številka 38 četrtek, 22. septembra 1994 100 tolarjev Obvestilo! Obveščamo vas, da bo zaradi rekonstrukcije zaprta Kidričeva cesta od križišča s Tomšičevo in Efenkovo cesto do križišča s Kajuhovo cesto. V času zapore, od 26. septembra do 22. novembra 1994, bo obvoz potekal po Tomšičevi in Jenkovi cesti. Nova lokalna samouprava v Šaleški dolini Bo Velenje mestna občina ali ne? Na zgoraj zapisano vprašanje v tem trenutku ne more odgovoriti z da ali ne še nihče. Niti na to, ali bo nova lokalna samouprava v Šaleški dolini sledila strokovnim podlagam, ki so jih ne glede na izid referendumov, potrdili delegati vseh treh zborov velenjske občinske skupščine. To pa so: Velenje z Vinsko goro kot mestna občina, občina Šoštanj z okolico in Šmartno ob Paki. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi je ta predvidevanja precej postavil na glavo. Po njih namreč sedanje središče občine Velenje ne izpolnjuje vseh pogojev za mestno občino. Nima namreč zahtevanih najmanj 20.000 prebivalcev in najmanj 15.000 delovnih mest (od tega najmanj polovico v terciarnih in kvartalnih dejavnostih). Če bi predstavniki velenjske občine uspeli dokazati, da mesto Velenje vsemu navkljub te pogoje izpolnjuje, bi se zataknilo pri 16.a členu prej omenjenega zakona. Po slednjem mora mestna občina poleg števila prebivalcev in delovnih mest izpolniti še pogoje po poklicnih in srednjih šolah ter od- delkih visokih šol in fakultet, bolnišnici, omrežju javnih služb, telekomunikacijskem središču, univerzitetni in specialni knjižnici, specializiranem INDOK centru, kulturni dejavnosti (gledališča, muzeji, arhivi), lokalni RTV postaji in tisku, športno - rekreacijskih prostorih ter objektih in znanstveno-razisk-ovalni dejavnosti. "Ker ob teh pogojih ni zapisanih razlag, ne moremo z gotovostjo trditi, da izpolnjuje mesto Velenje pogoje za mestno občino," pravi sekretar Skupščine občine Velenje Franc Ojsteršek. Zadnjo besedo bo imel Državni zbor. Ta bo odločil tudi glede organiziranosti KS Šmartno ob Paki in Gorenje v novi lokalni samoupravi. Obe skupaj namreč nimata zahtevanih najmanj 5000 prebivalcev. Če bi želeli tvoriti samostojno občino, bi morali svojo zahtevo utemeljevati z gospodarskimi, geografskimi ter zgodovinskimi razlogi. Na to, kaj če v svojih prizadevanjih predstavniki občine Velenje in poslanci v Državnem svetu in Državnem zboru ne bodo uspešni, danes ne upa pomisliti nihče. V nedeljo šaleško-koroški derbi V Škalah in Hrastovcu ogrevanje s plinom V torek podpisali pogodbo UDAG PBDOT0OA V 0Mt3OVAH5A Jutri bo prvi jesenski dan, vreme nas je o tem, da prihaja, že krepko prepričalo v preteklih dneh. Mraz, ki je udaril (pre) hitro, nam prav nič nič všeč. Prsti so v neogrevanih prostorih mrzli in okorni, bojimo se, da nam bo pričelo kapljati iz nosa, skratka, želimo si toplote. Vremena žal ne moremo spremeniti, toploto v naša stanovanja in službe pa bodo vsem tistim, ki še nimamo toplotnih števcev (ti so namreč že "na toplem" in jih je v občini Velenje že večji del), pričeli "pošiljati" šele prihodnjo soboto. To smo izvedeli na Komunalnem podjetju Velenje, PE Toplovod. Zakaj? V skladu s splošnimi pogoji, ki veljajo za občino Velenje, bo Toplovod pričel ogrevati prostore po 1. oktobru in to po tem, ko se bo temperatura tri dni zaporedoma spustila pod 12 stopinj celzija. Toplota je tržnoblago in ne splošna dobrina, zatobi se moral z morebitnim predčasnim začetkom ogrevanja strinjati tudi izvršni svet občine Velenje, saj te> pomeni dodatno finančno breme za Komunalno podjetje Velenje. Če bo mraz še pritiskal, bodo verjetno razpravljali o tem. ■ bš Ljubitelji nogometa v Velenju gotovo pričakujejo v nedeljo na igrišču ob jezeru morda celo najbolj zanimivo prvenstveno srečanje v jesenskem delu. Prvič se bosta za prvenstvene točke "spopadla" domači Rudar in novinec v ligi Korotan Suvel s Prevalj. V Rudarju, ki z dosedanjo bero točk ni zadovoljen, napovedujejo zanesljivo zmago, verjetno pa se tudi Korošci ne bodo dali kar tako ugnati. Pričakovati je tudi posebno "tekmo" na tribuni med gledalci v spodbujanju. Domači imajo priložnost, da končno le dokažejo, da znajo pomagati svoji ekipi in niso le "gledališko" občinstvo; navijači Korotan Suvela namreč to gotovo niso. ♦ OBVOZ T*? ZAPORA Ljubiteljem nogometa hkrati sporočamo, da s to številko skupaj z NK Rudar začenjamo zanimivo nagradno igro (več na 16.strani). ■ vos Posnetek z nedeljskega srečanja z Muro ■ (foto: vos) Dolgoletna prizadevanja, da bi se v krajevni skupnosti Skale-Hrastovec rešili onesnaženega ozračja in klasičnega ogrevanja stanovanj, bodo končno začeli uresničevati. V torek sta v navzočnosti vodstva krajevne skupnosti predsednik velenjskega izvršnega sveta Srečko Meh in Stojan Filipič, direktor ljubljanskega podjetja IMP Promon- Montaža d.o.o. podpisala pogodbo za izvajanje plinifikacije Škal in Hrastovca. To ljubljansko podjetje, ki ima bogate izkušnje s takšnimi deli, se je s pogodbo obvezalo, da bo dela (gradbeni izvajalec bo VEKO Velenje) začelo že l.oktobra. Ob tem pomembnem dogodku je predsednik krajevne skupnosti Bojan Miklavžina izrekel zadovoljstvo, da se je ta dolgoletna želja pričela pričanje, da bo izvajalec omrežje zgradil kvalitetno in v dogovorjenem roku. ■ (foto: vos) uresničevati in izrazil pre- Oktober je mesec požarne varnosti, kije predvsem namenjen \ preventivni dejavnosti. So "preventiva" tudi trije gasilni aparati, ki so se v ponedeljek znašli v reki Paki v središču Velenja? Velenjski gasilci so ugotovili, da izvirajo iz stanovanjske ga bloka Šalek 91. Je tisti, kije kriv za ta van-dalizem, sploh pomislil, da lahko jutri zagori tudi pri njemu? Gotovo ne! Verjetno tudi tisti ne, kije "gasil" zelenico pred Osnovno šolo Gustava Šiliha. ■HiMfr lllplliliili Napotnikova kiparska kolonija ZAVODNJE - Občinska zveza prijateljev mladine Velenje stoji za organizacijo letošnje, že 21. male Napot-nikove kiparske kolonije v Zavodnjah. Uradni začetek kolonije bo jutri ob 8.30, udeleženci, po trije učenci velenjskih osnovnih Šol in 3 gostujočih šol iz Prebolda, Brezna in Radelj ob Dravi, bodo po kratkem uvodu takrat pričeli z ustvarjanjem na prosto temo. Pri delu se jim bodo pridružili tudi Šaleški likovniki, študentka likovne ■ ■■ ' v V . : : : - : pedagogike Urša Stropnikin dolgoletni mentor, kipar Janko Dolenc iz Vuzenice. Kolonijo bodo zaključili v soboto ob 14. uri z ogledom razstave skulptur in reliefnih plastik ter podelitvijo priznanj. Kolonija bo izvedena v vsakem vremenu, vse, ki vas zanima ustvarjalnost mladih pa vabijo, da si ogledate zaključno razstavo. ■ bš 2 NAŠ ČAS iliMij ij 22. septembra 1994 Mladi o varstvu in ohranitvi okolja VELENJE - Na razpis občinske zveze prijateljev mladine Velenje za sodelovanje sedmošolcev pri raziskovalnemu projektu Ohranimo in varujmo naše okolje, so se odzvale prav vse osnovne šole v občini Velenje. Teoretičen del projekta bodo pričeli izvajati že zadnji teden v septembru, Bliža se teden otroka otroke pa bodo vodili strokovnjaki ERICA. V oktobru bodo sedmošolci opravili tudi terenske vaje in ob koncu izdelali plakate, ki jih bodo razstavili in ocenili. Projekt bo financiralo republiško ministrstvo za okolje in prostor, kije tudi glavni sponzor. VELENJE - Prvi teden v mesecu oktobru je namenjen vsem otrokom. Mednarodni teden otroka bo v velenjski občini tudi letos minil vznamenju Pikinega festivala. Tema letošnjega tedna otroka je Moč prijazne besede, ki ji bodo osnovnošolci namenili tudi otroški parlament. V Velenju bo občinski parlament izveden konec oktobra, še prej pa ga bodo pripravili na vseh osnovnih šolah. Pozornost bodo namenili komunikaciji med učenci in učitelji. "Pozdravljeni, prvošolci!" VELENJE - Prvi ponedeljek v mesecu oktobru bodo tudi v Velenju obeležili Svetovni dan otroka. Vsem velenjskim prvošolcem bodo v Domu kulture Velenje pripravili prireditev z naslo- vom "Pozdravljeni prvošolci", popestrili pa jo bodo gostje iz celjskega plesnega gledališča s predstavo Smeško med črkami. ■ bš V znamenju podjetnosti Pretekli teden je bil res pravi teden podjetništva. Ne le zato, ker je v Celju potekal mednarodni obrtni sejem, ki je seveda tudi sejem podjetništva, tudi podjetniki Šaleške in (Zgornje) Savinjske doline so se združili. Na videz je šlo za dve dokaj različni prireditvi oziroma dogodka, pa vendar se ne razlikujeta tako močno. Na obeh so namreč (spet) spregovorili o tem, kako velike možnosti ima pri nas podjetništvo, opozorili pa so tudi na še vedno veliko ovir, ki se hitrejšemu razvoju postavljajo na pot. Če bi namreč pri nas uresničili le polovico obljub, ki jih ob takih dogodkih izrečejo politiki, bi obrt in podjetništvo res cvetela. Tako pa smo tudi na zboru v Topolšici slišali, da si zastavljajo za naloge stvari, ki so bile na listi potrebnih uresničitev že pred skoraj desetletjem. Nekateri sicer ob tem pripominjajo, da dajejo take pripombe tudipojdetniki, ki so pred leti še bili v vrstah tistih, ki so imeli v rokah škarje in platno, in bi lahko res aktivno ustvarjali boljše pogoje za razvoj malega gospodarstva. Mnogi sicer zdaj radi poudarjajo, da smo veliko pri tem vendarle že naredili in da imamo že veliko pomembnih podjetnikov, drugi kritično opozarjajo, da so v glavnem veliki tisti, ki so znali izrabiti nedorečenosti, ne pa tisti, ki ustvarjajo nove izdelke, pa čeprav z glavo in že tudi sodobnimi stroji. Zdaj je čas podjetnikov z zlikanimi oblekami, kravato in poslovno torbo, pa z mobitelom seveda - ni pa še pravi čas za tiste, ki bi vendarle radi pretočili tudi kaj znoja, da bi ustvarili kaj novega, kaj lepega in pomembnega. Na ožjem velenjskem območju pa je zdaj čas še za podjetnost drugačne vrste. Kaže, da bodo morali biti občinarji zelo podjetni, da bodo lahko državi dokazali, da so mesto in da si zaslužijo naziv mestne občine. Prav konec tedna smo dobili nove pogoje za občine in tudi za mestne občine. Videli smo lahko, da je Velenje lahko mestna občina, ni pa še gotovo, da tudi bo. Očitno bo treba odločujoče šele prepričati, da mesto Velenje res ima vse, kar naj bi slovenska mestna občina imela. Nekaterim buticam bo očitno treba razložiti, kaj pomeni Center srednjih šol. Da to ni le ena srednja šola, ampak je v njej več takih šol, ki so potrebne v boju za naziv mestne občine. Morda bodo le tudi doumeli, da raziskovalna dejavnost tu le ni tako skromna, čeprav ni nakopičena na enem mestu. Televizije Velenje nima le ene, kar dve ima, pa tudi svoj časnik, pa čeprav gre nekaterim v nos. Se več drugega takega, kar mora imeti mestna občina, Velenje ima. Res pa je, da z določitvijo mestnih občin ne bi smeli preveč odlašati. Kajti, kot kažejo nekatera prizadevanja, bi radi nekateri Velenje še precej osiromašili. Če se bi to zgodilo, bi pa res ne imeli vseh pogojev. Precej podjetnosti bo treba torej tudi pri tem, če hočemo doseči cilje. Za njimi pa seveda vsi stremimo: tisti proizvodni ali finančno-poslovni podjetniki, ali pa podjetniki, kise ukvarjajo s podjetjem, kisemu reče občina. ■ (Kr) Gorenje se na Hrvaškem vse boli uveljavlja V gospodinjstvih že nad tri milijone Gorenjevih aparatov Gorenje je na trgu sosednje pomembne trge za prodajo bilejnega 70. Mednarodnega Hrvaške prisotno neprekinjeno Gorenjevih velikih gospodin- zagrebškega velesejma, ki so ževseodletal958.0tem,dasodi jskih aparatov, so se lahko ga zaprli v nedeljo. Na njem se trg naše južne sosede med prepričali tudi obiskovalci ju- je Gorenje predstavilo z ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje Podjetniki, obrtniki! Postanite tudi vi člani plačiino-kreditnega sistema Eurocard. Zakaj vam to svetujemo? Prepričani smo, da je dvajsetletno obdobje poslovanja z mednarodno plačilno kartico Eurocard zadosti dolgo obdobje, da je ni potrebno podrobneje predstavljati. Na svoji dolgi poti je doživljala spremembe, ki so ji omogočile širok krog uporabnikov. Kartica je namenjena lastnikom tekočih računov za plačevanje blaga in storitev doma in tudi v tujini in kot taka predstavlja eno od sodobnih oblik brezgotovinskega poslovanja. Postopek poravnave dolga je tako za imetnika plačilne kartice kakor tudi za prejemnika plačila zelo enostaven, zato število imetnikov kartice in prodajnih mest, ki to kartico sprejemajo, nenehno narašča. Povezanost kartice s tekočim računom, imetniku olajša denarno poslovanje, tudi stroške iz poslovanja v tujini lahko poravnava v tolarjih, prav tako pa si lahko izbira sam datum poravnave