Štev 52.
Cena edne številke dinar 1
Poštnina v gotovčini plačana
27. decembra 1925. Leto XII.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo
„Vredništvo i upravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“
Izdajateo: Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Cena Novin na celo leto je: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko 100 D. Cena Marijinoga Lista na celo leto je: doma 10 D., v Ameriko 50 Din. Novine prihajajo vsaki tjeden, M. List vsaki mesec Naročniki M. Lista i Amerikanci dobijo kalendar brezplačno, naročniki Novin pa za polovično ceno. Rokopisi se ne dajo nazaj Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali upravništvo Novin v Črensovce, Prekm.
oglasi, (inserati) se tüdi sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar, za večkrat popiist. Cena malih oglasov je do dvajset reči 5 Din, više od vsake reči pol dinara. Med tekstom je cena oglasov cm² dva dinara v „Poslanom“ tri dinare. Ki naroči 1/4, 1/2 ali celo stran, dobi 25% popiista za edno objavo, za večkratno več. Takso za vse oglase plača upravništvo „NOVIN.
„Mir ljüdem na zemli...“
Prineseo ga je na svet. Svojo ročico je stegno i človeška srca je napunilo zadovolstvo. Kraleski dar jim je podelo; dao jim je nebeski mir...
Kak razburkano je vse v naših dneh. Leta i leta se kove mir med državami, med narodi. Nemre se skovati, ar vsigdar nekaj fali brez česa mirü nemre biti. Pozabla se na Njega, ki je prineseo prvi na svet pravi mir; mir za dovolnoga srca i ki je s svojim živlenjom pokazao, na kakši način si človek lehko pridobi i ohrani svoj mir. Brez Njega mira nihče ne vstvari, ar je tüdi najmogočnejši človek preslab za to velko delo. On ga je dao ljüdem, ar je bio Krao nebes i zemle...
Nezadovolni smo. To nas teži, ono nas tere; edno čemeri, drügo žalosti — i mir je daleč od nas. Zadovolnosti ne.
— Ar Njega ne gledamo pred seov. Ar se ne obračamo do Njega, če ravno mogoče znamo, da bi nam on odvzeo skrbi, ali nam dao moč za prenašanje...
Svet ga nešče poznati. Zato nema mira. I ne bo ga meo, dokeč ga ne spozna.
Prišeo je. V božičnoj noči se je spusto na zemlo. Svet ga ne vido, ar je prišeo v tmici i ne čüo, ar je prišeo brez šüma. Prikazala pa se je zvezda i razlijala svetlobo na okolico. V višini se je začüla pesem i sveti je bilo naznanjeno, da prebiva na njem Bog-dete, kral nebeski...
Detece bože tü si med nami. Spoznamo te. Kral mira si. Vlej v naša srca mirü zadovolnosti...
Božična noč, zdrüži nas vse. Tüdi nezadovolni naj dobijo mir. Nebeski Kral ga je za vse prineseo...
Bože dete poglej na nas! Podaj nam mir! ...
Radič v Maribori.
Za Krškim poljom je prišla Ljubljana (i Velika Loka), za Ljubljanov pa Maribor. Radič si je vtepeo v glavo, da mora začnoti z dr. Korošcom boj i prišeo je v Slovenijo, da vrže prve bombe. Oprvim se je pojavo na Krškom polji, na hrvatsko-slovanskoj meji, ar si je mislo da ga ta pride poslüšat največ „vernih prijatelov“ pod vodstvom g. Pucla i Prepeluha. Na to se je podao v Ljubljano, da bi s tem pokazao, da šče premagati tüdi glavno trdnjavo dr. Korošca. I zdaj je bio v Maribori, da bi tüdi branitelom severne slovenske i jugoslovanske meje tudi dao priliko, da vidijo njega, njegovo milostivo Marženko i zete i svake i strice i vse sorodnike do dvajstoga kolena.
Na Krškom polji je pogoro. Ljüdi je bilo preci, a poslüšalo ga je malo, ar je narod prišeo, da spuni svojo nedelno versko dužnost ne pa da poslüša, kak Radič blati vso slovensko duhovščino — pravo je naimre, sta med slovenskov dühovščinov samo eden ali dva dobriva — pri tem pa povdarja, da je dober ka-
toličan, če ravno ne moli i ne zvršavle dužnosti, štere nalaga vsakomi verniki katoličanska cerkev.
Ka je doživo v Ljubljani? Poraz, da vekšega ne mogeo doživiti. Istina, da ga je prišlo gledat i poslüšat vnogo ljüdi. A zakaj? Samo iz radovednosti. Vnetih častilcov — poslüšalcov — je meo jako malo. I kak je bilo z njegovim govorom? Komaj je prišeo v Belgrad, je moral na zahtevo italjanskoga poslanca dvakral izjaviti, da on ne govoro toga, ka so vse novine pisale. Na te način je polovico svojega govora zatajo. Drüga polovica pa ne bila drügo, kak sramotenje slovenskoga naroda, njegovih voditelov (dr. Kreka i dr. Korošca) i njegovih dühovnikov.
Prišeo je v Maribor. Že sprejem je bio slab. Pričakalo ga je na stotine žandarov, policajov i vnožica radovednežov. Pozdravili so ga trije ali štirje naročeni kričači. Proti (njemi) ne nihče demonštriral, ar so Mariborčani prezreli za to, da bi na takši način kazali svojo kulturo. Radič je bio nemoten i tistih prek 300 žandarov, šteri so bili pozvani v Maribor, da delajo častno stražo „seljačkomi“ (kmetskomi) ministri, bi Čisto lehko ostalo doma, tak da ne bi mela država z njüvim prevažanjom v Maribor i nazaj domo nikših stroškov. Ali pa plača stroške mogoče g. minister, šteri je žandare naročo, iz svoje plače, da jih (stroškov) ne bi občüto kmetski narod pri dači? — Čakali bomo do sv. „nikoli“ (nigdar!) — Radič je govoro samo samostojnežom i pristašem svoje stranke. V dvorano, v šteroj se je vršilo zborüvanje, so naimre püstili samo tistoga, šteri je meo povabilo. Vseh poslüšalcov je bilo — po poročilaj listov — do 1500. I Radič jim je govoro. Govoro je Bog-
NEDELA
pred novim letom. Evang. sv. Luk. 2, 33—40. — Dete je pa raslo i krepilo se je, puno modrosti.
