bere, kar on napiše.«
*
Inserat: »Novi omnibus bo fmel prostora za 20 ljudi z žametom prevlečenimi
sedeži.«
CwoFj|n Ker se zadnje dni govorijo o meni uveli IIU. neresnične govorice, ter se mi hoče jemati čast in poštenje — ne vem, iz kakšnega vzroka — svarim vsakogar, da bom proti razna-šalcem takih laži podvzel kar najstrožje sodni}, postopanje. — Orehek pri Kranju, 7. jan. 1928.
Janez Draksler.
Poročne prstane
OČALA in vsakovrstne URE kupile poceni pri ZDRAVKO AMBROŽIC, urar, Radovljica.
GMiKlti
„Planlnka" zdravilni čaj ilstl in osvežuje kri. Izboljša slabo prebavo želodca, kakor tudi neredno delovanje čreves. — ,.Pla-ninka" zdravilni čaj vspodbuja apetit in izborno deluje pri obolenja ledie, iolfla, Joldnem kamna, jetrih ln zlasti tudi pri zaprtju telesa. Pristen samo v plombiranih paketih po Din 20'— z napisom: LEKARNA BAHOVEO, Ljubljana, Konrreul trs It. U.
AJDOVA MOKA kg Din 5.—,
KORUZNI ZDROB kg Din 3.50
prvovrstni izdelki od 25 kg naprej, pošilja PAVEL SEDEJ, umetni mlin, JAVORNIK, Gorenjsko.
Lovske puške
flobert puške, revolverje, pištole in vse potreb' ščine za lov in ribolov, kupil pri: F. K. KAISER, Ljubljana, Šelenburgova ulica it. 6.	8972
Mninn I Pouk v krojnem risanju in prikroje-TCM.IIU. van;u damskih oblek daje edl. na oblast, strokovno izprašana učiteljica "•C
POZA MEDVED
LJUBLJANA t: Mestni trg 24 (pred rotovžem).
Kroj je najnovejši, za vsakega lahko razumljiv in popolnoma zanesljiv. Izdelava modelnih krojev po najnovejših vsakovrstnih modnih listih. - Ker ima lastnica krojnega učilišča tudi modni salon, je učenkam dana prilika po lastno izdelanem kroju izvršiti razne plašče, kostume, obleke in dr., ob* enem se pa vaditi odnosno se spopolnjevati v šivanju. - Uspeh zajamčen. Zunanjim učenkam se preskrbi hrana in stanovanje po ugodni ceni,
Najuspeinejše sredstvo ta rejo domače živali Je brezdvomno
»MASTIN«
ki pospešuje rast, odebelitev in omastitev domače, posebno klavne živine. Jasen dokaz neprecenljive vrednosti Mastina so brezštevilna zahvalna pisma! Cena: 5 škat. 46 Din, 10 ikat 80 Din. LEKARNA i TRNKOCZY (zrav. rotovža), LJubljana, Mestni trg 4
SEMENSKO DETELJO
kup v. i c vedno po najvišji dnevni ccni FRAN POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska c. 36. - Cena ec določa po kakovosti, zato pošljite k ponudbi vzorce.
Pozorl
Za ženine in neveste Po,0rt
posebno znižane cene pri F. in l Goričar, »Pri Ivanki«, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. Sukno za moške obleke in površnike, volneno blago in svila v vseh modernih barvah za ženske obleke, kotenina bela in rujava 8 Din, najboljša Din 13.50, platno za rjuhe 24 Din, za knpne 180 cm široko 35 Din, klotastc odcie jako fine 200 Din. posteljne garniture (3 kom.] 230 Din; blago u prte. brisače, žin.mce in servete v veliki izbiri. Dalje moške bele sraice, kravate, svilen; rute in Ji-.rpf, krasna vezenina in čipke, zavese za okna ;z fpioh vse. kar se rabi za nevestino balo. Pazite dobro na naš naslov in št. 29.
kupajemo po najvišjih dnevnih cenah, n. pr. lisičje, lepe zimske, od 300 Din dalje, kune zlatice od 1000 Din dalje. — Istotako plačujemo po najvišjih cenah tudi druge kože.