obveznosti. Lastnik kartice, podjetje Europay - International, je zaradi večje varnosti vse pravice pri izdajanju kartic in sklepanju pogodb s podjetji - prodajnimi mesti zaupal izključno bankam. Ena od bank v Sloveniji, ki sije pridobila soglasje (licenco) lastnika, je Nova Ljubljanska banka Ljubljana d.d. V njihovem imenu pa sklepa pogodbe tudi naša banka. Kartica pomeni za prodajna mesta: - povečanje in pospeševanje prodaje - enostaven obračun za trgovca - zanesljivo plačilo - možnost izbire dneva plačila - brezplačno dobavo propagandnega materiala in obrazcev - nudenje strokovne pomoči (navodila) - varnost poslovanja (24-urna avtorizacija, stop lista) Prednosti tega resnično sodobnega plačiino-kreditnega sisterma potrjuejo, da je sprejem kartice Eurocard prava poslovna odločitev in bo gotovo privlačna tudi za vas. Zato vabimo vse obrtnike in podjetnike, ki imajo sedež dejavnosti na območju občine Velenje in s področja Zgorenje Savinjske doline, da se oglasite v LBSB Velenje d.d. na Rudarski 3, v Sektorju varčevalne dejavnosti (III: nadstropje) oziroma nas pokličete, da vas bomo dodatno informirali in vas po sklenitvi pogodbe tudi opremili z vsemi potrebnimi materiali. velikimi gospodinjskimi aparati z novim dizajnom, veliko zanimanje pa je bilo tudi za novo kompaktno mini kuhinjo NKC in za novo oblogo pečic štedilnikov s specialnim EKO emi\jlom. Na Hrvaškem je Gorenje doslej prodalo že več kot 3 milijone velikih gospodinjskih aparatov. Letos jih bo med 70.000 in 75.000 in s tem doseglo okrog 65% tržnega deleža pri prodaji izdelkov bele tehnike na tem trgu. Je pa Gorenje tudi pomemben uvoznik iz Hrvaške. V prvem polletju letos so prodali na Hrvaško za okrog 12 milijonov DEM izdelkov bele tehnike, iz Hrvaške pa so uvozili za skoraj 11 milijonov DEM sestavnih delov in reprodukcijskega materiala za proizvodnjo Gorenjevih velikih gospodinjskih aparatov. ■ (ek) Denar bodo namenili kmetijstvu . ................................. Od Družbe za gradnjo avtocest prejeli 520 milijonov tolarjev Denar za spremembo namembnosti zemljišč zaradi gradnje avtoceste skozi Savinjsko dolino je občina Žalec že prejela. Tega denarja je 520 milijonov tolaijev, od Družbe za gradijo avtocest v Sloveniji. Vinko Debelak, občinski sekretar za varstvo okolja in urejanje prostora, je povedal, da razmišljajo o večih oblikah porabe tega denarja. Del denarja naj bi dali za investicije, kot so gradnje namakalnih sistemov, osuševalnih sistemov, obnove obstoječih jarkov, razvoj dopolnilne dejavnosti in drugo. V žalskem izvršnem svetu menijo, da bi del denarja namenili za investicije kot nepovratna sredstva, del pa tudi kmetovalcem v obliki raznih kreditov. Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora v Žalcu je že pri Hmezadu Inženiring naročil projekt, ki bo pokazal, v katere namene naj bi denar porabili in bo gotov do konca tega meseca. Plan delitve denarja bo na predlog odbora za kmetijstvo, ki deluje pri izvršnem svetu, spremljal občinski izvršni svet. Z delom denarja, ki naj bi ga podeljevali v obliki kreditov, bo upravljal poseben sklad za pospeševanje kmetijstva. Odgovoren bo občinski skupščini, izvršni svet pa je sklep o ustanovitvi že sprejel. Najokusnejša je Elisa LADJA EVROPA - Naslov neuradnega evropskega prvaka v mešanju koktejlov za leto 1995 je osvojil vodja točajev londonskega Savoya, Peter Dorelli. Na tekmovanju, ki so ga pripravili na luksuzni potniški ladji Europa, si je Dorelli uspel priboriti ta naslov v ostri konkurenci barma-nov iz Francije, Italije, Avstrije, Švice, Švedske in Nečije s koktajlom Elisa, ki nosi ime po njegovi hčeri. Žirijo so sestavljali novinarji in ugledni gurmani iz vse Evrope. Zmagoviti koktejl Elisa je Dorelli zmešal iz čistega gina, breskovega žganja, soka grenivke in sladkorja. Prva žrtev konference o prebivalstvu KAIRO - Nek egiptovski kmet je v sporu, ki ga je v družini posredno vzpodbudila mednarodna konferenca OZN o prebivalstvu, s kuhinjskim nožem zabodel svojo ženo. Kot je sporočila televiz-ija, sta se zakonca sprla, ko je žena pričela zmerjati svojega moža in pri tem povzdigovati glas za ženske pravice, potem, ko je pred tem spremljala delo konference po televiziji. Ko je soprog nato zahteval, da žena sodeluje pri izvršitvi "zakonske dolžnosti", se je žena uprla, kmet pa je spor razrešil z nožem. 38 otrok in tri žene so premalo ANKARA - Problemi demografskega razvoja planeta in priporočila Konference Združenih narodov o prebivalstvu in razvoju očitno niso dosegla uglednega prebivalca Anadolije, Zijo Jasara. 56-letni oče osemintridesetih otrok išče četrto ženo, saj bi rad povečal svojo družino.Ti-nančno kar dobro stojimo in nismo nikomur v breme," je dejal Jasar in dodal, da Vegove "tri žene nimajo nič proti četrti," saj, kot je dejal, spoštujejo njegove želje. ■ Po STA povzela bš 22. septembra 1994 K Certifikat kakovosti tudi za žalski Juteks "To je šele vstopnica na zahtevne trge!" S pridobitvijo certifikata so zaključili dve leti trajajoča vlaganja v kakovost dela, storitev in izdelkov - Pred 4 leti so izvozili na trg nekdanje Sovjetske zveze 90, danes samo še 15 odstotkov - Optimistično gledajo na jutrišnji dan Prejšnji torek je kolektiv Kemijsko-tekstilnega podjetja Juteks iz Žalca dobil gotovo najlepše darilo ob 55.letnici delovanja - certifikat kakovosti ISO 9001 (certificiral in izdal ga je BIRO VERITAS LONDON). S tem so po dveletnih prizadevanjih zaključili vlaganja v kakovost dela, storitev in izdelkov, za to pa porabili več kot 500.000 nemških mark. Ta dragocena listina velja za vse Juteksove proizvode, ki nastajajo v štirih različnih tehnologijah. Znotraj vsake tehnologije so optimizmom zrejo v jutrišnji dan. Kolektiv, ki danes zaposluje približno 200 delavcev, je znan po izdelovanju talnih oblog. Te predstavljajo tri četrtine celotne Juteksove proizvodnje, preostalo četrtino pa izdelki tehničnih tekstilij, v glavnem kot reprodukcijski material za avtomobilsko industrijo, geotekstil, tehnična sita, armaturne mrežice za parketno industrijo in podobno. Od 20 milijonov nemških mark, kolikor znaša vrednost proizvodnje na leto, Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Dagmar Šuster izroča certifikat kakovosti direktorju Juteksa Milanu Dolarju cele družine proizvodov, zato je direktor Milan Dolar menil, da so dejansko pridobili štiri certifikate in ne le enega. Na dobljen certifikat kakovosti so seveda ponosni, saj med drugim dokazuje, da so njihove usmeritve na pravi poti, da so med tistimi kolektivi, ki so se dokaj zgodaj zavedli pomena kakovosti za izvoz na zahtevne tuje trge. Kot je še dejal na slovesnosti ob podelitvi certifikata kakovosti ISO 9001 Milan Dolar, so se dokaj uspešno pretolkli skozi eno največjih ekonomskih kriz v zadnjih desetletjih. Najhujše je za njimi in zato z kar 68 odstotkov ustvarijo z izvozom. Še pred 4 leti so na območje nekdanje Sovjetske zveze izvozili 90 odstotkov proizvodnje, danes pa le še 15 odstotkov, po drugi strani pa so izvoz v dežele zahodne Evrope, Avstralije in Indonezije povečali kar za šestkrat. Gibanja kažejo, da bodo izvoz v te države še povečali. Likvidnostnih težav nimajo, skromni pozitivni rezultati pa .pomenijo čvrst in dokaj stabilen današnji dan. Da so prišli do zdravega, po velikosti družbenega produkta pa precej skromnejšega ekonomskega stanja, so bile potrebne nekatere smele spremembe. Uvedli so proizvodnjo trimetr-skih talnih oblog, ukinili delovno intenzivno predelavo jute, se lotili novih programov na področju tehničnega tekstila ter proizvodnje geotek-stila. Brez ostrih in bolečih rezov znotraj kolektiva vsega tega ne bi zmogli uresničiti: od zmanjšanja števila zaposlenih, nizkih plač, varčevanja na vseh področjih, celo pri vlaganjih v osnovna sredstva so se poskušali obnašati kar se da varčno. Kljub ekonomski krizi ali pa prav zato so se odločili pred dvema letoma za vlaganja, za pridobitev sistema kakovosti po evropskih merilih ISO 9001. Mednarodni certifikat kakovosti so si pridobili kot prvi v žalski občini, drugi v celjski regiji, v slovenski tekstilni ali kemijski branži so med prvimi petimi, v vsem slovenskem gospodarstvu pa so med 40, ki se lahko pohvalijo s tem papiijem. Certifikat kakovosti je pridobilo tudi hčerinsko podjetje za proizvodnjo notranjih avtomobilskih oblog Emteks, ki zaposluje 320 delavcev in katere vrednost letne proizvodnje znaša približno 17 milijonov DEM. Mednarodni certifikat kakovosti je žalskemu Juteksu izročil predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Dagmar Šuster, ki je v svojem govoru ugotavljal, da gre Slovenija s tem papirjem v korak z razvito Evropo. Toda, to je šele vstopnica na zahtevne trge. Pot do želenih ciljev pa bo trnova in garaška. V eni preizkušnji je Juteks - ob podpori vseh zaposlenih - že uspel, zato je Dagmar Šušter prepričan, da bo tudi v nadaljevanju uspel priti tako daleč. ■ (tp) Milica Tičič, predsednica združenja podjetnikov regije: "Zadev namesto nas, za nas, ne bo uredil nihče!" To so v svojih razmišljanjih v razpravi poudarjali podjetniki Zgornje Savinjske in Šaleške doline ter gosti, ki so se prejšnji torek udeležili ustanovnega zbora Združenja podjetnikov omenjene regije v prostorih hotela Vesna v Topolšici. Čeprav naj bi pri nas zadnja leta vladale nove, obrti in podjetništvu prijaznejše razmere, je težav še vedno več kot preveč. In neglede na to, da se je število podjetij v Sloveniji v zadnjem času povečalo za sedemkrat, da predstavljajo pomemben delež v družbenem proizvodu. Kljub nekaterim dvomom je v razpravi vendarle prevladalo prepričanje, da bodo združeni učinkovitejši in močnejši v prizadevanjih za uresničitev svojih ciljev. Milica Tičič je postala predsednica Združenja podjetnikov Savinjsko- Šaleške regije. Takole je predstavila pomen, namen in cilje delovanja združenja. V nekaterih regijah Slovenije so združenja podjetnikov že ustanovili, v drugih še bodo. Zakaj pravzaprav gre? Milica Tičič: "Gre za interesno združenje podjetnikov, nosilcev zasebnega kapitala v malih podjetjih in samostojne podjetnike s področja dejavnosti, ki ni obrtnega značaja. Združenje bo predstavljalo avtonomni del Gospodarske zbornice Slovenije. V 13 regijah Slovenije naj bi podjetnike povezali na takšen način, v začetku letošnjega oktobra pa naj bi zaživela dejavnost še na republiški ravni. Združenje ne pomeni podvajanja obstoječe organiziranosti gospodarstva znotraj zborničnega sistema." So pobudo za interesno združevanje dali podjetniki ? Milica Tičič: 'Tako je. Vrzel je bila glede tega precejšnja, Gospodarska zbornica pa je pobudo podprla in nam obljubila tudi določeno strokovno pomoč pri tem." Kaj je bil tisti najmočnejši vzvod za združenje? Milica Tičič: "Podjetniki čutimo, da bi lahko ustrezno organizirani in povezani učinkoviteje vplivali na naše pogoje poslovanja, in sicer tako, da bi se glas tega dela gospodarstva slišal tako v odnosih z državo, sindikati, združenji delodajalcev. Dejstvo je, da je bilo konec leta 1993 v Sloveniji 32.907 zasebnih podjetij s 45.700 zaposlenimi, ki so ustvarili kar 38 odstotkov celotne slovenske akumulacije oziroma 26,9 odstotka celotnega brutto Milica Tičič: "Malo gospodarstvo predstavlja pomemben del celotnega gospodarstva, zato mora imeti tudi večji vpliv." dobička v gospodarstvu. Gre torej za pomemben del gospodarstva, katerega ekonomična moč narašča. Pomeni pa tudi enega temeljnih nosilcev njegovega prestrukturiranja in daje možnosti za odpiranje novih delovnih mest." Delovni program Združenja podjetnikov je okviren. Milica Tičič: "Potrebe in razmere ga bodo sproti dopolnjevale. Sicer pa scvtemeljni cilji delovanja za zdaj strnjeni v šestih točkah: želimo večji vpliv pri oblikovanju pogojev gospodarjenja (davčna politika, obresti, plače,...) ter pri konkretnih vladnih ukrepih na področju gospodarstva; zagotoviti želimo boljše pogoje za delovanje malega gospodarstva na domačem in tujih trgih; kakovosten razvoj podjetništva z ustreznimi oblikami usposabljanja in izobraževanja bo več kot nujen. Zato morajo biti temu primerna prizadevanja za ustanovitev Podjetniške akademije ter drugih oblik usposabljanja in izobraževanja, ki bodo omogočila sodobno podjetniško znanje; poslovno svetovanje in informiranje imata prav tako svojo pomembnost, kot tudi zagotavljanje ugodnejših pogojev poslovanja - predvsem vključevanje tujih virov financiranja, kooperacij ter še druge oblike povezovanja in