Modrost! Ka je prava modrost? Ali mogoče to, če što visiko nosi glavo, misleč da dosta zna, v istini pa je njegova glava prazna? Kak zmotno je to mišlenje. Moder je samo tisti, ki zna, kak se njemi trbe obnašati proti Bogi i ljüdem, tisti, ki pozna bože i cerkvene zapovedi i tak naravnava svoje živlenje, kak predpisüjejo te zapovedi. V tom je prava modrost, da živemo, kak žele Bog.
Jezuš je raseo v modrosti i milošča boža je bila v njem — vči sv. pismo. Želeti moramo, da bodo tüdi naša deca doraščala v modrosti. A kak jih vzgajati v modrosti? Brez straha božega to ne mogoče. Drevo rase brez njega — modrosti nema. Živalca dorašča po naravnih zakonaj, brez višjih, nadnaravnih predpisov. Pravimo, da nema razuma. Ravnotak je dete, štero dorašča, ne da bi znalo, da je nad njim vsemogočni Bog, šteroga mora moliti i njemi v živlenji slüžiti, če ne ve, da je te Bog dao zapovedi, štere mora zadržati i po njih živeti, Stariš zapomni si to, če ščeš, da bo tvoje dete raslo v modrosti. Bog je zapovedava i če te njegove zapovedi ne spuniš boš odgovarjao pred njim. Odgovor pa bo žmeten, ar dete ma düšo, štero je Bog odločo za sebe. Za njo bo od tebe terjao račun. Stariš pozvedi kakše knige dobiva dete v šoli. Neso te proti verske Več vučitelov takše širi, pazite, da se vam deca ne zagiftajo.
zna, ka vse. Govoro je o srbskih, hrvatskih i slovenskih šolaj, o angleških razmeraj, o francoskoj republiki, štera je v nevarnosti, ar nema večine. Govoro je nadale o svojoj prosvetnoj politiki. Deca se bo včila vnogo več kak do zdaj. Včila se bodo italjanski, angleški, nemški, ruski itd. Posebno ruski se bo morala včiti. Ruski naj vsakši Jugoslovan zna, da bo mogeo čteti bolševiške knjige, ar so te jako lepe. (Bolševiške knjige priporoča, o šterih je znano, da so pune sovraštva do Boga, do cerkve, do vere i vseh svetih reči. I pravi, da je dober katoličan!) Razmi se, da tüdi dühovnikov ne pozabo. Ne se mogeo zdržati, da ne bi znova vdaro do njih. Do zdaj Radič ne meo govore, da dühovnikov ne bi spomeno. Gde šteč i o kakšoj šteč stvari je govoro, je tiidi nje vpleo v svoj govor. I vsigdar je povedao o njih kaj „lepoga“, ka bi jim moglo vzeti ugled med narodom.
Radič je prišeo i odišeo, Maribor je ostao. Radič je govoro, a njegove reči so se pozgübile v zraki. Kakši uspeh je meo? Ali je pridobo Mariborčane? Ali dr. Korošec ne sme računati na desetjezere kruglic, ar jih je mogoče Radič pobasao v svojo
torbo, iz štere po Puclovom posredüvanji Sloveniji milostno vrže kakšo malovredno drobtinico? Ka je pojo i popio v drüžbi veselih bratcov, je odneso, a srca so ostala tüdi po njegovom govori hladna, ar jih prazno klepetanje ne moglo ogreti. Edini uspeh, šteroga je Radič meo, je v istini to, kak piše „Slovenec“: Radič je vido Maribor, Maribor Radiča. To pa je jako malo i ne bilo vredno, da se je g. minister tak daleč pelao s svojov milostivov gospov.
Prijatelom „Novin“!
Prišli smo do kraja. Podali smo zadnjo številko. Zdaj gda smo na konci, se oglednimo malo nazaj. Dvanajst mesecov je preteklo. Kelko novoga se je dogodilo v tom časi. Vršile so se volitve. Začnolo se je novo zasedanje parlamenta. Radič se je naveličao voze i po svojem zastopniki Pavli Radiči podao izjavo, štera njemi je po dugom časi pripomogla do ministerskoga stolčka i reda sv. Save. „Novine“ so o vsem tom pisale. Podajale so vse, ka se je važnoga godilo v našoj državi i v drügih krajaj sveta. Večkrat so ponesle v svet naše žele, naše proteste i so se postavile v bran za naše pravice. Hvaliti jih neščemo. Če so zaslüžile, so jih pohvalili drügi i jih še pohvalijo. Samo par reči. „Novine“ so nam potrebne, ar so edini naš domači list.
Gda smo na konci, se obračamo na vse stare naročnike, da tüdi nadale ostanejo prijateli „Novin“. Obračamo pa se tüdi na ves prekmurski slovenski narod, da se jih oklene. Brez lista (novin) človek ne zvedi za to, ka se po sveti godi. Što pa šče živeti i se ravnati, kak razmere zahtevajo, se mora zanimati za vse, ka se okoli njega godi. — Do zdaj smo tiskali „Novin“ do 4500 falatov, Bog daj, da bi jih od zdaj naprej tiskali do 8000. — Vsem naročnikom želemo vesele božične svetke i blagoslovleno novo leto.
Vredništvo i opravništvo „Novin“.
2
NOVINE
27. decembra 1925.
Glasi.
Slovenska Krajina.