Eiigij Eber, trgovina s krznom
Ljubljana — Kongresni trg št. 7 (Zvezda).
Gramofon« in naj otr^enejše električnim polom posnet« plošče (najnovejši šlagerji)
nudi
Ev»r. Fischer, Zagreb
Jurišiče»a ulica 6/12
Zahtevajte specijatno ponudbo In popi« vseh ploli».
Edino najboljši *jVg|nj stroj| j„ pj^j
„Dubied" stroji ter ko!esa
za rodbino, obrt in industrijo so le
los. K>€(ellnca
GrMzner, Adler
Najnižje cene! Tudi na obroke I
L|ubl|ana
blizu Prešernovega spomenika Pouk v vezenju brezplačno. Večletna garancija.
Kolikor ima leto dr i, toliko postaj trpljenja 'nora obiskali nervozen bolnik, kajti siabi utrujeni živci mu zagrenjajo življenje in povzročajo razne boli. Zbadanja, trganja, omotica. tesnobnost, glavobol delni in popolni, Šumenje v ušesih, migljanje pred očmi, mo-ttnja v prebavi, pomanjkanje spanja, potenje. trganje v mišicah, nesposob iOsl za delo in razne druge prikazni po posledica slabih, utruienih, bolnih živcev.
Kako se rešte te nadloge?
S pridnim Kola-Lecith'nom. Redilno sredstvo, ki vsebuje obilo vitamina, je postalo za človeštvo izvir dobrote. Pospešuje na čudoviti način delovanje telesa, krepi lirbt nI mozeg ia možgnue, jači mišice in ude, daje moč- in pogum življenja.
V boju za zdrave živce
dela pristni Kola-Lecitliin večkrat čuda, primerne hranilne snovi *odi do skrajnih mest proizvajanja krvi, poživlja, opogumlja ter ohranja mladost in svetost. Sami se boste mogli prepričati, da vam ne obetam me neresničnega, kajti v prihodnjih dveh tednih pošljem vsakomur, ld mi piše, popolnoma zastonj in tranko malo škatljico Kola-Lecilhin ia knjigo zdravnika z mnogo-Btranskimi dolgimi izkušnjami, ki se je sam moral boriti proti tej bolezni. Pišite mi svoj natančni naslov in pošljem Vam lakoj obljubljeno
popolnoma zastonj.
E. PASTERNACK, Berlin S. 0.
Michaelkirchplatz 18, Abt. 760.
Imamo že 32 nadomestnih izdelkov in potvorb DISTOLA. Kateri teh izdelkov je dober? — Ali hočete poizkusiti vse?
Vsak gospodar že ve, da je
DISTOL
*«
popolnoma zanesljivo sredstvo proti metljavosti in preizkušeno na milijonih živalij.
Kupujte samo one kapsule DISTOL-a za ovce, na katerih se nahaja napis
AHCTO/I
v cirilici in one kapsule DISTOL-a za govedo, na katerih se nahaja napis
DISTOL
v latinici.
..DISTOL" se dobiva v vseh lekarnah!
Brezplačno preiskavanje govna, jeli živina metljava, in vsa nadaljnja navodila daje
tovarna kemijsko farma. ^A^^CP M M-AMA cevtsklh proizvodov d. d.
KARtOVAC.
Zadružna gospodarska banka d d
Teleton št. 2057, 2470 in 2979. Ijuhli^na IV/I 51,1
——- Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 BrZO,av., Gos»obanka.
Kapital In rezerve skupno nad Din i« ~	-
IwrSn|e ... vr8te ban{nlh ^ 1	««.oo„.o„„-_. v.oge nad D,„ 23„,„„„.000._.
01..». ln največje „top8tvo B slovMljl .	£££ — ^
———^^^	aavne razredne loterije.
Izdajatelj: Dr. Fraat lUlovee,
Urednik: Fraar Zabr«.
Za Jugoslovansko hnkarno: Karel Ce«.