sodelovanja; majhni smo, naše težave so specifične in zato je tudi promocija, ki bo predstavila potencial podjetništva in malega gospodarstva specifična. V tem trenutku pa imamo zapisanih še nekaj konkretnih zahtev, kot so znižanje obrestne mere, davkov in prispevkov, ureditev trga delovne sile, sodelovanje podjetnikov pri oblikovanju gospodarske zakonodaje, neposredni vpliv na vladno politiko, aktivno sodelovanje pri dodeljevanju subvencij za razvoj drobnega gospodarstva." Od nove organiziranosti podjetniki precej pričakujete? Milica Tičič: "Seveda, čeprav si ne delamo utvar, da bo namesto nas naše težave rešil nekdo drug. Če bomo delovali enotno in povezano, uspehi ne bi smeli izostati." ■ (tp) POSLOVNE NOVICE Nova poslovna stavba Gorenja v Pragi Na Češkem proizvodnja kuhinj Gorenjevim podjetjem na tujem - v Avstriji, Avstraliji, Franciji, na Danskem in Madžarskem - ki že imajo lastne poslovne prostore, seje prejšnji četrtek pridružilo podjetje v Pragi, na Češkem. Priložnostne slovesnosti ob odprtju nove poslovne stavbe so se udeležili številni gostje, Gorenjevi poslovni partnerji iz Češke in Slovenije, minister za ekonomske odnose in razvoj dr. Davorin Kračun, državna sekretarka za ekonomske odnose s tujino mag. Vojka Ravbar in naš veleposlanik v Pragi Zvone Dra- Nova poslovna stavba Gorenja v Pragi, ki meri 2.000 m2, zgrajena pa je bila v samo 10 mesecih, bo omogočila še večjo uveljavitev Gorenja v Republiki Češki. Letos bo Gorenje tja prodalo več kot 50.000 velikih gospodinjskih aparatov; okrog 35 % skupnega prometa, ta bo znašal predvidoma najmanj 45 milijonov DEM, pa bodo dosegli s prodajo izdelkov čeških podjetij v Sloveniji. Da bi pospešili prodajo integriranih in vradnih velikih gospodinjskih aparatov, se je vodstvo Gorenja odločilo, da organizira na Češkem tudi proizvodnjo kuhinj. Tovarna naj bi začela obratovati maja 1995, v njej pa bodo na leto izdelali 2.900 kuhinj. Delavcem Gorenjevega podjetja v Pragi sta ob pomembni pridobitvi čestitala predsednik poslovodnega odbora Goreja Jože Stanič in minister za ekonomske odnose in razvoj dr. Davorin Kračun. Ta je posebej poudaril, da sta otvoritev nove poslovne stavbe Gorenja v Pragi in odločitev, da začne Gorenje na Češkem s proizvodnjo kuhinj dokaz, da se v slovensko-čeških gospodarskih odnosih uveljavljajo nove, višje oblike sodelovanja. ■ ek Nova poslovna stavba Gorenja v Pragi. Zgrajena Je bila v samo 10 mesecih, ima pet etaž, skupna površina paje 2.000 kvadratnih metrov. Nova Gorenjeva poslovna stavba že postaja zbirališče predstavnikov slovenskega gospodarstva v glavnem mestu Republike Češke Od Republiške carinske uprave smo na Gospodarsko zbornico dobili dve pojasnili, in sicer glede carinjenja blaga brez prestopa carinske črte in uvoz zunanjih gum za gospodarska vozila in priklopnike. Ponovno opozarjamo na skupno predstavitev slovenskega gospodarstva v Pragi od 14. do 17. novembra 1994. Prijavnice so na razpolago na Območni gospodarski zbornici Velenje. V sredo, 28. 9.1994, ob 10. uri bo v Hotelu Rimski vrelec v Kotljah razgovor z g. dr. Schatzmayeijem o pogojih poslovanja z Avstrijo po njeni vključitvi v EU. Predhodna pisna vprašanja lahko sporočite na telefax št., 0602/83-521. Od Izobraževalnega centra za razvoj podjetij Maribor smo dobili zanimiv izobraževalni program za obdobje 94/95. V sodelovanju s holandskim managerskim svetovalnim programom (NMCP) pripravlja Območna gospodarska zbornica Celje sestanek o pomoči hotelom in gostinskim organi-zacijasm. Sestanek bo v četrtek, 29. septembra 1994, ob 9. uri v prostorih Območne zbornice Celje, Aškerčeva 15, II. nadstropje. Sestanek bo potekal v angleškem jeziku. Republiški tržni inšpektorat nam je poslal obvestilo, da morajo prodjalci in trgovski poslovodje obvezno nositi priponke pri prodaji blaga. Tržni inšpektorji bodo v vseh primerih, ko bodo ugotovili, da trgovci določbe pravilnika o nošenju priponk ne spoštujejo, ukrepali v skladu z Zakonom o trgovini (Uradni list RS, številka 18/93). 4 MS ČAS 22. septembra 19941 Velenjska knjižnica postaja informacijsko vozlišče > ■ t > ■ « l > ia • ■ ■ t • > a • /...... > > i ! » • > > l • ...... > ■ ......./a ................ Velenjčani berejo nadpovprečno veliko Pred dobrima dvema tednoma je v knjižnici Kulturnega centra Ivana Napotnika "odpadel" strah, da se bo računalniški sistem zaradi prevelike množice podatkov in zastarele računalniške opreme razpadel. Po dolgem času, polnem opozoril in prošenj, so uspeli dobiti 4 nove, sodobne računalnike in tudi ustrezno programsko opremo. Te jim je zagotovila država, ki je že v lanskem letu pričela opremljati slovenske knjižnice z sodobno računalniško opremo, vendar je velenjska v prvi fazi izpadla, saj si je z lastnimi sredstvi in lastnim znanjem zaposlenih, to priskrbela že pred štirimi leti. Ljubiša Savovič, vodja velenjske knjižnice, naš današnji sogovornik, nam o tem pove: "Že leta 1990 smo med prvimi od slovenskih knjižnic splošno izobraževalnega pomena, jaz temu pravim ljudske knjižnice, poskrbeli za računalniško izposojo in katalogizacijo. Brez tolarja iz občinskega ali republiškega proračuna nam je uspelo opremiti 8 točk v knjižnici. Za tiste čase smo bili zelo sodobno opremljeni, uspeli smo usposobiti zaposlene, sami smo izdelali program. Sedaj je bila oprema že zastarela, naš sistem pa v takem stanju, da bi lahko vsak čas razpadel. Računalniki so bili v povprečju stari od 6 do 7 let." V poletnih mesecih so z močno angažiranostjo in prošnjami uspeli. Ker stara oprema z novo ni kom-patibilna in ker bi radi tudi v bodoče obdržali vseh osem računalniško opremljenih točk, so se s prošnjo obrnili še na občino Velenje. Ta jim je prisluhnila in odobrila 300 tisoč tolarjev, s katerimi bodo dokupili potrebne dele opreme in stare računalnike toliko izboljšali, da jih bodo lahko uporabljali tudi v bodoče. "Sedaj je, kar je, knjižničarke se morajo še privaditi na novo tehnologijo, važno pa je, da smo večino izobraževanja in instalacije nove opreme opravili sami. S tem smo stroške zbili na minimum, izposoja ni trpela niti en dan, bo pa v prihodnjih dneh morda včasih še potrebno nekaj strpnosti naših bralcev." In s tem se je resnično zaključila prva faza razvoja informacijskega sistema v Knjižnici Velenje. V naslednji načrtujejo komunikacijo s širšo družbo, preko modemov se že lahko povezujejo s komerkoli. Najverjetneje bo Knjižnica v Šoštanju tudi testna knjižnica za on-line povezave med področno in osrednjo knjižnico. In tudi ti argumenti so pomagali premagati pot do finančnih sredstev, pa še strokovno usposobljen kader, nadaljnje imajo...Problem ni več tehničen, škripa pa na pravnem področju. Že kmalu bodo bralci lahko v Knjižnici Velenje uporabljali samoiskalno postajo. Kaj to pomeni?" Bralec bo lahko sam poiskal željeno znotraj naše baze podatkov. V naslednji sodelovanje pri razvoju...Sedaj se lahko povežejo tudi z IZUM-om v Mariboru, kjer je centralna slovenska podatkovna baza na področju knjižničarstva. To v praksi pomeni, da lahko najdejo vsako knjigo, ugotovijo, kje jo Velenjski vrtci po počitnicah Po rednem vpisu otrok v velenjske vrtce, ki so ga izvedli maja letos, so v vodstvu vrtcev ugotovili, da je malčkov, ki potrebujejo varstvo, manj kot lansko leto. O tem smo že pisali, sedaj pa smo ravnateljico Metko Čas obiskali ponovno in ji zastavili nekaj vprašanj. Tudi v vrtcih se je začelo novo šolsko leto. Med počitnicami ste imeli kar nekaj dela in tudi predvidevali, da se bo število vpisanih otrok še spremenilo. Seje? Metka Čas: "Ja, nekoliko se je še zvišalo število vpisanih otrok. Od majskega vpisa se je v vrtce v velenjski občini vključilo še 100 otrok, vendar pa vseeno Na področju družinskega varstva je v letošnjem poletju prišlo do precejšnjih sprememb. Predvidevali ste, da se med počitnicami lahko kaj spremeni tudi tu. Po majskem vpisu sta imeli le dve varuhinji vpisane več kot 4 otroke od 1 do 2 let starosti, kar je pogoj za odprtje oddelka. Se je tu kaj spremenilo? 'fc" približno 100 otrok manj, kot jih je bilo v lanskem septembra. Sedaj imamo vpisanih okoli 1300 otrok, število se vsak dan spreminja." Kje se to najbolj pozna, kateri oddelki so najmanj polni? Metka Čas: "Moram reči, da so oddelki v glavnem dovolj polni, s tem, da imamo več mlajših oddelkov, manj pa oddelkov male šole. V teh mlajših oddelkih pa so seveda tudi normativi nižji, zato so kapacitete kar zasedene." Metka Čas: "Ne, sprememb na tem področju ni bilo, ostali sta ti dve varuhinji, kista imeliže v spomladanskem času vpisanih dovolj otrok. Ostale smo prerazporedili na nova delovna mesta, 4 pa so se odločile, da ostanejo doma." Počitnice so tudi čas za obnovo in vzdrževalna dela. Ste uspeli v velenjskih vrtcih kaj urediti? Metka Čas: "Ja, smo, čeprav mi gledamo, da čim več uredimo med letom, ker je med počitnicami vendarle čas, da si vsi malo odpočijemo. Pa vendarle je bilo treba pripraviti oddelke, ki so spremenili namembnost, ki služijo sedaj mlajšim otrokom. Kolikor smo mogli, smo jih uredili, vendar pa bomo v obdobju do novega leta še opremljali te oddelke. Finančne težave so tiste, ki nam ne omogočajo, da bi vse uredili do sedaj." Še ena oblika je, ki jo v vrtcih gojite za vse otroke, ki ne potrebujejo dnevnega varstva. To so cicibanove urice. Kakšen pa je bil odziv na to vaše vabilo staršem in otrokom? Metka Čas: "Tako kot že lansko leto imamo v vseh večjih enotah vrtcev tudi to obliko. Vodijo jo naše vzgojiteljice, ki so zaposlene za polovičen delovni čas. Ta oblika je zelo zaživela in mislim, da so tudi starši, ki imajo otroke vključene v teh oddelkih, zelo zadovoljni. Niso zelo polni ti oddelki, so pa dovolj, da lahko cicibanove urice še ostajajo. Od 15 do 20 otrok imajo vzgojiteljice vključenih in mislim, da se bo med letom to število še spremenilo. Morda nekateri še niso bili obveščeni, ali pa se odločijo kasneje. Tu je še nekaj prostih mest." Če še kdo potrebuje varstvo za svojega malčka, ni noben problem, če pride k vam še med letom? Metka Čas: "Ne, noben, vse bomo sprejeli.1" ■ Bojana Špegel fazi bo lahko brskal po slovenski bazi podatkov in še v naslednji po mednarodnih bazah." To so načrti, ki pa niso zelo dolgoročni. "Naslednje leto, v poletnih mesecih, bi ta knjižnica že lahko postala informacijsko središče občine Velenje, ki bo lahko vključena v svetovne baze podatkov. Preko nas bodo lahko člani naročali dve vrsti informacij; kje se lahko kaj dobi; iskano mu bomo proti plačilu zagotovili v obliki računalniškega izpisa." Teoretično je to možno izvesti prav na vseh področjih, v Eropskem prostoru pa so najbolj razvite baze podatkov za področja kemije in prava. "Res pa je, da se bodo morali za razvoj in uporabo tega informacijskega vozlišča odločiti še občina in podjetja, ki bi lahko postala uporabnik teh uslug." "Dobimo se v knjižnici!" Želja vseh desetih zaposlenih v knjižnici je, da ta postane tudi mesto, kjer se bodo srečevali in preživljali prosti čas mladi. "Za vsakega mladega človeka, ki ga uspemo iztrgati parku in ga pripeljati k nam v knjižnico, smo veseli. Ob tem upam, da so načrti za razširitev velenjske knjižnice mišljeni resno, saj nam ravno prostorska stiska to še onemogoča." To čutijo na vsakem koraku, najbolj pereče je v arhivu, ki ni primeren za skladiščenje knjig, pa še premajhen je. Zato vse tiste knjige, ki so "odslužile", poklanjajo dobrodelnim ustanovam, veliko so jih dobili v begunskih centrih. V evropskem vrhu Kakšni so statistični podatki? " Velenjska knjižnica ima tolikšen fond knjig, da jo lahko med knjižnicami splošno izobraževalnega značaja uvrstimo v sam evropski vrh. Standardi pa so še višji na področju članstva in izposoje knjig. Velenjčani beremo nadpovprečno, saj knjižničarke vsak dan sprejmejo okoli 300 bralcev, ki s sabo odnesejo 700 knjig. Število vseh vpisanih članov presega 12 tisoč, od tega je aktivnih skoraj 9 tisoč. Razve- seljiv je podatek, daje skorajda celotna populacija od osmega do petnajstega leta starosti včlanjena v knjižnico, težko pa bi našli deklico, ki ob zaključku osnovne šole ni aktivni član knjižnice, saj je znano, da ženske berejo več." nam pojasni Ljubiša Savovič. Seveda nas je zanimalo tudi, po katerih knjigah bralci največ posegajo. "Prevladuje mnenje, da ljudje največ posegajo po "šuntu", kar pa ni res. Vsaka knjiga, ki ima lep jezik, je poučna, dejstvo paje, da v kriznih časih ljudje večkrat posežejo po Konzaliku in podobnih avtorjih. Kupimo