„Egy a panasz.“ Pod tem naslovom prinaša „M. Krajina“ (št, 46. od 22. nov.) članek v šterom trdi, da Prekmurje, ar neje melo občinskih volitev, kak ostala Slovenija, k toj, najmre k Sloveniji pripada samo po strašnih dačaj. V tom vočimetanji je nekaj istine. A grda laž je pa, da, kak dale trdi te listič, da prekmurski poslanci teh krivic ne prinašajo v Beogradi naprej kak to prej vojvodinski poslanci delajo. — Kda je Slovenija dobila občinski volilni red, naš kraj ešče nej meo določenih državnih mej. Zato neso nam deli občinskih volitev. To je bio izgovor. Pa vendar te tüdi, kak i sledkar vsako leto, lani tüdi, letos tüdi so je zahtevali naši poslanci. Poslanec Klekl so letos tak, kak so prišli v Belgrad zdignoli glas za občinske volitve pri ministerstvi, g. Šiftar so pa v parlamenti gučali za nje. A vse zaman. Pet radičovih ministrov nema moči, da bi je spreveli i vsi vladni radikalni poslanci so preslabi za to, da bi je mogli dati razpisati. Zakaj? — Poslanec Klekl so na ministerstvi protestirali ponovno proti toj krivici i zahtevali volitev, a za odgovor so dobili, da zato ne dajo pri nas volitev, ar bi narod v večih mestih zvolo protidržavnoga župana, madjarona, nemčura itd. Počakati prej trbe na novi občinski zakon, šteroga silijo radičevci, a šteroga nešče sprejeti stari Pašič. Se zna, da je strah pred madjarom, nemčuri itd. prazen strah, Ve to oblast taki opazi, če je župan protidržavnoga mišlenja, pa ma moč, da njemi na prste stopi. Pravi zrok je indri. Gerenti te imenüje jo madjaroni i nemčuri si tüdi i to z namenom, da bi rivali vladna, predvsem demokratske stranke kola. Tü je pes zakopan. To je tüdi glavni zrok, zakaj se odpovedao gerentstva v M. Soboti, domačin dr. Šömen. Demokratom se mogo ognoti — Pa mela de ta pesem drügo vižo tüdi na štero je nedo plesali Koderovci i Vagajovci.
Odpüsti se kaštiga vojakom, ki so odskočili od 21 okt. lanskoga leta, če se do 31. dec. toga leta javijo pri svojoj komandi. Ravno to vala za drüge vojaške prestopke proti 44 §. vojaškoga kazenskoga zakona. (Uradni list št. 105.)
Dvovlastniki so po rešenji gen. direkcije carin nesamo tisti, ki jim državna meja preseka imanje, nego vsi, ki v desetkilometerskoj daljevi od meje majo svoje imanje. (Lir. list. št 105).
Štemplni po 250 Din. so vnogi ponarejeni. Ki more tak drage štemplne
küpüvati na pogodbe, nej pazi. Od pravih se dajo ločiti i po farbi i po slikaj. Najboše je oblasti pokazati (davčnomi uradi) prle kak se plačajo.
„Dobže Laslo“ poslanci. V 43. št. M. Krajina pravi, ka so prekmurski poslanci „Dobže Laslo“ poslanci, ka prej se nikaj ne brigajo za Prekmurje, kak se brigajo za Vojvodino njeni poslanci. Dobže Ladislav (László) je bio vogrski krao, ki je na vse odgovoro „dobže“ (dobro), ne da bi presojao, je prav včinjeno ali nej. Takši so prej prekmurski poslanci. Šteri? Mamo dva radičevca, dva naše stranke i deloma tüdi demokrat dr. Pivko spada sem, ar če naši ljüdje ne bi glasali za demokrate, ta stranka ne bi mela niednoga poslanca. Šteri je zdaj te kriv? Telko znamo, ka so radikali za Vojvodino tisto zahtevali, ka naša stranka že vsa leta zahtevala i ka so radikalni poslanci znižanje davkov zahtevali zdaj ravno na prošnjo poslancov naše stranke. Neso zato po hodnikih hodili naši poslanci, nego so se borili z radikali vred, da se znižajo dače. Ka se je pa znižalo ali odpravilo v Vojvodini? Imovinska dača (vagyon adó). To dačo so plačüvale vse pokrajine, štere so se odtrgale od bivše Madjarske zvün naše Slovenske Krajine. Dače od vrednosti v Prekmurji ne bilo, čeravno je tüdi naš kraj spadao pod Vogrsko. To pa zato, ar so poslanec Klekl že pred leti to dačo odpravili. Kakda? To se je tak zgodilo, ka so oni zahtevali, naj se v Prekmurji ravna po starih zakonah, kak je mirovna konferenca predpisala. V finančnom odbori so se za to potegüvali, ali naznanjeno njim je bilo od finančnoga ministerstva, da bo boljše za Prekmurje, če v davčnom pogledi postane ednako z ostalov Slovenijov, tak najmre odpadne i imovinska dača i dača poprek bo menša kak je na Horvackom i Vojvodini. I oni so na to prestali i dača je bila zato pri nas menša kak na Horvackom i v Vojvodini, zato ne trebe zdaj odpravlati imovinske dače od nas. — Drügo, ka se je Vojvodini dalo, je to, ka dačne zaostanke smejo na rate plačüvati. I tü se ide za zaostanke od več let. Te rate mi že tüdi davno mamo. — Gde so pa te zaostali naši poslanci? Vse olejšave, ka so Vojvodinci dobili so že prle spravili, ali pa pomogli zdaj spraviti za celo državo. — Mi zahtevamo v imeni novoga tiskarskoga zakona „M. Krajine“ uredništvo, naj naznani, šterim prekmurskim poslancom dava cono „Dobže Laslo“, da se razžaljenim da prilika, da svojoj časti zahtevajo zadoščenje pred sodnijov.
Mesooglednik (husvizsgáló). Uradni list št. 104. od 16. nov. I. 1925. objavlja pravilnik za ogledávanje klavnih živali i mesa. — Vsaki občinski urad ma te uradni list. Ar je važen, bi dobro bilo, da se na občinskoj seji prebrodi pregled važnejših stvari, ki se nahajo v njem. Te so: 1. Meso ogleda veterinar, kuršmid. Gde toga nej, ali zdravnika nej, sme tüdi drüga za to sposobna oseba ogledavati meso. A zaklane konje, osle, mule, mezge sme samo veterinar pregledati, če se kolejo za jesti. 2. Pokvarjeno meso se mora vničiti. 3. Sme se žival bujti pred ogledom to je brezi preiskanja, če si kost stere, če vujde, če jo napinja, se zadavi ali ma poškodbe od elektrike (strele) ali štere povzročijo veliko krvavenje. A oglednik mora priti kim prle na lice mesta. 4. Plačo določa občina sporazumno z dotičnim veterinarom.
Vojaške zadeve so v območji Dravske divizijske oblasti prenašene od občin na srezka glavarstva, prinaša Ur. list št. 103.