prav vse naslove, ki izidejo, res pa je, da število izvodov ni več tako veliko." Prav lepo je slišati, da v Sloveniji že deluje nekaj zasebnih založb, ki stavijo na kvaliteto. Sploh na področju literature za najmlajše je vsako leto boljše. Tudi leposlovja je na trgu več, kljub majhnemu slovenskemu trgu, tako da lahko letno kupijo do 2500 novih naslovov. Ob 140 letnici organiziranega knjižničarstva na Šaleškem pa si v knjižnici Kulturnega centra Ivana Napotnika, ki je matična za vse knjižnice v občini Velenje (teh je 5), želijo tudi novo ime. Predlagali bodo, da se velenjska knjižnica preimenuje v Knjižnico Frana Mlinška, podružnična knjižnica v Šoštanju pa v Knjižnico Petra Musija. To je več kot upravičeno, predvsem pa bodo tako poskrbeli, da ti dve imeni znanih in zgodovinsko pomembnih mož na šaleškem ne bosta potonili v pozabo. ■ Bojana Špegel 1. oktobra v Celju množična domoljubna prireditev "Ne vrag, le sosed bo mejak" * Pričakujejo več kot 25 000 udeležencev * Prišli bodo tudi zamejci * Prireditev bo na prostoru Celjskega sejma * Lani so se v Novi Gorici uničevanju našega življa, ki je spomnili upora primorskih ljudi proti italijanski raznaro-dovalni vladavini in 50. obletnice osvoboditve Primorske. Podobno kot na Primorskem bodo zaznamovali večstolete-ni odpor severnega dela Slovenije - Štajerske, Koroške in Pomurja - proti političnim, gospodarskim in vojaškim pritiskom iz severa ter raznarodovanju in doseglo vrhunec v znanem Hitlerjevem ukazu: "Napravite mi to deželo Nemško!", tudi v severnem delu Slovenije. Zborovanje, ki bo v Celju 1. oktobra ob 11. uri na osrednjem prostoru Celjskega sejma oziroma Športnega centra Golovec, bo po besedah or-ganizatorjev poudarilo domoljubna, narodnoobram- KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o. DE TURN pri Velenju Tel. 063/ 856-574 JABOLKA ZA OZIMNICO ** -PRIDELANA NA INTEGRALNI NAČIN (naravi prijazna pridelava)!!! Sorte: elstar, gala, jonagold, zlati delišes, gloster, idared.. Prodaja: - DE Turn (vsak dan razen nedelje 8.-17. ure) Prodajo in naročila sprejemajo tudi: - Mesnica z delikateso na Tomšičevi v Velenju - Kmetijska trgovina Šmartno/Poki Cene so zelo ugodne: že od 40,00 sit/kg dalje VABLJENI! bna dejanja in osebnosti zaslužne za ohranitev slovenskega jezika in kulture ter utrjevanje nacionalne zavesti. Spomnili se bodo taborov, Maistrovih borcev, narodno osvobodilne borbe in bojev za samostojno Slovenijo leta 1991. Pri tem bodo naglasih tudi domoljubno vlogo katoliške cerkve od škofa Slomška do dr. Ivana Tomažiča ter enotnost tega dela Slovenije v odporu proti zavojevalcem. Posebaj se bodo spomnili izgnancev, izseljencev, zapornikov, talcev, taboriščnikov, ukradenih otrok, mobilizirancev v vojske okupatorjev in tisoče drugih žrtev II. svetovne vojne. Zborovanja v Celju se bodo udeležili tudi koroški in porab-ski Slovenci. Prireditev, ki bo potekala pod geslom "Ne vrag, le sosed bo mejak!", pripravljajo v soglasju z državnim vodstvom ter ob pomoči 28 občinskih skupščin tega območja na čelu s Celjem, ki bo nosilec prireditve. ■ mkp 22.septembra 1994 _ ■KI BRHSR Izterjava davčnih dolgov v regiji Celotno breme nosijo osebni dohodki Regijski posvet Izterjevalcev v Mozirju - Poenotiti postopke med občinami - Država jemlje le redno zaposlenim - Zakonodaja z velikimi luknjami - "Objektivna neresnost zavezancev" Mozirska izpostava Republiške uprave javnih prihodkov je prejšnji četrtek pripravila informativni in usklajevalni posvet vodij izteijatev oziroma delavcev, ki se ukvarjajo z izterjavo davčnih dolgov v celjski regiji. Pogovorili so se o svojem delu, predvsem pa so želeli izoblikovati predloge za enotnejši in kakovostnejši pristop k izterjavi, da bi preprečili razlage, da se zadeve v nekaterih občinah rešujejo na tak, v drugih pa na drugačen način. Najlažje je vzeti zaposlenemu Začetna ugotovitev je bila, da imajo delavci na tem področju edino osnovo v obstoječih zakonih o davkih občanov in v nekaterih določilih zakona o izvršilnem postopku, sama organizacija izterjave in (končno) tudi prednost izteijave paje bolj kot ne prepuščena posameznim izpostavam in njihovim delavcem. V zvezi s tem so pod drobnogled dali polletna poročila izpostav v osmih občinah celjske regije. Najprej so ocenili področje, ki ga odmerjajo izpostave same in ugotovili, da se več kot 90 odstotkov prisilne izterjave opravi na račun osebnih dohodkov, ki je najlažja oblika izterjave; torej je mogoče vzeti le tistemu, ki ima legalen prihodek, na drugih področjih je odstotek izterjave pod 10 odstotki. V tem trenutku torej država najlaže vzame redno zaposlenemu,"na vso žalost pa je za nas to edini način, da lahko ustrezno opravimo svoje obveznosti," je poudaril vodja Izpostave RUJP občine Mozirje Brane Strojanšek. To velja za področje, ki ga odmeija davkarija. Podobno velja tudi za področje, na katerem izpostave samo izter-jujejo dolg (kazni policije, carine, sodnika za prekrške...), le daje tu odstotek izterjav iz osebnih do- različni. V nekaterih v polletju rubeža sploh ni bilo, v občini Šmarje pri Jelšah pa so v šestih mesecih opravili kar 292 rubežev premičnega in nepremičnega premoženja. Izterjevalci so v nadaljnji raz- Občini Mozirje in Velenje Morda bodo zanimive primerjave nekaterih podatkov iz polletnih poročil mozirske in velenjske izpostave. - pri obveznostih, ki jih izpostave same odmerjajo, je bilo od vseh izdanih sklepov o prisilni izterjavi v Mozirju in Velenju po 96 odstotkov sklepov na račun osebnih dohodkov - sklepov o prisilni izterjavi iz žiro računov je bilo v Mozirju izdanih samo 1 odstotek, v Velenju pa 4 - samo pri izterjavi (kjer izpostave ne odmerjajo) so v Mozirju izdali 93, v Velenju pa 99 odstotkov sklepov o prisilni izterjavi na račun OD - izvršene vknjižbe zastavne pravice so bile v Mozirju 3 (vsi ■i v Velenju jih nI - v Mozirju so opravili 10 rubežev premičnega in nepremičnega premoženja, v Velenju 6 (v Šmarjah 292) - v Mozirju so odredili 10 in v Velenju 2 dražbi za prodajo premičnega in nepremičnega premoženja, uspešno pa so jih izvedli v Mozirju 5 in v Velenju eno. hodkov še višji in dosega celo 99 odstotkov. V Šmarju ob polletju kar 292 rubežev Posebej pereče je področje vknjižbe zastavne pravice na nepremičninah, to je zadnja možnost izterjave. Večina občin taknšnih vknjižb v prvem polletju ni imela, precej pa so jih imeli v Celju. Pri rubežu zastavljenega premoženja so postopki v občinah zelo ; V Eso Opremi so strokovnjaki Phare ; • Pomoč pri j prestrukturiranju j Od junija letos so v Eso a Opremi v Velenju strokov- ■ njaki Phare, ki bodo pod- ■ jetju pomagali pri stopanju ' na novo razvojno pot Ko so a v prvem delu že obdelali ■ slovensko strojegradnjo, so v ■ Eso Opremi ugotavljali, da 1 so bile nekatere stvari z ' njihove strani zelo dobro i svetovane in izrazili interes, ■ da so vključeni tudi v drugi ■ del, kjer se strokovnjaki kon-" kretno ukvarjajo s svetovan-a jem v posameznem podjetju, ■ s projekti prestrukturiranja. ■ V Eso Opremi pričakujejo 1 od njih napotke in nadaljnje B usmeritve, kako v naprej s pro- ■ izvodnim, razvojnim in tudi ■ strateškim programom celot- ■ nega podjetja, pravi direktor J Vinko Grm. V ponedeljek so i se v Eso Oprema predstavili ■ prvi del ugotovitev. Predstavnik podjetja WS Atkins, Stuart Reynolds in vodja J projekta pravi, da v tem B trenutku še potekajo pogovori ■ o strateških možnostih na raz- ■ ličnih poslovnih področjih in * po posameznih proizvodnih ( programih. "Znano je, da se ■ Eso Oprema ukvarja s ■ proizvodnjo rudarske ■ opreme za premogovnike. ' Premogovništvo v zahodni in a centralni Evropi, predvsem ■ jamski kop, pa je v upa- ■ danju. Tako da to tržišče za ' Eso Opremo na dolgi rok ni B zanimivo. Drugi sklop proiz- ■ vodnega programa, proiz- ■ vodnja sejalne in drobilne * tehnike, je bolj perspektivno. a Identificirali pa smo že tudi ■ nove proizvode in trge, ki bi ■ jih bilo možno uvesti v proiz- ■ vodnjo," je povedal gospod M Reynolds. ■ ■ mkp m pravi o svojem delu posebej opredelili dvoje okoliščin. Prvo je boljša organizacija dela izpostav, drugo pa so zunanje okoliščine, ki njihovo delo otežujejo. Ugotovili so še veliko notranjih rezerv, pri katerih je vse odvisno od delavnosti in inventivnosti aelavcev ter usklajevanja med delavci in vodjo izpostave, pa tudi od tekočega usklajevanja in medsebojne pomoči pri izterjavi ob posebnih priložnostih. Zakonodaja onemogoča delo Pri drugih, zunanjih okoliščinah so poudarili zlasti dejstvo, da kup obstoječe zakonodaje onemogoča operativno delo in pobiranje davčnega dolga. Na izpostavah namreč lahko opravijo prisilno izterjavo samo do določene meje, potem pa se soočijo s takšnimi ali drugačnimi zakonskimi luknjami, kjer se zadeva konča. Z določenimi spremembami bi lahko davčni dolg izterjali prej in drugače, kot pa s sedaj "popularnimi" ukrepi, kot so rubeži in dražbe. S tem v zvezi so sprejeli ustrezne zaključke, ki jih bodo poslali republiški upravi, posebno težo sestanka pa so namenili predlogom za boljšo organiziranost izpostav, saj se zavedajo, da bodo morali najprej pomesti pred svojim pragom, če želijo zagovarjati svoje uspehe ali predvsem neuspehe in se izogniti sankcijam. Zakaj si dolžniki ne pomagajo sami? Brane Strojanšek je posebej poudaril še "preveč objektivne neresnosti" pri zavezancih samih. Gre namreč zato, da 50 in več odstotkov davčnega dolga ne bi bilo, če bi dolžniki pravočasno prišli na izpostavo in z vlogami plačilo svojega davčnega dolga odložili za šest mesecev brez obresti. Če bi se torej zavezanci posluževali teh legalnih poti, približno polovice tega dolga ne bi bilo. ■JP Univerza za tretje življenjsko obdobje Babice in dedki gredo v šolo V ponedeljek so predstavniki WS Atkins vodilne v Eso Oprema seznanili s prvimi ugotovitvami Pri velenjski podružnici An-dragoškega društva že osmo leto deluje Univerza za tretje življenjsko obdobje. V življenje starostnikov so s svojim delovanjem vnesli kopico novih vrednot, jim razgibali in popestrili življenje. Vsako leto je njihov program bogatejši in pestrejši. Tako bo tudi letos, ko so razpisali kar šestnajst krožkov. Krožki potekajo enkrat tedensko po dve uri od oktobra do konca maja. Poleg izobraževalnih krožkov pripravljajo skupne ekskurzije in družabne prireditve. Več informacij boste dobili na Centru za socialno delo pri Slavki Mijoč vsak ponedeljek med 15. in 17. uro. Lahko pa jo pokličete tudi po telefonu 853 031 ali 854 365. Sicer pa lahko kar pridete na prva srečanja posameznih krožkov, ki vas zanima, kjer vam bodo povedali vse kar vas zanima. In kdaj se bodo začeli posamezni krožki? POGOVORNA NEMŠČINA I - v sredo 5. oktobra ob 8.50 na Centru srednjih šol (avla rumene šolske stavbe) - voditeljica Marija Klemenšek. POGOVORNA NEMŠČINA II - datum pričetka bodo javili kasneje. POGOVORNA ANGLEŠČINA - torek, 11. oktobra ob 17. uri na OŠ Mihe Pintarja Toleda - voditeljica Magda Žist. LIKOVNI KROŽEK - četrtek, 13. oktobra ob 17. uri na OŠ Mihe Pintarja Toleda - voditelj Anton Skok. ZGODOVINSKO ETNOLOŠKI KROŽEK - v torek, 11. oktobra ob 17. uri v prostorih KS Levi breg - voditelja Jože Hudales in Damijan Kljajič. I-------------------1 Sindikat Tovarne tehničnih elementov o | zadnjih dogodkih | Ko naenkrat cilji ; niso več skupni i Oglasili so se nam člani sindikata SKEI iz Tovarne tehnič- I nih elementov, zaskrbljeni zaradi zapletov v odnosih med TTE | in EKO in nad svojo prihodnostjo. Radi bi tudi sami povedali, | kot so rekli, kako vidijo zaplet in nas seznanili z aktivnostmi, ■ ki so jih sami opravili V tem 200 Članskem kolektivu, kjer je J v sindikat vključenih 186 zaposlenih se da iz tistega, kar sta I povedala bivši predsednik sindikata Drago Božič in sedanji | Vlado Razgoršek razbrati, da so ves čas verjeli, da bosta EKO | in TTE nekoč v prihodnjosti povezana s skupnimi cilji. ■ Po besedah Draga Božiča je o tem govoril tudi Andrej Glušič . direktor EKO p.o,, češ da to ni problem, da bo prišlo do združitve, I ker je treba gledati na te delavce in videti tudi tiste, ki so še na I Zavodu za zaposlovanje. | Ko so v TTE zaslutili, da stvari ne gredo v smer, ki so jo j pričakovali, so predstavniki sindikata skupaj z namestnikom . predsednika Sveta delavcev TTE v maju obiskali podpredsednico ■ velenjskega izvršnega sveta Mileno Pečovnik, ki opravlja tudi I nalogo družbene pravobranilke samoupravljanja in jo seznanili s | svojo bojaznijo. | Sindikat je