Posojilo za naše od povodni ponesrečence so prosili narodni poslanec g. Klekl. Prosili so 800 jezero dinarov brezobrestnoga ali bar samo 5% posojila na pet let. Odgovor objavimo.
Železnico od Lendave do Beltinec ščejo Radičevci zidati. Prle, kak je obstojala radičova stranka, so naši domačini že delale za to železnico, a oblast je bila glüha. Mislite, da za radičovo stranko bo mela odprta vüha? — Za tri leta do jo prej delali, pravijo radičovski kortešje. Ta kortešacija je za nespametne ljüdi dobra. Za pametne nikaj ne zaleže, ar tej znajo, ka za tri leta z radičove stranke samo skalje ostane.
    Za naše po toči poškodovane ljüdi so se obrnoli g. poslanec Klekl na g. ministra poljedelstva i na finančnoga ministra. Od prvoga so prosili podporo od drügoga pa odpis dač. Prvoga odgovor je podpora, štera je dana poškodovanim. Sobočki okraj je dobo 10 jezero, lendavski pa 8 jezero dinarov. — Naj županje oškodovane javijo, če so še nej, glavarstvi, posebno naj se pobrigajo za sirote. — Finančni g. minister je pa ete odgovor poslao narodnomi poslanci, g. Kleklni: Br, 5959. 21. nov. „Gospod poslanec! Za podrobno obvestilo neso ešče spravljeni vküp podatki od državne vlasti od velikosti kvara, ar je za te poseo potrebno dugše vreme. Vse prošnje za odpis porcije od zemlje, se bodo po zakoni razpravljale i rešavale. V pogledi dohodnine bo se ta v poštev jemala pri od-
Fr. Kolenc:
Sen božične noči.
Sneg je naletavao. Iz nevidne višine so padale bele snežinke i se vsedale na zemlo pomali i mirno, kak da bi se bojale, da premotijo nočno tišino s svojim močnim padanjom...
V daljavi je brlela motna svetloba, ki je le nekelko obsvetila mali prostor. Na levoj strani je stao stüdenec, na pravoj stražarnica, v ospredji pa se je zdigavala visika tmična zidina...
Stopaji so se začüli. Prikazala se je visika močna postava. Bio je vojak, a bole podoben sklesanomi stebri, kak živomi stvorenji. Korakao je; a videlo se je, da koraka brez lastne vole, samo iz navade. Bog zna, kelko krat je stao na tom mesti i hodo se pa ta, samo da bi si krajšao čas...
Stopao je. Trdi so bili njegovi koraki. Zacinkalo je na zmržnjenoj zemli, gda je vdaro s podkoranov petov na tla...
Hod njemi je postajao počasnejši. Glava se njemi je vedno bole nagibala, kak da bi postala bole i bole težka od vnogih misli. Nazadnje je henjao. Naslono se je na stražarnico.
V tom hipi je zapihlao veter, lüč njemi je zasvetila v obraz i se odbila na dvema svetlima skuzama, ki sta se prikrali iz zaspanih oči.
Božična noč!... I on stoji na straži!... V čkripajočoj zimi, ki prihaja do možgan i žge i stiska skuze... Daleč od svojih dragih, ki so zbrani v toploj sobici...
Oči je zapro... Zasenjo je...
*
Mrak se je spüščao na zemlo. Mehek, tihi mrak. Čisto inačiši, kak mrak drügih večerov i drügih noči, — ar je bio to mrak božične noči.
Mala hišica se je skrila v tihom mraki. Samo okni sta gledali v tmično daljavo kak dve velikivi oki, šterivi strmita i gledata, ali že prihaja tisti, šteroga tak žmetno pričaküjejo.
On je prihajao. Od daleč je prišeo. Samo za to, da na božični večer pritisne svoje drage na svoje prsi. Hiteo je, da kem prle prestopi prag...
Sklonkao je na dveri. — Kak ga sprejmejo? — njemi je v hipi šimilo v glavo. Ali ga spoznajo?
V sobi je nastal šüm — On je prišeo — se je čülo iz dečjih vüst i glas je bio spremlan z veselim smehom i pokanjom z ročicami.
Dveri so se odprle. Prikazao se je mili materim obraz. Nasmehnil se je i oči so se zaiskrile od veselja.
— Sinek, prišeo si — je zašepetala tiho — i on je ie počivao na njenih materinskih prsih. — Hodi, zima je vüni i ti si že itak vse
prezebeo.
Pelala ga je v sobo kak malo dete. Držala ga je za roko i on je čüto, da njena roka trepeta. Prevelko je bilo njeno veselje, gda je zagledala njega, svojega sina, i pretreslo jo je. Tüdi njegovo srce se je ogrelo. Ogreo ga je materin pogled, njen glas, mehkoga, s šterov ga je pritisnula k sebi.
Iz sobe je prisijala nenavadna svetloba. Mogoče jo je povečavao sijaj veselih obrazov, šteri so se njemi zasmejali naproti.
Najprle je skliknula mala Micika,
— Ance je pjišeo! Ance je pjišeo! Pograbila ga je za roko i vlekla za seov, naprej, odked je prihajala svetloba.
— Vidiš Ance, ka je to? Kak je lepo! Vidiš, svečke gojijo! — njemi je pripovedavala v ednoj sapi i ga gledala, kak da bi ga štela požreti z začüdenimi detečnimi očmi.
Ne je meo časa poslüšati. Ozro se je okoli sebe, da vidi i pozdravi tüdi drüge.
Pri peči je sedo oča. Živlenje njemi je že razoralo obraz. A te večer so bile gübe oglajene i s čela njemi je sijao mir. V očaj so se njemi prikazala skuze zadovolnosti. Tüdi njega je razveselo sinov prihod, ar ga je lübo s tihov očinskov lübeznijov, štera se na zvüna ne kaže, a ogreva srce i dava moč ino volo, aldüvalj vse za onoga, koga lübi.
27. decembra 1925.
NOVINE
3
meri za novo leto. Da bi se celomi poškodovanomi kraji odpisale dače, ali da bi se vsa dača odpüstila posameznomi poškodovanci, nega zakonske podlage, ali financijske vlasti bodo v vsakom konkretnom i opravičenom slučaji v mejah zakona pomagale.“ — Po tom odgovori je jasno, da če županje naznanijo kvar, ki ga je toča napravila, davčnomi oblastvi, bo te mogo znižati vnogoga dačo. Pri siroti pride vsaki dinar prav. Naj se ne zamüdi ta lepa prilika. Opominamo župane na to.