skupaj s Svetom delavcev poslal takrat tudi dopis ■ Andreju Glušiču in želel zvedeti, kakšna prihodnjost jih čaka. J Obljubljeno jim je bilo, da jih bo o vsem obveščal. "Danes pa I gospod Glušič računa na naše certifikate, mi pa sploh ne vemo, | kakšen program ima pripravljen. Na izvršnem odboru sindikata | smo se zato dogovorili, da pozovemo zaposlene, naj certifikatov ■ do takrat, da ne bodo stvari jasne, ne vlagajo v EKO, ampak, da počakajo," nam je povedal predsednik sindikata Vlado Razgoršek. J Z dogajanji pa so preko Območne organizacije ZSSS Slove- " nije Velenje seznanili tudi predsednika republiškega odbora SKEI Alberta Vodovnika. ■ mkp i| SLOVENSKI PRAZNIKI IN OBIČAJI - ponedeljek, 3. oktobra ob 15. uri v prostorih centra za socialno delo Velenje - voditeljica Slavka Mijoč. GLEDALIŠKI KROŽEK -ponedeljek, 10. oktobra ob 16. uri v Fundusu amaterskega gledališča Velenje - voditeljica Marica Ko-lar. NOVINARSKI KROŽEK - četrtek, 13. oktobra ob 18. uri v prostorih Društva upokojencev Velenje, Bratov Mravljakov 1 -voditeljica Bojana Špegei. ROČNA DELA Šoštanj -(pletenje, kvačkanje, makrame) -torek 11. oktobra ob 15.30 v prostorih društva upokojencev Šoštanj - voditeljica Marija Kuzman. ROČNA DELA VELENJE -(pletenje, kvačkanje, makrame) -sreda, 5. oktobra ob 16. uri v prostorih Doma za varstvo odraslih Velenje - voditeljica Slavka Mijoč. SLIKANJE NA SVILO - ponedeljek, 10. oktobra ob 18. uri v prostorih Ljudske univerze Velenje - voditeljica Jadranka Mrak. LONČARSKI KROŽEK -sreda, 12. oktobra ob 17. uri v prostorih delavnice mentoija Igorja Bahorja v Topolšici. PLESNI KROŽEK - torek, 11. oktobra ob 19. uri na OŠ Šmartno - voditeljica Tanja Meža. PLAVANJE - ponedeljek, 3. oktobra ob 11. uri na bezenu v Velenju - voditelj Marjan Pis-totnik. REKREACIJA - sreda 5. oktobra ob 18. uri v telovadnici Centra srednjih šol - voditelj Marjan Pistotnik. EKOLOŠKI KROŽEK (koristna uporaba odpadkov) -datum pričetka bo javljen kasneje. Vpis otrok v prvi = razred osnovne šole Starše in skrbnike šoloobveznih otrok obveščamo, da bomo prihodnji teden vpisovali v prvi razred osnovne šole otroke, !f i ki so bili rojeni v času od 1. marca 1988 do 28. februarja 1989. Na vseh osnovnih šolah v občini Velenje pričakujemo vas in vašega otroka v torek, 27. 9.1994 in sredo, 28.9.1994. Otroke bomo vpisovali v času od 9. do 11. in od 14. do 17. ure. Skupaj z otrokom se oglasite na šoli, ki je najbližja vašemu stanovanju. Tu boste otroka vpisali in dobili tudi vse informacije o pripravi otroka na šolo in o njegovi vključitvi v šolo. S seboj prinesite: otrokov "Izpisek iz rojstne matične knjige", potrdilo o državljanstvu, svojo osebno izkaznico, da bomo izpisali uradne podatke o prebivališču otroka. Prosimo vas, da pokažete to obvestilo tudi sosedom, sodelavcem in znancem, ki imajo šoloobvezne otroke. ffl Z vašim sodelovanjem bomo akcijo vpisa otrok uspešno izvedli! Osnovne šole m v* m m lil ■iS? >0 o o m m m m C7 CM STUDIJSKI KROŽKI Upokojenci in drugi starejši občani se lahko poleg naštetih krožkov udeležujejo tudi študijskih krožkov, ki jih za odrasle organizira velenjska podružnica an-dragoškega društva. To pa bodo: KOMUNICIRANJE V ANGLEŠČINI - prvo srečanje bo v ponedeljek, 10. oktobra ob 8. uri v prostorih Društva upokojencev Velenje. Študijski krožek vodi Nena Mijoč. POSAMEZNIK, DRUŽINA, DRUŽBA - študijski krožek vodi Zdenka Hudales. Datum pričetka bodo sporočili kasneje. OHRANIMO ČISTO OKOLJE, prvo srečanje bo v sredo, 19. oktobra ob 17. uri v prostorih podjetja MAK, Efenkova 61, študijski krožek vodi Irena Vo-dopivec. ŽIVIMO BOLJ ZDRAVO, študijski krožek vodi Nena Mijoč. Datum pričetka bodo sporočili kasneje. OHRANJANJE STAREGA IZROČILA IZDELOVANJA PAPIRNIH CVETIC, prvo srečanje bo v torek, 4. oktobra ob 16. uri na Centru za socialno delo Velenje. Študijski krožek vodi Slavka Mijoč. NAUČIMO SE BRIDGE, prvo srečanje bo v ponedeljek, 10. oktobra ob 17. uri v prostorih An-dragoškega društva na Efenkovi 61, študijski krožek vodi Janko Mijoč. ■ (mz) eptembra 1994 Posekali so moje drevo "Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, drevo ali kamen," nas vzpodbuja pesnik. Tudi tisti, ki pišejo programe za vzgojo in izobraževanje naših otrok, učiteljem nalagajo dolžnost vzpodbujati čustveni razvoj učencev. Tako da tovarišica svojim tretješolcem vsako leto spis z naslovom "Moje drevo". Učenci si izbirajo svoja drevesa, jih opazujejo skozi vse letne čase, jih čuvajo in se učijo ljubezni do vseh živih bitij, s katerimi delijo svoj življenjski prostor na Zemlji. Izberejo si drevesa, ki jih gledajo z oken svojih domov, ki jim rastejo pod balkoni ali na poti v šolo. Ljubezen do izbranega drevesa raste z njimi še potem, ko so že zdavnaj zapustili šolo, ta drevesa so del njihove mladosti. Tako so si tudi otroci Cankarjeve ulice izbrali drevesa pod svojimi balkoni. Čustvena last mnogih je bila japonska češnja (čudovita v svojem cvetju), ki sojo skupaj z drugimi drevesi načrtovalci sprememb Cankarjeve ulice zbrisali s svojih načrtov. In ko je vanjo zarezala žaga, je marsikateri otrok, fant ali mož, ne samo žena, obrisal solzo ob grenkem spoznanju, da mu je nekdo vzel del njegovega čustvenega bogastva, ki si ga je kopičil od otroških let. Prebivalci mest, ki nimamo svojega koščka vrta ali travnika ali gozda, si ob svojih priljubljenih poteh izbiramo "tuja" drevesa, grme, livade, gozdne jase, studence, rastišča zvončkov, troben-tic, resja itd., ki jim podarjamo svojo ljubezen, oni pa nam vračajo občutek sreče, ko budijo v nas vzhičenost nad njihovo lepoto, občudovanje koščka stvarstva in nam dajejo smisel obstajanja. Zato ne pozabi, ko si se odločil podreti zate neko drevo ali z buldožerjem razriti neko livad«, si podrl moje drevo, si razril mojo livado. Ne čudi se, če te ob tem tvojem početju spremljajo moja negativna čustva. Morda jih čutiš? Zato ne podiraj tja v en dan, samo sebi v zabavo ali korist! Praviš, da je to tvoja pravica. Da, po zakonu, ki ga je zate napisal človek, ne pa po božjem zakonu: po njem imam pravico ljubezni do "tvojega" drevesa, livade, gozdne jase in studenca na njej tudi jaz! ■ M.Šavor Poceni nabiranje A političnih točk Pisanje g. Adolfa Štormana v Našem času dne 15.9.1994 lahko razumemo bolj kot prilizovanje tistim, ki zaradi načelnosti slabo prenašajo Zelene Velenja, kakor pa kot skrb za počutje Ga-berčanov! Iz svojega varnega velenjskega zapečka zavito ščuva krajane Gaberk, da naj zaradi nesposobnosti velenjskih inšpekcijskih služb, velenjske davkarije in tudi velenjske policije, vzamejo zakon v svoje roke. Zato je bolj zaradi ohranitve mirne krvi v Gaberkah kot zaradi prepira z gospodom Stormanom potrebno povedati naslednje. Problem bivšega bifeja Kotnik v Gaberkah ni v tem, da se v tej hiši dogajajo prireditve, ki jih obiskujejo skoraj izključno neslovenski obiskovalci. Izvirni greh je v dejstvu, da je domačin g. Janez Kotnik oddal lokal tujemu državljanju s polno zavestjo, da bo s tem povzročil v Gaberkah najmanj nelagodje. Ko so se stvari v minulem obodbju za najemnika gostilne pričele zapletati, ker ni ime! ustreznih dovoljenj, je znana šoštanjska pravnica izvedla pre-registracijo podjetja Mirso, d.o.o., ki je imelo prej sedež v Velenju, sedaj pa ga ima v bivšem bifeju Kotnik v Gaberkah. V kletnih prostorih iste hiše pa ima neko drugo podjetje eno večjih prekupčevalskih vozlov za Laško pivo na področju Šaleške doline. Tržna inšpekcija je bila o tej raboti v pravem trenutku obveščena in je tudi ukrepala. Za ukrepe velenjskih inšpekcijskih služb paje znano, da so praviloma učinkoviti le, kadar gre za nepomembne posameznike in drobcene prekrške. Posebno vprašanje je tudi odnos ge. Darinke Mravljak, v.d. direktorice velenjske davkarije, do teh vprašanj, saj je velenjska davkarija učinkovita le pri izterjavi dohodnine, velike utaje (predvsem gostincev) pa jim po izjavi v.d. direktorice same polzijo skozi prste. Kljub splošnemu nelagodju Gaberčanov so ti doslej ravnali trezno. Čeprav je bilo že več zavestnih ali naključnih povodov, ki bi lahko prerasli v hude incidente, do teh, predvsem po zaslugi treznih preudarkov domačinov ni prišlo. Zato je nevzdržno, da g. Adolf Štorman napoveduje nezakonita dejanja, katerih končna posledica bi bila, da bi slovenski policisti hodili od vrat do vrat Gabrčanov in jih zasliševali. Tudi to so nekateri Gaberčani ob odstranitvi napisnih tabel Gaberke s strani velenjske policije že izkusili. Mi, Gaberčani, si bomo že znali sami pomagati. Tudi zato je večina Gabrčanov glasovala za novo občino Šoštanj. Z zavestjo, da bomo v njej imeli več vpliva kot v sedanji velenjski. Sam sem zavzet zagovornik razdelitve sedanje občine tudi zaradi manjšanja moči birokratskega aparata, vzgnezdenega v upravnih organih občine Velenje. G. Štorman pa je v času pred referendumom o novih občinah potoval po vaseh okoli Šoštanja in dopovedoval ljudem, da morajo biti za ohranjanje obstoječega stanja, se pravi za celovito občino Velenje! Natančno tako, kot so to govorili predstavniki strank, zraslih iz bivših DPO Kardeljevega samoupravnega socializma! V Ravnah pri Šoštanju so ljudje takšnemu prigovarjanju nasedli in je večina glasovala proti novi občini Šoštanj. Stvari so bolj prepletene, kot izgleda na prvi pogled in tisti, ki zagovarja enotno občino Velenje, posredno podpira moč birokracije v Velenju, s tem pa posredno tudi podpira sistem, ki omogoča tudi očitne nezakonitosti, ki se dogajajo v bivšem bifeju Kotnik v Gaberkah! Zato predlagam g. Štormanu, da svoje globalne politične usmeritve uskladi tako, da bodo med sabo primerljive, sicer bom dvomil v dobronamer-nost njegovih političnih dejanj. ■ V imenu mnogih Gaberčanov Peter Rezman Zgodba o solidarnosti Če strnem vse kritike proti preteklemu obdobju v en sam stavek, bi se približno glasil takole: "Živeli smo v zločinskem režimu, v komunističnem preklu, kjer se ni nič delalo, le kradlo, ropalo, izkoriščalo reveže...itd." A iz spominskega arhiva sem potegnila tole zgodbo: ob koncu junija 1. 1974 je Kozjansko prizadel močan potres. Poleg stanovanjskih zgradb je porušil ali močno razmajal tudi več šol. Potres nikoli ni dobrodošel, a če se je že moral zgoditi, se je ta zgodil vsaj ob pravem času, to je ob koncu šolskega leta. Občinski možje občine Velenje so se takoj zganili in brez oklevanja in kreganja sklenili, da bodo v neki vasi zgradili novo šolo. S tem so dali pobudo tudi drugim občinam, ki niso hotele stati čisto ob strani. Eno šolo je zgradila tudi Banja Luka. Čas je priganjal in bil neizprosen. Vsi so se zavedali tega, da se mora jeseni začeti pouk. A Velenjčani so bili dobri organizatorji. Delo je takoj steklo. Dan na dan so iz Velenja na razdalji ca. 70 km vozili tovornjaki gradbeni material, delavce, hrano, vse je bilo odlično organizirano. Še župan je prišel kdaj na gradbišče pogledat, kako napreduje delo, prijel tudi za lopato in se priljučil delavcem. Temu so se domačini zelo čudili in visoko cenili. V treh mesecih je zrasla šola, štirirazrednica, lepa, sodobna, takšna, kakršno so hoteli zgraditi Velenjčani. Septembra so se otroci še vozili v šolo v Rogaško Slatino in Podčetrtek. Prebivalci tega kraja so bili srečni, pa tudi presenečni nad tolikšno solidarnostjo. Predvsem pa so bili hvaležni graditeljem, katerim so se oddolžili le s poštenim kmečkim likofom. Potres je pomenil prelomnico za Kozjansko, ki je bilo do takrat še precej zaostalo, a se je potem ob večji družbeni pomoči hitro razvijalo. Danes je vse to le malo vredno, potisnjeno v najtemnejši kot spomina. Le šola še stoji in služi svojemu namenu, vsak dan napolnjena z otroškim živžavom. Ko pa vse utihne, se zmrači, se tudi šola zatopi v spomine in se čudi ljudem in času, ki skuša pozabiti in zbrisati preteklost in jo popolnoma razvrednotiti. ■ Anica Kos Za lažjo presojo V zadnjem obodbju je bilo delo Sekretariata za okolje in prostor Občine Velenje upravičeno deležno večje pozornosti tednika Naš čas. Vendar je po mojem mnenju ta v primeru dveh naslovnih kolumn izzvenela v splošnem negativističnem trendu slovenskega žurnalizma. V kolumni Vlačenje za nos je bilo 28. 7. 1994 izvajanje zakona o črnih gradnjah obdelano z očitnim nepoznavanjem problema; podoben je tudi zapis z naslovom Principi, interesi...?, ki se loteva Sklada za okolje občine Velenje. Skupno obema komentarjema je to, da se avtorju(ci) kolumne ni zdelo vredno iskati informacij iz prve roke. Zato želim pojasniti nekatera nenapisana načela pri vodenju sekretariata, ki so opisno razvidna v spodnjih štirih točkah. 1. Prostorsko zakonodajo iz leta 1984 (v kateri je bila uzakonjena izjemno perfidna možnost "zaplembe" zemljišč), je treba brati danes, četrto leto po osamosvojitvi tako, da je možno izvajati vse posege v prostor, ki s tem zakonom niso eksplicitno prepovedani. Temu pogosto rečem hoja po robu zakona. Beležimo prve pozitivne rezultate kljub trdemu, zakulisnemu nasprotovanju tistega dela stroke, ki se še ni znala izviti iz gos-plan-ske miselnosti. (Zato sem v tihem in latentnem sporu z vsemi prehlajenimi občinskimi uradniki, izvajalci tega zakona, ki ga berejo tako, da večini dovoljujejo le tisto, kar je v zakonu zapisano. Takšno izvajanje te zakonodaje pa je bil eden večjih vzrokov za nastanek črnih gradenj v preteklosti.) Bolj kot spoštovanje srednjeročnih in dolgoročnih planov je pri posegih v prostor potrebno spoštovati interese dejanskih lastnikov zemljišč! 2. Izjemno površen zakon o črnih gradnjah, kije zgolj krpanje katastrofalne prostorske zakonodaje, navedene v prejšnji točki, skušamo izvajati tako, da prioritetno opravimo samo tiste določbe, ki so nedvoumno jasne. Hkrati želimo preprečiti kršenje t. i. konkurenčne klavzule tistim občinskim uradnikom in projektantom v občini, ki delajo pogodbeno zanjo. Z drugimi besedami povedano, po svojih močeh skušamo ignorirati trdno utečene kroge projektantov, ki jim je bil v preteklosti upravni organ, pristojen za prostor zgolj in- strument za pospeševanje t. i. fušanja ob rednem delu, bodisi na občini, Zavodu za urbanizem ali drugih t. i. družbenih podjetjih. (Nekateri so bili vsaj tako pošteni, da so ustanovili lastna podjetja, vedar stare železne naveze segajo tudi do njih.) 3. Zakon o varstvu okolja med drugim omogoča polno legalizacijo nekaterih finančnih tokov iz naslova varstva okolja ter njihovo transformacijo v javno sfero. Dolžniki, če se lahko tako izrazim, so hitro spoznali koristnost takšne možnosti, ki jo vpeljujemo skozi projekt Sklada za okolje občine Velenje. Tisti, ki bi jih lahko imenovali upniki, pa so postali precej nejevoljni, saj s tem projektom dobivajo nadzor porabe v skupščini, kar bi pač naj veljalo za vso javno porabo sredstev. Od tod tolikšni zapleti, ki so kot vrh ledene gore izplavali na zadnji seji SO Velenje. 4. Organ, ki bo imel pristojnosti s področja varovanja okolja v sedanji občini Velenje, ne sme biti prepuščen zgolj bodočim lokalnim skupnostim, ker se je ravno reagiranje t. i. predstavnikov krajevnih skupnosti izkazalo v kontekstu varstva okolja popolnoma napačno ter v bistvu kaže nezain-teresiranost do vsebinskih vprašanj varovanja okolja. Absurdna tekma vodstev krajevnih skupnosti, katera vas je bolj onesnažena, vodi celo do tihega nasprotovanja izvedbe ekološke sanacije Šaleške doline zato, ker bi v primeru prenehanja onesnaževanja okolja, predvsem iz TES, presahnil izdaten vir t. i. odškodnin zaradi onesnaževanja okolja, s katerim pa prenekatera KS sploh ni vedela, kaj početi oziroma so bila ta sredstva v mnogih primerih zaradi neizdelanih in javno potrjenih programov jabolko spora med upravičenci teh sredstev. Ko bo kateri od kolumnistov Našega časa v prihodnje obdeloval kakšno vročo temo, ki jih povzroča delo Sekretariata za okolje in prostor Občine Velenje pod mojim vodstvom, ga prosim, da če že nima časa vprašati za mnenje tistega, ki ga mora imeti o teh stvareh po službeni dolžnosti, naj pred izrekanjem dvoumnih namigovanj o osebnih (itd.) interesih prebere gornje štiri točke in jih upošteva kot posledico načel, ki jih imam za vodilo pri vodenju sekretariata. Sekretar sekretariata za okolje in prostor ■ Občine Velenje p.p. IS Peter Rezman Zavajanje Ko prebiram takšne in drugačne zavajajoče članke ali izjave določenih ljudi iz doline, ne morem mimo tega, da javno ne opozorim na zavajanje. Pred štirinajstimi dnevi je g. Žlebnik omenil tudi moj priimek. Vsak občan ima pravico napisati takšna ali drugačna mnenja. Članka, ki je bil podpisan s priimkom Žlebnik ni avtor on, ampak g. Rezman. Naj bo v javnosti objavljeno dopisovanje ga. Pivko (Kneževič) - IS - g. Rezman - ga. Pivko - kabinet pred vlade g. Drnovška - IS Velenje in tako dalje pa boste lahko spoštovani bralci presodili sami, kdo je avtor. G. Žlebnik je namreč pozabil, da sem ga do sedaj podprl v njegovih stališčih v zboru KS in ga bom tudi v bodoče, ker ni tako lahko kupljiv in pokvarljiv, kot vidni politiki tudi iz njegove stranke (Zeleni). Ti, ki so mene prepričevali, da je nesmiselno občino Velenje deliti, že delijo funkcije in resoije za lokalne volitve. Tu se strinjam z g. Martinškom, da se ni strinjal s selitvijo, kot je bilo zapisano. Mora pa vedno poudariti, da on kot občan, stranka LDS pa je soglašala, saj v kolikor ne bi, bi to premestitev pogojevala z izstopom iz vlade, kar pa v javnosti nismo prebrali. Nikjer v javnosti nisem prebral, da sem zahteval na zadnji seji zbora KS glasovanje, da se sprejme sklep in zadolži pristojne službe za kompletno ureditev Lubele. Ta predlog so delegati soglasno podprli. Javnost tudi ni objektivno obveščena, da želi IS podpisati pogodbo s PTT Celje za pokrivanje dela obrestne mere in zadolžiti občino v bodoče za 2.000.000 DEM. V letu 1991 smo predstavniki KS PTT-ju na sestanku jasno povedali, da ta dolina samo daje, PTT pa jem-lje in da še vedno ni razčiščena lastnina objekta Pošta v Velenju, katero je takratno vodstvo na čelu s tov. Janezom Krašovcem, predalo brezplačno PTT-ju. Objekt smo financirali mi v dolini, sedaj pa KRS plačuje najemnino za prostor. V letu 1991 je g. Krašovec pomagal, da smo se dogovorili tisti, ki še z razširitvijo tel. omrežja nismo pričeli za enoten kriterij plačila 4.000 DEM in PTT vrne krajanom po 1.7090 DEM po določenem roku. Danes je žal g. Krašovec prestopil na stran PTT-ja in podpira delno plačilo obrestne mere. Zakaj, ni potrebno posebno omenjati! Vsi vemo, da se brezposelni morajo preživeti, za tiste ki želijo boljši standart, metode niso važne (povišanje KRS, zagovaijanje nesposobne strankarske veljake ZLSD, intd) samo cilji. S predlogom podpisa pogodb IS - PTT - Banka Celje R + 18 ostale banke imajo R -t-15 po podatkih pa tudi R + 10, nas je seznanil pred. IS g. Srečko Meh na sestanku 3. avgusta ob 19. uri. Sevedaje trdil, da je to nujno intd. Zapisnik sestanka, ki naj bi ga imeli kot piše 2. 8. ne omenja razgovora pod točko ena kot smo se dogovorili. 26.8. smo prejeli dopis pred. IS in odgovor PTT, ne pa vsebine, ki jo je pred. IS poslal PTT in nam sporoča, da bomo imeli skupni sestanek s PTT v mesecu septembru. Sprašujem sem, v kolikor je bil podpis pogodbe tako nujen, ali ne bomo zamudili priložnosti, kot je govoril pred. IS, ali paje bila še ena od zvijač, kako priti do dodatnih sredstev za lokalne volitve, ki so pred vrati. V Novem tedniku in Našem času smo lahko prebrali, da je s 1. septembrom ob sobotah in nedeljah ponovno dežurni zobozdravnik v Velenju. Na sestanku 3.8.1994, ko se predsedniki KS nismo strinjali z ukinitvijo dežurstva, sem predlagal nas IS zraven vseh nezakonitosti (preko 50.00 DEM protizakonito izplačilo stimulacije v letu 1993), naredi tudi nekaj za davkoplačevalce in iz proračuna plača dežurstvo zobozdravnika in to takoj, ne šele čez en mesec, odločitev pa verificira na skupščini, saj bi to delegati potrdili. Res je, da novinaijev v preteklosti niso vabili na seje ZK. Prav tako jih ne vabijo sedaj na takšne sestanke, samo s tem, ko novinarji odkrijejo takšno ali drugačno objektivno novico je časopis bolj bran. Davkoplačevalci pa bi spoznali, da temu IS ni za dobrobit občanov, saj z najetjem kreditov lahko realizira vsak laik kakršnokoli investicijo. Delo še vedno oddajajo dražjim izvajalcem. Konkreten in argumentiran podatek je cesta v naši KS, ko so določili izvajalca, ki je dražji za 200.000,00 SIT. To pa je 153 m2 položenega asfalta. Kje bo položen, še ne vem. Sigurno pa je, da bi mi v KS lahko pomagali pri dveh cestah s takšno vsoto oiroma m2. V gradbeništvu pa tudi nisem takšen laik kot člani IS, kar sem dokazal pri obnovi Starega Velenja, saj sem prihranil argumentirano 12.200.000,00 SIT. Zato tudi ne nakažejo sredstev na žiro račun KS, ker bi mi z določeno vsoto naredili bistveno več in bi jim izračunal koliko sredstev so izvajalci nakazali strankam v vladi za volitve. Z deli se še čaka, čeprav je bilo zapisano, da se z deli prične 10. 8. 1994. Vladam po občinah je bilo signalizirano, da volitve bodo konec leta ali na začetku naslednjega, zato so že dela v teku, seveda z zamudo in na koncu leta bo izgovor kot lansko leto: "Prehitela nas je zima." Proračun je bil sprejet v mesecu juniju. Pa razsodite sami davkoplačevalci oziroma volilci. Kje so zagovorniki pravne države, ko je g. Kosi želel za izdajo dovoljenja za zaporo ceste ob krajevnem prazniku v Starem Velenju soglasje upravljalca, ki še ni znan, zaradi sprememb prometne ureditve v trgu, trdili da je to prav, kar se strinjam, če bi bilo že realizirano zgoraj omenjeno. Ko smo v Starem Velenju preko VTV in radia opozarjali na oviran promet pri zaključnih delih poslovnega objekta ni bilo zakonito. Zakonito pa je da se v ponedeljek 12.9. zapre Tomšičeva cesta brez predhodnega obvestila v javnosti in dovoljenja za zaporo ceste, ker tam stanuje g. Vane Gošnik in potrebuje volilce za lokalne volitve, sedaj zakonitost ni več potrebna. Da o nekvalitetnem izvajanju del sploh ne govorimo. To seveda ni krivda izvajalca, tako kot ne nestrokovno izvedene skakalnice po cesti. Izvajalec izvrši delo tako kot naroči plačnik in podpiše nadzorni. Nadzornega določi pa zopet naročnik. Vedno pa je to politična odločitev. Res je da davkoplačevalci nimajo možnosti vplivati na odločitev politikov, razen na volitvah. Ker volitve letos bodo bodo tudi dela potekala po mestu zelo intenzivno. V mestu je masa volilcev, Staro Velenje je bo robu mesta in še vedno ni rešen problem Ceste talcev, ki jo večina občanov uporablja. Da vlada in pristojne službe nič ne naredijo pri reševanju preselitve iz objektov, ki so bili vrnjeni naj napišejo tisti, ki jim je bila krivica storjena v preteklosti in jo še čutijo pri današnji vladi. Pa razsodite sami ali so moje trditve točne. ■ Franc Sever Opomba uredništva: članek je zaradi pripomb avtorja objavljen v nepopravljeni obliki. Združena lista nima prav! Le zakaj se je Združena lista socialnih demokratov v Našem času z dne 15.9.1994spotaknila ob pobudo Slovenske ljudske stranke o dodatnem razdeljevanju certifikatov? Morda se bojijo premožnejših državljanov? Ali pa zato, ker bi si radi člani Združene liste obdržali ta privilegiran politično-ekonomski status in vzvode oblasti, ker v danem trenutku liberalne demokracije in finančnega nereda pač vsak jemlje, kolikor hoče. Kdaj bo temu konec, se sprašujemo v Slovenski ljudski stranki. Razpis zakonodajnega referenduma, ki ga podpira Slovenska ljudska stranka, stremi k temu, da se lastninijo tudi tiste državne institucije (banke, zavarovalnice...), ki so bile do sedaj izpuščene pri lastninjenju - torej velik del narodnega bogastva, ki pomembno vpliva na naše odnose s tujino in stabilnost države. Zahtevamo, da čim več premoženja pride v roke državljanov Slovenije, da bodo le-ti imeli čim večji delež v lastni domovini, da se bodo počutili gospodaiji na lastni zemlji, v lastnempodjetju,vsvojizavarovalnid ... S tem želimo preprečevati odliv kapitala v tujino in tudi nelojalni notranji odkup v podjetjih. Avtorji članka Združene liste očitajo Slovenski ljudski stranki zaradi tega licemer-stvo. Pri tem pa ne pozabijo v isti sapi povedati, da so se že tudi oni nekdaj nekje zavzemali za širši proces lastninjenja. Le zakaj so idejo opustili in so kar naenkrat potrti? Ali ne bi bilo bolje, da se s takšnim preprečevanjem in vprašljivim agitiranjem sploh ne bi pojavili? Glede na to, da je še čas, da državljani Slovenije izrazijo podporo dodatnemu razdeljevanju certifikatov, bomo to pojasnilo za bralce Našega časa posebej pripravili. Upamo, da brez dialoga z Združeno listo. ■ Iniciativni odbor Slovenske ljudske stranke Podružnica Šaleške doline 22,septembra 1994 JE m cm Zakaj sem zdravstveno zavarovana x ju m m s e » » ■ ■ > ■ ■ j* «us titiiaii lup _ _ _ _ _ _ H __ _ ^^ Je tudi nase zdravje v službi" zavoda? Stvari šele nastajajo - Izvedenci zavoda odločajo na osnovi medicinske dokumentacije - Določila so ostrejša kot minula