Država.
Kongres demokratske stranke v Belgradu. V soboto, 12. decembra, se ja začno v Belgradi kongres Davidovičove demokratske stranke. Obiskalo ga je 452 delegatov iz cele Srblje, zvün teh pa vnogo drügih prijatelov i pristašov demokratske stranke. Prvi govornik je bio g. Davidovič. V svojem velikom govori — kak ga imenüje „Politika“ je kritizerao političen položaj. Ves notrašnji položaj se mora izpremeniti. Dati se mora potrebna javna i zasebna sloboda, — štera je zdaj z različnimi zakoni skračena, Tiidi zdašnji „sporazum“ ne pravi, nego je pravi tisti, šteroga je zamislila njegova vlada. Pri tistom sporazumi so sodelüvali vsi trije narodi: Srbi, Hrvati i Slovenci ino vsa tri veroizpovedanja: pravoslavni, katoličani i muslimani. Zdaj pa sta se „sporazmila“ samo Pašič i Radič. — Za Davidovičom je govoro g. Ivan Ribar. Govor se je sükao okoli sporazuma. Obsodo je redikale, šteri so prle bili smrtni sovražniki sporazuma, zdaj pa so postali zavolo strankarskih haskov njegovi zagovorniki. — G. dr. Marinkovič je govoro o programi demokratske stranke; te program se je spremeno i temelji na samoupravnom urejenji države. O notrašnjem urejenji države — samouprave — je govoro tüdi g. dr. Vlajič. — Po teh govoraj so prišla na vrsto poročila odbornikov o različnih pitanjih, kak notranje tak zvünanjepolitičnih. Kongres je trajao tri dni. Na koncu je bilo voljenih 18 novih odbornikov.
Zborüvanje vojvodinskih katoličanov. Bivši poslanec Rajič je obdržao v Subotici zborüvanje svoje stranke. Govorila sta dr. Kulovec i Kremžar. G. Kremžar je povdarjao da se naj katoličani postavijo v bran.
Puške ne, nego robijo. Nazarencom njüva vera brani, da bi prijeli za orožje. Tak se je brano puške tüdi nazarenec Ivan Jakšič v Skopli. Zavolo toga je bio obsojen na 8 let robije. Sodbo je mimo sprijao rekši: „Bog vse vidi.“
  Radič odliküvan. Štefan Radič je bio 17. decembra, na kralov rojstni den, odliküvan z redom sv. Save 1. razreda. S svojim novim odliküvanjom je šo tisti večer na oficerski ples. Odliküvanje si je sirmak zaslüžo, ar je že dosta prestao. Njegova sreča je zdaj gotovo popuna, ar ma vse. Dobo je ministerski stolček, automobil, salonski vlak i k vsemi tomi še odliküvanje.
Korošcov shod v Varaždini. Za Bosnov i Dalmacijov je prišlo na vrsto Medjimurje. Dr. Korošec je obdržao shod v Varaždini. Obsojao
je posebno protikatoliško politiko vlade. Eden radičovec je med tem zakričao. „Vkraj od Rima.“ Na shodi je govoro tüdi Barič, predsednik hrvatske ljüdske stranke.
Radičova smola. Nigdar ne bo dobro, če človek vse pove, ka njemi slina prinese na jezik. To posebno občüti g. Štipica Radič. Poročali smo, da je zavolo njegovoga govora v Ljubljani protesterao italjanski poslanik, — svoje nezadovolstvo pa so izrazili tüdi poslaniki drügih držav. Že naprej smo smeli pričaküvati, da Radič tüdi v Maribori skoči prek štrange i pove kaj takšega, ka ne bi smeo povedati. I istinsko. Protesti so se te začnoli, Italija zdaj ne protestera, ar je italjanski poslanik pred odhodom v Maribor obiskao Radiča i njemi gotovo pošepetno na vüho par reči. Protesterao pa je čehoslovaškl poslanik. Izjavo je, da je Radič v svojem govori sramotio Čehoslovaško vlado. Protesterali pa so tüdi dijaki i profesori na visokoj šoli v Subotici zavolo Radičovih reči, da nikaj ne delajo, nego samo lumpajo. Radiči kak prosvetnomi ministri so zapretili, da vstopijo v štrajk i za štrajk pregovorijo tüdi drüge visokošolce v Jugoslaviji, če svojih reči ne vzeme nazaj. — Ja što nema sreče, je nema. Najbolše bi še bilo, da Radič več ne odpre vüst, potom bar nihče ne bi protesterao i njemi ne trbelo popravlati.
Svet.
Kak vežejo Kitajci konje v štali? Eden Kitajec je pred nedavnim pohodo edno poljsko gospodarstvo. Pri tom si je ogledao tüdi štalo. Obrnivši se k gospodari pravi: „Nenavadno mi je, da vi vaše konje pravzaprav naopak vežete v štali.“ Gda ga je gospodar začüdeno pitao zakaj, njemi Kitajec odgovori: „Konji stojijo pravzaprav s svojimi nosi proti zidi. Oni ne vidijo nikaj i postanejo zavolo toga plašlivi i nezavüpni i je čisto razumlivo, da vdarjajo s kopili, gda nekak pride v štalo. Pri nas na Kitajskom se vežejo konji tak, da gledajo proti hodniki. To ma dobro stran, da konj vidi, što pride, se z njim sprijazni i ne potrebno, da ga pozdravla z vdarjanjom kopita.
40 rüdarov v zasütoj jami. Iz Bauldera so prišla poročila o teškoj nesreči v ednom rüdniki tistoga kraja. V jami je prišlo do eksplozije. štera je povzročila močen ogen. Ar so se stene lüknje pod pritiskom eksplozije porušile, so našli rüdari — šterih je bilo 40 — pod zemljov smrt.
Odnoro zavolo glada. V Parizi je odnoro „umetnik“ Wolly v gladovanji. On je nakano, da bo prebivao v ednom glažvenom omari, postavlenom od „Petit Journal“ 28 dni brez jela i spanja, a po 11 dnevaj ga je napadnola odnorelost. V podivjanosti je razbio vse glažovine toga omara i se je rano na vnogih mestaj. Krvavečega od vnogih ran so ga spravili v eden blžnji špitao.