leta - Nič kaj obetavne napovedi V eni avgustovskih številk našega tednika smo med pismi bralcev zasledili tudi pismo z naslovom Zakaj sem zdravstveno zavarovana? V njem se bralka sprašuje, ali smo Velenjčani drugorazredni državljani? Kdo kroji velenjsko zdravstveno politiko? Pri tem je imela v mislih terapevtsko zdravljenje v zdraviliščih, o katerem odločajo "zdravniki, zbrani v komisiji v območni enoti Zavoda za zdravstveno zavarovanje na Ravnah na Koroškem". Mi smo šli po poti pisma in pri pristojnih izvedeli: "Delamo po strokovnih navodilih" Dr. Bojan Jezernik, predsednik zdravniške komisije I. stopnje v območni enoti prej omenjenega zavoda na Ravnah na Koroškem, z večino trditev avtorice pisma bralcev ni soglašal. "Delamo po določilih nove zdravstvene zakonodaje. Ta je iz leta 1992. Zadeve so torej sistemske, za vse pa lahko rečem, da šele nastaja, se izoblikuje." Pri naštevanju razlogov za nezadovoljstvo je sogovornik najprej omenil oddaljenost sedeža območne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje na Ravnah na Koroškem od središč občin Velenje in Mozirje, ki sodita pod okrilje tega zavoda. Nerazumljiva je takšna organiziranost najbrž še toliko bolj, ker jih je od približno 140.000 zavarovancev omenjene enote skoraj polovica iz velenjske in mozirske občine. Da je to, kje je sedež zavoda pomembna zadeva, dokazuje marsikaj. Med drugim: za odločanje o zdraviliškem zdravljenju je sedaj pristojen senat oziroma komisija izvedencev, ki deluje na sedežu območne enote. Komisija pove le svoje mnenje, končna je odločba Dr. Bojan Jezernik nam je zatrdil, da izvedenci zavoda v večini primerov odločajo na podlagi medicinske dokumentacije. Izjemoma pa poleg dokumentov povabijo zavarovanca še na osebno predstavitev. "Priporočilo zdravnika za zdraviliško zdravljenje zavarovanca presodimo po strokovnih navodilih. Izvidi so le naše mnenje, saj smo mi izvedenski organ Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, območne enote Ravne na Koroškem. Dokončna zadeva je odločba, to pa izdajo na sedežu direkcije v Ljubljani. Če je nekdo prišel pred našo komisijo z indikacijami, ki so ustrezale pogojem veljavnih strokovnih navodil, je bilo priporočilo zdravnika ugodno rešeno in to ne glede na čas napotitve na zdraviliško zdravljenje." Dr. Bojan Jezernik: "Delamo na osnovi medicinske dokumentacije ter po sprejetih pravilnikih in zakonih!" Lani so obravnavali več kot 2400 primerov priporočil zdravnikov za zdraviliško zdravljenje, od tega so jih ugodno rešili približno polovico. Kljub temu je Območna enota Zavoda za zdravstveno zavarovanje Ravne na Koroškem povsem izkoristila za te namene izdvojeno vsoto denarja. To je približno 5 odstotkov od celotnega proračuna zavoda za zdravstvo. Po zbranih podatkih naj bi velenjska občina prejšnja leta precej izstopala glede napotitev zavarovancev na zdra- Biserna poroka v Šmartnem ob Paki "Vsak zase ve, kaj je prav in kaj ne!" Ni vsakemu dano to, kar sta minulo nedeljo doživela Vida in Franček Klančnikova iz Šmartnega ob Paki. Na isti dan, le 60 let prej, sta si pred oltarjem v farni cerkvi znova obljubila zvestobo do groba. Biserna poroka ni bil poseben dogodek le za slavljenca, ampak tudi za Šmartno ob Paki, saj je bila po nekaterih podatkih to prva biserna poroka v tem kraju. Najbrž dogodek, jubilej sam po sebi ne bi vzbudil tolikšen pozornosti, če ne bi bila slavljenca prav Vida in Franček. Sploh slednji je zlasti na kulturnem področju kraj [ pošteno "razmigal". Ne pravijo i mu zastonj starosta kulturne 1 ustvarjalnosti v Šmartnem ob [ Paki. Njegov ansambel Srnica i je razveseljeval staro in mlado 1 širom po Sloveniji približno 30 ] let, uveljavil pa se je tudi kot i zborovodja mešanega in moš-1 kega zbora, kot skladatelj, ... [ Ljudje so znali ceniti njegov i trud, zato je Franček še danes 1 spoštovan gospod. Izučil se je , najprej za organista, nato na i željo staršev še za mizarja. 1 "Penzion"je dočakal v Gorenju. , Vida je bila vseskozi v senci ■ dejavnosti svoje boljše polo-1 vice. Niti ni želela kako dru-, gače. Raje je skrbela, da je imel ■ Franček red pri "kuhi", da je bil 1 dom vedno takšen, kot dom , mora biti in obveznosti, ki jih je ■ prevzela v cerkvi, opravljene, 1 kot morajo biti. , Toliko je bilo vsega, da eno- ■ stavno ne vesta, kdaj je teh J njunih skupnih 60 let preteklo. , "Je moralo že biti "fajn", sicer ■ bi..." se je pošalila Vida. Vidi in Frančku so pred odhodom pred oltar šmarške cerkve čestitali predstavniki KS Šmartno ob Paki, šmarškega društva upokojencev, Frančkovi pevci pa so jima seveda zapeli Franček pa ji je odgovoril: "Ja, včasih je že bilo res tako. Ej, vsega sort je bilo." Še danes bi jima ne bilo sile, če bi jima bolj služilo zdravje. Težko hodita in sta v marsičem odvisna od pomoči dobrih sosedov, Jordanovih in še koga. "Sami dobri ljudje živijo okoli najinega skromnega doma. Pomagajo nama, da na starost življenja vsaj malo lažje premagujeva težave." Recepta za tako dolgo vztrajanje na skupni poti Vida in Franček nimata. Da sije zdaj eden, drugič drug moral "kaj dol dati", je več kot jasno. Se o stvareh, ki so bile zdaj zanjo, drugič zanj nesprejemljive, pametno pogovoriti, tudi. "Sicer pa je tako, da vsak zase najbolj ve, kaj je prav in kaj ne. Kakšno hudo je tu in tam že treba reči, da je potem lažje in lepše." Ob praznovanju 50 -letnice poroke sta ga zlatoporočenca Vida in Franček "dala na zob" v gostilni pri Malusu. Tudi minulo nedeljo ,sta tu v krogu svojih najbližjih, sorodnikov, sosedov ter prijateljev ta zavidanja vreden jubilej proslavila. 85.letu gresta naproti. Nič drugega si ne želita kot le malo več ljubega zdravja. Ob biserni poroki jima iskreno čestitamo tudi mi! ■ tp viliško zdravljenje. Kje so vzroki? "Regijska bolnišnica v Topolšici in specifika na zdravstvenem področju, ki jo je znala občina Velenje predstaviti na primeren način in si je tako "izborila" poseben položaj. Morda tako tudi zato, ker je o napotitvi bolnika na zdraviliško zdravljenje odločal konzilij zdravnikov iz osnovnega zdravstva (torej zdravniki velenjskega zdravstvenega doma). Z nastankom zavodov za zdravstveno zavarovanje pa je ta pristojnost prešla na izvedence zavoda. Šest zdravnikov iz velenjskega zdravstvenega doma danes na osnovi pogodbenega razmerja lahko odloča le o bolniškem sta-ležu nad 30 dni. O čem drugem ne. Morda je zato tako močan občutek, da nekomu jemljemo pravice." V komisiji, ki presoja o zdraviliškem zdravljenju, so poklicni zdravnik zavoda ter po pogodbi še kirurg, internist, specialist medicine dela ter specialist splošne medicine. "Ni države, ki bi lahko plačala vse, kar zdravnik priporoča. Za Slovenijo v današnjih gospodarsko kriznih časih to še toliko bolj velja." Zakaj so v komisiji le zdravniki s Koroške? "Ti so nam najbližji. Ti imajo možnost, da se nam na Ravnah pri presoji posameznih primerov pridružijo. Želeli smo del pristojnosti odločanja prepustiti zdravniški komisiji v Velenju, vendar se o tem direkcija zavoda v Ljubljani še ni izrekla." Da gre za krčenje pravic pacientov - zavarovancev, je soglašal tudi naš sogovornik. Po njegovem mnenju ima nezadovoljstvo zavarovancev skupni imenovalec - pravilnik. Tega je sprejel Upravni odbor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in je v svojih določilih ostrejši od prejšnjega. "Zato zavarovanci sedaj menijo, da gre za omejevanje njihovih pravic. Ta občutek je toliko večji pri kroničnih bolnikih. Ne samo, da so jih doleteli ostrejši pogoji, tudi pravica o zdraviliškem zdravljenju je omejena le na dve leti, seveda če izpolnjujejo vse ostale pogoje. Prej so lahko na stroške zavoda odšli na zdraviliško zdravljenje vsako leto, sedaj le enkrat na dve leti." Med razlogi, ki v zadnjem času burijo duhove, pa je menda tudi začasen omejitveni ukrep glede napotitev na fizioterapijo izven občine in v naravna zdravilišča. O tem so doslej odločali izbrani zdravniki, poslej morajo tudi taki primeri "čez" zdravniško komisijo. "Glede na to, da je ciljni normativ zdravstvene politike do leta 2000 eden fizioterapevt na 4600 prebivalcev, in da je razmerje v občini Velenju eden fizioterapevt na 1300 prebivalcev, je razlog za omejitveni ukrep jasen." Zdravniška komisija tako izjemoma dovoli opravljanje osnovnega programa fizioterapije izven občine oziroma v naravnem zdravilišču le za zavarovance iz okolice Šoštanja in Topolšice. Za občane Velenja pa je najbližnji zavod, ki jim lahko nudi fizikalno terapijo, v tukajšnjem zdravstvenem domu. Navodila so začasna Tolažba dr. Bojana Jezernika, da so strokovna navodila o napotitvah zavarovanih oseb na zdraviliško zdravljenje začasna, je najbrž za večino slaba. "Moram povedati, da je zavod prosil stroko, naj napiše navodila. Vendar ta tega zaradi notranjih trenj, ni naredila. Strokovna navodila so tako začasna in prav prosimo zdravnike, da dajo pripombe, ki jih bo zavod upošteval pri oblikovanju novih navodil. Stroka naj pove, kaj je indikacija in kaj ne. Zavarovalnica pa bo potem povedala, kaj lahko plača in kaj ne." Dr. Bojan Jezernik trdi, da tudi zdravniki, ki delajo v zavodovi zdravniški komisiji, niso zadovoljni z vsemi navodili. Vendar mimo omejitev po pravilniku in strokovnih navodil ne morejo. V prihodnje naj poleg novih navodil (vse dosedanje izkušnje glede no-JVosti so vse prej kot v prid zavarovancem) tudi izvedenskih organov zavoda ne bi bilo. Vso njihovi delo naj bi prevzeli posamezni izvedenci. Kaj reči ob vsem tem? Več kot jasno je, da je skrb za zagotavljanje pravice posameznika do zdravja, farsa, deklerativna. Kajti, denar postaja sveta vladar tudi na tem področju. Tako kot so zdravniki "v službi" zavarovalnice, postaja vse bolj očitno to tudi naše zdravje. ■ tp ve V so ijosl, Radi o Slovenija, Radio \elenje,: Slovenske novice in Pivovarna Union vabijo na liLo zatavmo glasteuio priredil ev "ŽELITE PROSIM" U 24. 9. ol 16. uri na lerasi restavracije KI ub. Predstavile se bodo finalistke tekmovanja za "NAJ KELNARCO". Izb rali bomo tudi velenjske predstavnice. Poleg kelnerc bodo v programu nastopili še: Hel ena Blagne, ansam bel Čuki. Alfi Nipič z muzikanti, ansambel Big Ben, Brendi. Korado Buzeti. Moni. Sanja Mlinar s plesno skupino. \iki Gunzek, Nina Božič, radijska ekipa "DEJ NEHI. NO". ansam bel Goli čnik. r asa za oči bod o tudi ognjemetni gejziri in slapovi. Pivovarna Union bo predstavila starodavni način razvoza piva. Najmlajše bo razveseljeva 1 tudi turistični vlak. Za vse udeležence pa bo Gost pripravil bogato gostinsko ponudbo. To bo vsekakor vesel začetek lepe in radodarne jeseni. V primeru dežja bo prireditev 1.10. 63320 Piše: Ivo Stropnik Šaleški biografski leksikon OB ZBIRANJU in urejanju gradiva za pregledno antologijo pesnjenja na Šaleškem (obj. v: Šaleški ibidem I, Šaleški razgledi 5, 1990) sem že pred leti začutil veliko potrebo po šaleškem biografskem leksikonu. Razen na zasebne beležke velenjskih muzealcev se takrat nisem imel na kaj opreti (in se še danes ne morem), na nobeno tovrstno pregledno študijo. Že poimenski pregled zaslužnih ljudi iz naše doline razblinja oblačno misel o tukajšnji majhnosti in provincionalnosti, vpogled v njihovo delo paje fascinanten in travmatičen hrati; slednje zaradi našega "prispevka" k njihovi anonimnosti in pozabljenosti. Biografski pregledi dajo odgovore na poimenska velika dejanja posameznikov na raznih področjih človekovega zanimanja in ustvaijanja. Šaleška dolina je, zlasti v preteklem stoletju, dala v slovenski prostor veliko zaslužnih mož in žena, in komajda jih poznamo. Šaleški biografski leksikon bi v pojavni osmislitvi pomenil svojevrstno bit našega prostora, ob večnem sklicevanju na bogato preteklost Doline pa mogočen dokaz in informativno zakladnico vedenja o sebi. Biografski pregledi seveda ne nastanejo čez noč; po številne podatke mora biograf v temo večletnega iskanja, a izsledek je -samo nekaj letnic in okrajšanih besed ... (g. Jože Hudales npr., ki med nami najintenzivneje brska za takimi podatki, bo to razumel: Non multa sed multum!) Leta 1991 sem kot sprehajalec po dolinski preteklosti dal pobudo za redakcijo "šaleškega biografskega leksikona". K mizici velenjske kulture je'sedlo nekaj možnih sodelavcev - pridnih mravljic, a projektno delo do danes še ni steklo. Pa ne zaradi nas samih, ki smo ustvarjalno sedli k mizici kulture, pač pa zaradi miz, stolov in mošenj ljudi, ki v zasnovani biografski pregled najbrž nikoli ne bodo uvrščeni. Od takratnega sedenja pri mizici kulture do danes je nastalo lepo število biografskih gesel; moja zadolžitev naj bi pokrila slovstveno področje oz. odgovorila na vprašanje: Kateri pomembnejši (slovenski) slovstveni ustvarjalci so se na Šaleškem rodili ali tu živeli in delovali - V izboru za tednik Naš čas so geselski članki nekoliko prirejeni: daljši so skrajšani na za časopisno stolpico sprejemljivo dolžino (45-90 vrstic) in zato ponekod brez celovitejše bibliografije avtorja in prim. literature o njem. Izbrane slovstvene biografije bodo izhajale v nadaljevanjih; predvidoma vsakič po ena, morda dve, vendar ne strogo po abecednem redu in ne zmeraj s fotografijo in z odlomkom iz izbranega avtorjevega dela. Vesel bom vseh Vaših opozoril ob morebitnih napakah in prezrtostih. Gradivo za Šaleški biografski leksikon (I. izbrane slovstvene biografije) AŠKERC, Anton, r. 9. jan. 1856 na Globokem pri Rimskih Toplicah, u. 10. jun. 1912 v Ljubljani. Pesnik (ps. Gorazd), prevajalec in urednik LZ, kulturni in politični delavec, nazadnje mestni arhivar v Ljubljani. Iz revne kmečke družine. Nemško osn. šolo in gimnazijo obiskoval v Celju, študij bogoslovja v Mariboru. Kot duhovnik služboval v številnih štajerskih župnijah, mdr. kaplan v Škalah pri Velenju v letih 1894-1898. Zaradi svobodomiselnih idej prišel v navzkrižja s cerkvenim redom in se predčasno upokojil (1. 