Na gledališkom odri odnoro. Moskovsko gledališče je duže časa podajalo nekšo igro, štera predočüje zadnje dni carske rodbine: posebno usodepuna vloga, štero je igrala carica Aleksandra, je bila prva. V igri so nastopale tüdi vse znane osebe, štere so sodelüvale pri vmori Rasputina. — Rasputinovo vlogo je igrao sloveči ruski igralec Štefanov i
to z naravnov istinitostjov. Na zadnjoj predstavi pa je Štefanov nepričaküvano odnoro. Domišlao si je, da je istinsko Rasputin.
Človek s 500 zaročnicami i 7 ženami. V Leedsi se je pred nedavnim završo proces proti ednomi ženitbenomi golufi (norulci). Te človek je bio istočasno zaročen s 500 ženskami, a s 7 ženskami oženjen. O svojih zarokaj i ženitvaj je vodo natančen račun. V njegovoj kišti so našli 3700 lübavnih pisem.
Domača politika.
Lukinič oslobojen. Dugo se je razpravlalo o aferi bivšega pravosodnoga ministra dr. Lukiniča. Odbor za razisküvanje te zadeve, je skoz mesece konfererao i naberao podatke, na podlagi šterih bi mogel prinesti o toj stvari sodbo. Nazadnje je prišlo do toga. Sodba je bila izrečena. Zvün samostojnoga demokrata v odbori so vsi člani bili zložni v tom, da je Lukinič kriv i da je napravo državi škodo. V pitanji pa, ali se naj zroči, ali ne zroči, so se odčili. Radikali so bili za to, da se ne zroči. Opozicija pa je zahtevala — i to zahtevo je podpisao tüdi član Radičove stranke — da se zroči, sodi i popravi, ka je zakrivo. Tako sta bili v glavnom dve mišlenji: radikali, da se ne izroči sodi — toga mišlenja je bio tüdi samostojni demokrat, — vsi drügi pa, da se izroči sodi. V začetki je zgledalo, da zmaga mišlenje opozicije. Ar če bi radičovci v parlamenti nasledüvali svojega tovariša, šteri je v odbori podpisao mišlenje opozicije, bi bila potrebna večina za izročenje sodi. A stvar se je zasükala. G. Pašiči se je dr. Lukinič smilo — ar je sedo v njegovoj vladi — i tak ne šteo dopüstiti, da bi prišeo pred sod. Pograbo je Radiča i njemi začno prigovarjati, da naj tüdi on s svojimi poslanci glasa za oslobojenje Lukiniča. I Radič kak poslüšen „prijateo“ Pašičov je to obečao i tüdi spuno. S svojimi poslanci je glasao za Lukiniča i s tem je zabrano, da bi se včinjenja krivica poravnala. Potom pa pravi, da so drügi robi i razbojniki (dr. Krek i dr. Korošec!)
Proti Radičovoj nakani. Radič je v svojem mariborskom govori kak prosvetni minister namigno, da se zna zgoditi, — to je njegov namen — da se na Ijubljanskoj univerzi nešterne fakultete ukinejo, bolše povedano, da ostane v Ljubljani samo edna fakulteta. Proti toj nakani se je postavila cela Slovenija. Politična i pro-
svetna drüštva so izdala sküpen protest i zed-
nim prošnjo na merodalne oblastne kroge, da ne dopüstijo, da bi se Radičova nakana zvršila.
Parlamentarne počitnice. Po končanji zadeve dr. Lukiniča se je dalo parlamenti na znanje, da se seje zaklüčijo i bo parlamentarno delo zavolo katoličanskih i pravoslavnih božičnih svetkov počivalo do 29. januara. Opozicija s tem postopanjom ne zadovolna i je vladi v oči vrgla, da nikaj ne dela i na te način tüdi parlament nemre delati. To škodi celom i političnomi živlenji, ar se to nemre v zadostnoj meri i zadosta friško razvijati.
Ustanavlanje krščansko-socijalne stranke. Jugoslovanski (dr. Korošcov) klub je obdržao v Belgradi sejo, na šteroj je med drügim
Proti sini se je samo nasmejao, ar ne mogeo najti reči, s šterimi bi ga pozdravo po dugom časi, da se nesta videla. I tüdi on ne našeo reči, nego je stisno očino roko; s tem stiskanjom je šteo pokazati vročo Iübezen, štera ga je prignala domo.
Še brate i sestre je morao pozdraviti. S kakšim veseljom so njemi stiskali roko. Sto i sto pitanj so njemi stavili, na štera ne mogeo odgovoriti...
To je bio božični večer. Večer mira i zadovolnosti, gda sta se nebo i zemla zedinile i je stopo mali Kral z nebeskoga prestola i prišeo na zemlo med petjom angelskih trüm „Mir ljüdem na zemli, ki so blage vole“.
V sobi je nastao za hip mir. Kak da so se vsi zamislili i pričaküvali tisti h'p, gda se zgodi najvekša čüdo sveta.
Micika je začüdeno pogledavala okoli. Njeno srčece je bilo puno. Govorila bi rada, pripovedüvala i spitavala, a gda je vidila, da so vsi mučali, ne vüpala odpreti vüstec. — Še ednok je pregledala vse i iskala, na koga bi se smela obrnoti s pitanjom.
Do njega je mela največ zavüpanja. Srčece jo je vleklo k njemi, ar je že tedne i tedne spitavala, gda pride, ar bi ga rada vidila. Zdaj je bio tü i njeno veselje je bilo popuno.
— Ance, da pjide Jezuček? Mama pjavlji da zdaj pjide i je sam čakaja pji dvejaj, pa ne pjišeo.
— Njen pogled je bio tak proseč pri tom pitanji, da je morao odgovoriti, če tüdi ne znao prav, ka naj odgovori na to deteče pitanje.
— Malo še počakaj. Prle moramo moliti i prosili Jezušeka, da pride med nas i nas blagoslovi. I potom on gotovo pride, ar ma takše male dobre deklice jako rad, — joj je odgovorio. Za hip se njoj je obraz razžalostio. Še mora čakati. Potom so se joj oči znova z bistrile i proseče je sklenola ročice, kak da bi štela kem prle prizvati k sebi božje Deteca.
Mati je segnola po debeloj knigi. Zob časa jo je že zgrizeo, a bila je vseedno dragoceno i se je čuvala Bog zna že kelko let pri hiši. Začnola je čteti o dogodkih božične noči. Vüha so napnola i vsi so s pazlivostjov poslüšali. Micika se je vsigdar bole bližala materi. Krščevito se je stisnola k njoj i gda je vidila, da si briše skuze, jo je obinola okoli šinjeka i pritisnola svoje ličece na njen obraz. Tak je zadremala. Vsmilo se je je sladki sen i joj zapro oči, da njoj v sanjaj pripela maloga Jezušeka, šteroga je tak žmetno čakala.
Mati je vtihnola. Kniga se je zaprla i vsi so olejšano zadihali. Obrazi so ostali še nadale tedne resni. Vsi so razmišlali o tom, ka so čüli...
Božična pesem se je oglasila. Preprosta, a lepa je bila. Prihajala je iz zadovolnih, mirolübnih src i se hrepeneče zdigavala proti višavam, da se tam zdrüži z veselov „glorijov“ angelskih trüm.
Pomali je zamrla tüdi ta. Drüg za drügim so zaperali oči i se selili v kralestvo senj, da tam pričakajo maloga Krala božične noči...
*
V bližnjem türmi je vdarila vüra Polnoči je bila. Njeni vdarci so se čüli daleč v tiho noč.
Vstrepetao je. Oči je odpro i pogledao okoli sebe. Iz prsi se njemi je izvio globok vzdihlaj.
Božična noč! A gde si lübi dom?!... V snegi na straži, a tam daleč so oni... moji... dragi...
Poveso je glavo. Nato se zravnao i zapüsto svoje mesto...
Od sevra je pihao veter. Sneg je tiho podao. V temno noč se je čüo odnev trdih vojaških korakov...
V cerkvi se je oglaso zvon, zagrmele so orgle i proti višavam se je zdignola iz stotih vüst angelska pesem:
Sveta noč, blažena noč...
Čüo jo je i v njegovih očaj se je znova zalesketala skuza...
Podpirajte Novine!
4
N O V I N E
27. decembra 1925.
razpravlao o dnešnjem položaji. Klub je na toj seji govorio, da bi bilo dobro ustanoviti krščansko socialno stranko, štere področje bi segalo po celoj državi.
Lukiniča so rešili posebno radičovci.
— Pod tem naslovom piše zagrebški „Hrvat“: Za izročenje dr. Lukiniča sodi je glasalo 103 nar. poslancov, proti izročenji 128. Vladna večina (radikali i radičovci) sküpno s Pribičevičovov sküpinov šte 220 glasov. Med tem jih je istinsko glasalo proti izročenji samo 128. Od 220 samo 128. To znači, da 92 nar. poslancov, šteri so meli glasati proti izročenji, neso glasali. Šteri neso glasali, so bili po večini radikali, med tem da so radičovci gotovo vsi prišli na sejo, da rešavajo Lukiniča i glasali so proti njegovomi izročenji sodi. Opozicija, štera je glasala za izročenje, je bila zastopana v dvorani z okoli 75 nar. poslanci. To znači, da je od nar. poslancov glasalo za izročenje dr. Lukiniča sodi okoli 28 nar. poslancov. Od teh 28 glasov vladne večine, šteri so glasali za izročenje, so gotovo vsi radikalski glasi. Radičovci so morali glasali vsi proti izročenji dr. Lukiniča sodi. Minister agrarne reforme Pavel Radič je vodo nesramno i nedostojno pazko nad vsakšim pojedinim radičovskim poslancom, ali je istinsko glasao proti Lukiničovom izročenji... Radičovci so glavni krivci, da je te Pribičevičov človek občuvan“...
V kratkom časi spremembe? V radikalnoj stranki poka. Pašič je zgübo cügle i prišlo je do nelübih prepirov. Vse to šče popraviti z rekonstrukcijov vlade. Od drüge strani pa se čüje, da se bodo nadalni politični dogodki razvljali proti njegovoj vodi. Na površje stopa Jovanovič. Velka važnost se pripisüje tajnoj seji štero so meli on (Jovanovič), Petrovič i Davidovič v Petrovičovom stanüvanji.
Svetovna politika.
Francoski finančni minister odstopo.
Največ nezadovolstva povzroča v francoskih parlamentarnih krogih finančno pitanje. Zavolo njega je morala odstopiti Painlevejova vlada. Z velkov težavov se je posrečilo Briandi sestaviti novo vlado. Finančno ministerstvo je zaseo v toj novoj vladi Loucher, človek od šteroga so vsi krogi vnogo pričakovali. Začno je z delom. A komaj začno. Njegov načrt je bio z velkov večinov odklonjen i on je odstopo. Njegovo mesto je prevzeo Doumeno.
Čehoslovaška prizna Rusijo. Naskori se bo vršila v Pragi konferenca Male Antante Češka vlada misli, da mora pred tov konferencov vrediti razmere z Rusijov i to na te način, da sovjetsko Rusijo pripozna.
Nemčija. Vladna kriza še izda ne rešena. Luteri se ne posrečilo sestaviti vlade velike koalicije. To se tüdi ne posrečilo dr. Kochi. Njegovi razgovori z voditeli strank neso meli uspeha, zato je mandat vrno. Vidi se, da bo igrao v rešovanji vladne krize velko vlogo centrum. — Policija je odkrila atentat, šteri je bio zasnovan proti zvünašnjemi ministri Strezemani. Atentator je bio bivši študent.
Pošta.
V. J. Beltinci. V zadevi bratovoga državljanstva včinjeno več intervencij. Z rečjov več pri priliki. Orlai Marija. D. Lendava. Obsodbo za volo kart je finančno ministerstvo potrdilo po zakoni, ki se glasi, da strof plača tisti, pri kom se karte nežigosane najdejo. — Gda Vam bo dostavljena obsodba, prizivajte na državni svet, tü večkrat razveljavijo ministerske razsodbe. Hozjan Kate sirote. Odranci 90. Podpora Vam ide i jo dobite po novom invalidskom zakoni, ki je pred kratkim zglasan v
parlamenti. Ka je zaostalo, tüdi vam dopošljejo. Ne bilo penez, zato vnogi neso dobili po celoj državi podpore, ve tüdi nej. V novom leti že pride vred delo. K. A. Nedela. Prošnja tireča se patronata leži na min. vere pod br. V. K. 484g. 22/X. 2b. — Čuvaj ga! R. I. M. Sobota. Vaš pa istoga datuma pod br. V. K. 4850. Krč. Št. M. Sobota. Prošnja v odbori za molbe i žalbe pod br. 5001. — Pri vsakom novom parlamentarnom zasedanji se mora prošnja za te odbor ponoviti z 5 Din. kolekom, ovak zapadne, pa se ne reši več. Žerdin Vince. Žižki. Vojničko izpravo sem proso včasi kak sem dobo tvoje pismo. Pozvedi večkrat za odgovor ministrov. Vogrinčič A. Cankova. Je Snurerva zadeva že rešena? Urgerali smo jo. Bukovec Ana. Kobilje 113. Za osloboditev sina proso ministra. — Naznanja izdajateo Novin, narodni poslanec Klekl.
Gospodarstvo.
1. Zrnje.
100 kg. pšenice	250 	Din.,
„	žita	175	„
„	ovsa	175	 „
„	kukorice	160	„
2. Živina:
govenska: teoci: svinje v Zagrebi 1 kg, 16—18 D. 14 D.	20 D.
v Ljubljani „	16 — 18 D. 14 D.	20 D.
3. Krma.
Sena m. 90—125 D., slame m. 70 — 100 D.
Zagrebečka borza
dne 23. decembra 1925.
Amerikanski dolar, 1 dolar	D	55.40
Schiling		D	7.90
Čeho-Slov. krona, 1 K	D	1.66
20 kronski zlat	D	205 —
Francoski frank, 1 frank	D	2 —
Madjar. K 100 (nova em.)	D	0.075
Švic. fran., 1 fr.	D	10.85
Talijanske lire, 1 lira -	D 2.25
Zürich:
Dinar, 100 Din	Sv. frcv 9.1925
Slovenska Banka d. d.
podružnica DOLNJA LENDAVA
plača najbolje dolarje in zlate peneze.
Ovlaščena banka za trgovanje z devizami in valutami. Izstavlja izvoznikom uverenja in prevzema bančne garancije.
Naročnina ino oglasi se sprejmejo za „Novine“ pri ERDOŠY BARNABAŠ, trgovci z papirom i igračami v Murskoj Soboti št. 180. poleg rim. kath. cerkvi ino pošle.
K odaji je:
edna lokomobila 12 HP. na potačaj; druga lokomobila pa 4 HP., i edna mlatilnica I. m. s. Nadalje 2 motora na sirovo maslo za pogon mlatilnic. Oznanjeni stroji se dobijo po fal ceni.
Resni kupci se naj zglasijo takoj pri
Franc Norčič
v Bakovcih št. 140. p. M. Sobota
Čakovečka-Medjimurska štedionica d. d.
u ČAKOVCU.	Utemeljeno god. 1871.
Prevzema vloge na knjižice i v tekočem računi z najboljšimi interesi.
Posodi peneze na vknjižbo (intabliranje) i na mjenice (vexel) pod najugodnejšimi pogoji.
KÜPÜJE I PRODAVA DOLARE,
TÜJE VALUTE I DEVIZE.
Prvovrstne zveze s vsemi sosednjimi državami.
Izvršüje poverila i izdaja čeke na vsa tu i inozemska mesta.
POOBLAŠČEN ZAVOD Z IZDAVANJE „UVERENJE“ ZA IZVOZ.
BAVI SE S VSEMI BANKOVNIMI I HRANILNIMI POSLAMI.
Samostalno prekmursko katoličansko podporno drüštvo sv. Križ Chicago Ill:
je najboše drüštvo za prekmurske Slovence v Chicagi. Kotrige drüštva postanejo lehko kat. Slovenci, moški od 16. do 50. leta, ženske od 16. do 45. leta starosti. Kotrige plačajo ednok pristopnino 1 Dol. i mesečno 1 Dol. i zato dobi vsakša betežna kotriga prvij 6 mesecov 1 Dol. podpore za vsaki den, nadalnje 3 mesece pa 50 centov na den. Če je kotriga ešče duže betežna, zvoli se njoj podpora na mesečnoj seji. Za smrtnino plača drüštvo zdaj 350 Dol., kda bo pa več kak 200 kotrig, pa 500 Dolarov. Gotovščine ma drüštvo 5000 Dol. kotrig 170. Želemo, ka bi bilo skoro 200 kotrig. Drüštvo skrbi za lepi sprevod i cerkveni pokop i bo pomagalo pri deli za prekmursko slovensko faro v Chicagi priporoča vsem kotrigam, da si naročijo prekmursko glasilo „Novine“ v šterij objavlja drüštvo svoje oglase. Novine se naročijo pri Klekl Jožefi, vp. pleb. v Črensovcih, Prekmurje, Jugoslavija i se dobijo tüdi pri drüštvi. Drüštvene seje se vršijo vsako drügo nedelo v meseci ob 3. vöri na numeri 1804. So Racine Avenue, Chicago III. Opominamo vse prekmurske Slovence, ki so ešče nej ali so že v kakšem drüštvi naj pristopajo k tomi lepomi
drüštvi, štero pomaga kotrigam v potrebaj.
Odbor za leto 1925:
Predsednik Martin Kelenc, podpredsednik Mihal Grüškovnjak, tajnik Štefan Hozjan, podtajnik Martin Horvat, blagajnik Štefan Jakšič, paziteo betežnih Mihal Gjörek, nadzorni predsednik Štefan Gjura, računo-voditela Štefan Ritlop i Naci Markoja, paziteo drüštva Anton Markoja, vratar Jožef Trajbar.
Obrtna Banka d. d. v Ljutomeri.
Ovlaščeni zavod za trgovanje z devizami in valutami. Izstavlja izvoznikom uverenja, daje kredite po najugodnejših pogojih ter izvršuje vse bančne posle najkulantneje.
Odgovoren urednik: H. Holsedl, D. Lendava.
Tisk: ERNEST BALKANYI Dolnja Lendava.