1898). - Sprva pisal lirske pesmi, po letu 1882 pa se je vse bolj izražal z epsko poezijo. V liriki izpovedoval ljubezen, domoljubje, verski dvom in čustva ob naravi. Snov za balade in romance (oblikovanju obeh knjiž. vrst posvečal posebno pozornost) zajemal iz slovenske in slovanske zgodovine, iz biblije, ljudskega izročila in sodobnega življenja. Aškerčeva epika izražala narodno zavest in se razhajala s katoliško dogmo, bila izostrena za socialna vprašanja in se nagibala k socialističnim idejam (Balade in romance, 1890). Aškerčevo zvestobo svobodni misli mdr. potrjujejo tudi njegove pesniške izpovedi z budističnimi oz. orientalskimi motivi, predvsem v obliki parabol. - V Lirskih in epskih poezijah (1896) in v Novih poezijah (1900) objavljene pesmi: Moja muza, Pomladna oda siromakova, Dva pogreba, Kaj bi te vprašal, Pri studencu, Jaz in Delavčeva pesem o premogu predvidevajo čas nastanka v Aškerčevem škalskem obdobju oz. tukajšnji knjižni redakciji obeh pesniških zbirk. - Škalsko obdobje je Aškerca izrazito sililo k premišljevanju o delavskem vprašanju in nujnosti po spremembi družbenega reda, kar je umetniško izrazil tudi v pesnitvi Delavčeva pesem o premogu (1897). -Aškerc vse življenje veliko potoval. Velja za najbolj tipičnega pesnika slovenskega realizma. Objavil 13 zbirk pesmi in epskih pesnitev, 3 drame in 2 potopisa. LIT.: M. Boršnik: Aškerčeva bibliografija, 1936; ista: Aškerc. Življenje in delo, 1939; I. Grafenauer, SBL I; F. Jesenovec: Aškerčev slog v lirskih in epskih poezijah, Celjski zbornik 1967. - Fotografija: A. Aškerc v letih službovanja v Škalah. - (*Ist) Zgodilo se je... 22. kimavca LETA 1872 Večina med Vami, dragi bralci, je verjetno spremljala rubriko Iva Stropnika, v kateri je opisoval življenje in delo našega znanega rojaka, šoštanjskega učitelja Petra Musija. Tudi naša današnja novica, ki sicer govori o upokojitvi Petra Musija, potrjuje pomembnost tega moža ne samo za Šaleško dolino, ampak za celoten slovenski prostor. Novica je bila objavljena v Slovenskem narodu. "Iz Šoštanja se nam piše: Začetkom tekočega meseca je prečast. gospod Peter Musi, nadučitelj v Šoštanju, nastopil počitek. Priznano mu je za užitek 600 gld. na leto. Omenjeni je bil neutruden delavec na pedagogičnem polji, izvrsten rodoljub, v šoli pa vedno skrben oče izročene mu mladine. Starši in predstarši zadnjih otrok se s hvaležnim čutjem spominjajo vrlega učitelja, kojemu je presvitli cesar lansko leto zaradi mnogih zaslug zlati križec podelil. Iz srca privoščimo blagemu gospodu v pokoji primerno bogati letni užitek penzije, kojega priberačiti bi v prejšnjih letih ne bi bilo mogoče!" Učiteljske plače so očitno vedno bile "mizerne", so pa bile, kot kaže, za razliko od današnjih vsaj pokojnine kar solidne! LETA 1920 "Dne 22. septembra priredi »Slovenska dijaška zadruga Praga - Pribram - in Brno« v dvorani hotela Union v Šoštanju koncert z bogatim vsporedom. Orkestralne točke izvaja salonski orkester iz Slovenjgradca. Po koncertu je ples. Glede na blagodejni namen prireditve se občinstvu najtopleje priporoča, da jo z obilnim obiskom in z darili podpre. Odbor." Upam, da je novica, ki jo je objavila celjska Nova doba, pritegnila številne obiskovalce, ki so s svojim obiskom oziroma plačilom vstopnine podprli blagodejni namen prireditve. LETA 1958 Slovenski poročevalec, ki za razliko od današnjih medijev (razen Večera, vsa čast mu) naših krajev ni ignoriral, je pod naslovom Razno objavil naslednji kratki novici iz Šaleške doline. "Te dni so v Velenju in Šoštanju uradno odprli tržna prostora. Ker je bila doslej preskrba z zelenjavo predvsem v Velenju zelo slaba, pričakujejo, da bo v prihodnje, ko bo na razpolago urejen tržni prostor, večja ponudba. Zlasti okoliški kmetje bi tu lahko vnovčili svoje pridelke. Te dni se bodo v Velenju vselili v novo deset stanovanjsko stolpnico občinski uslužbenci in prosvetni delavci. Zgradbo je investirala občina Šoštanj. S tem bodo nekoliko omilili stanovanjsko stisko za prosvetne delavce." ■ Damijan Kljajič Tekmovanje, revija citrarjev ■ • K Državna prvakinja Katarina Guzej 1 „ «... K i-- V soboto in nedeljo so v Grižah v Savinjski dolini pripravili dve citrarski prireditvi, in sicer v soboto finale prvega državnega prvenstva slovenskih citrarjev in včeraj 9. revijo zlate citre. Na finalnem tekmovanju, ki je v soboto trajalo ves dan, je nastopilo 45 finalistov, ki so se na to tekmovanje uvrstili na področnih tekmovanjih. Absolutni zmagovalec na tekmovanju je bila Katarina Guzej iz Sedraža nad Laškim, ki je dosegla 89,5 točke in s tem osvojila tudi naslov Zlate plakete Griž. Zlato plaketo sta dobili tudi Katja in Tanja Kokalj iz Podnarta, ki sta dosegli 85,5 točk. Srebrne plakete so prejeli Peter Ašič iz Blance, Maja Fran-geš iz Ormoža, Monika Sečnik iz Ljubljane, Tone Mlačnik iz Luč ob Savinji ter citraši dvojezične Pogled na del razstave clter v Grižah OŠ iz Dobrovnika in Geterovcev, bronasta odličja pa so dosegli Irena Grmek iz Domžal, Tanja Kolander iz Hrastnika, Bernarda Kuzma iz Kamnika, Judita Babnik iz Stahovice ter Trio Rudi Mlinarič, Marjan Pirnar in Aleš Hudalin iz Novega mesta. Prireditev so organizirali Zveza kulturnih organizacij Slovenije, ZKO Žalec in DŠD Griže. Drugi dan, to je včeraj, pa je bila revija najboljših slovenskih citrarjev v dvorani DPD Svoboda Griže, saj je bilo vreme slabo, zato ni mogla biti v letnem gledališču, kot so poprej načrtovali. Da bi bilo vse skupaj bolj pestro in zanimivo, so prireditelji pripravili razstavo citer in drugih pripomočkov za igranje in učenje na citre. -er Slovensko Ljudsko Gledališče fP^-, Celje Slovensko ljudsko gledališče Celje Petek, 23.septembra, ob 11. in 20. uri: A. T.Linhart: Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Režija: Vito Taufer. Gostovanje v Cankarjevem domu v Ljubljani ABONMAJI 94/95 Razpis abonmaja je bil objavljen 8. septembra v 36. številki Našega časa. Danes objavljamo dopolnilo. MLADINSKI ABONMA V sodelovanju z Gimnazijo Velenje smo izbrali naslednji repertoar, po vrstnem redu, kot so bili rezultati ankete. - COPAcaBANA, dekliška vokalna skupina - Zvone Šeruga: NEVARNE POTI, inultivizija - ZGODOVINA JAZZA V ŽIVO, Peter Amailetti in Free Blues Band - SLG Celje: Henrik Ibsen: STRAHOVI, drama - TAMBURAŠIŠUKAR, ciganska glasba - Slovensko mladinsko gledališče Strindberg: GOSPODIČNA JULIJA, drama Cena abonmaja je 1.500 SIT. ZLATI ABONMA Repertoar je bil objavljen v eni prejšnjih številk Našega časa. Poleg šestih rednih koncertov bo še brezplačni nagradni koncert. Cena 9.900 SIT. Vstopnice so v I. kategoriji. STARI ABONENTI POZOR! Abonma morate podaljšati do konca tega tedna, sicer vam sedeža ne garantiramo. Razstavišče Gorenje Servis in Ere d.d. v Velenju 8(I(tlIlBliiii«fll«I(l(»a«il«ll Likovna snovanja Silva Terška Silva Terška večina Slovencev pozna kot novinarja, radijskega človeka, mnogo manj pa kot nekoga, ki se že lep čas ukvarja tudi s slikarstvom. Kot trdijo likovni kritiki, je z doslednim in tudi samokritičnim delom dosegel občuten likovni napredek in svoj nedvomno razpoznaven slikarski slog. Glavne teme Terškovega slikarstva so: krajina, konji ter človeška figura kot akt ali portret. Rad upodablja tudi tihožitja. Del svoje dokaj bogate slikarske ustvarjalnosti bo postavil na ogled v Velenju. V razstavišču Gorenja Servis v Velenju bodo likovna snovanja Silva Terška odprli danes (v četrtek) ob 13. uri. Razstavo bo odprl predsednik Društva šaleških likovnikov in velenjski izvršnik Srečko Meh. Istega dne, tokrat ob 19. uri, pa se bo Silvo Teršak predstavil še v sejni sobi oziroma v prostorih razstavišča Ere d.d. v Velenju. Ustvarjanje kot iskanje resnice bo glavna tema pogovora z njegovimi gosti. To pa bodo: Janez Klobučar - zdravnik in psiho-terapevt, Mirko Juteršek - likovni kritik, Tone Pavček - pesnik. Dušica Jurman - publicistka in Ivan Cimerman - publicist, pisatelj. tp GLASBENA ŠOLA FRAN KORUN KOŽELJSKI Jenkova 4, VELENJE GLASBENI ABONMAJI 1994/95''' Komorni abonma: V sezoni 1994/95 uvajamo prvič v Velenju Komorni abonma, skupaj s Slovensko filharmonijo, Ministrstvom za kulturo in Občino Velenje. V abonmaju bodo nastopali predvsem Komorni ansambli slovenske filharmonije, popestrili pa smo ga tudi z ostalimi znanimi slovenskimi in tujimi solisti, in sicer: - Godalni kvartet Slovenske filharmonije, 22. 10. 1994 - Igor Ozim, violina - Alan Brown, klavir (Velika Britanija), 22.11. 1994 - Pihalni kvintet Slowind, Ljubljana, 26. 11. 1994 - Karolina Šanti - Zupan, flavta - Tomaž Rajterič, kitara, 8. 12. 1994 - Capella Istropolitana, komorni orkester Bratislava, 12. 1. 1995 -Ljubljanski kvintet trobil, 11. 3. 1995 - Renata Neumt, klavir - godalni kvartet "Klima" (Zagreb), 6. 4. 1995 - Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije, 13. 5. 1995 Cena abonmaja: 4.000,00 SIJ odrasli, 2.000,00 SIT mladina. Cene posameznih vstopnic: odrasli 600,00 SIT, mladina 300,00 SIT. Zborovski abonma: V sezoni 1994/95 po daljšem času uvajamo spet zborovski abonma, v katerem bodo nastopili najboljši slovenski zbori: dopolnil pa ga bo tudi odlični domači mešani pevski zbor Centra srednjih šol Velenje. Da pa bo abonma resnično "najboljše iz Slovenije", smo dodali še Simfonični orkester Slovenske filharmonije. Razpored koncertov, ki bodo ob stalnih dneh, to je ob četrtkih: -27. 10. 1994 Slovenski komorni zbor, Ljubljana - 17. 11. 1994 Ljubljanski madrigalisti, Ljubljana -22. 12. 1994 Komorni zbor Ave, Ljubljana -26. 1. 1995 Simfonični orkester Slovenske filharmonije (Marko Letonje, Tatjana Šterman - klavir) - 8.2. 1995 Ženski pevski zbor Rotovž, Maribor - 16. 3. 1995 Akademski pevski zbor, Ljubljana -20. 4. 1995 Mešani pevski zbor CSŠ, Velenje Cena abonmaja: 5.000,00 SIT odrasli, 3.000,00 SIT mladina. Posamezne vstopnice: odrasli 800,00 SIT, mladina 400,00 SIT. Vpisovanje v Glasbeni šoli v Velenju vsak dan od 10.00 -12.00 ure in 16.00 - 18.00 ure (lahko tudi po telefonu 063/855-918). Zahtevajte podrobna pojasnila s programi ansamblov in zborov. mag. Ivan Marin, ravnatelj RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK i Eni so se nadelali, drugi pa zapravljali Celjski obrtni sejem je prevzel tudi velenjske ra-dijce. Toliko se jih je v sejemskih dneh gnetlo na raz-staviščnem prostoru, da si lahko tistega, ki si ga iskal, poiskal kar tam. Pojavljali so se seveda v različnih vlogah, eni so pridno delali, drugi so si vneto ogledovali, tretji pa na hitro zapravljali. Med najbolj delovnimi na sejmu sta bila recimo Strašna Jožeta: Jože Krajnc novinar na svobodi in dr. Jože Robida kirurg za ta male, sta Eri na sejmu pomagala prodati vse, kar so imeli, pa še zmanjkalo bi kmalu. Poslušalci Radia Velenje so lahko opazili tudi nov talent Andreja Hoferja. Ob tem, da je dober študent, prijeten mo- derator, zdaj postaja tudi sam svoj tehnik, se tudi na žensko lepoto vse bolj spozna. Po tistem, ko se je pogovaijal z gospo, ki je na celjskem sejmu prodajala kozmetiko iz morskih alg, ki delajo menda čudeže, je vsako simpatično in lepo deklico, ki jo je srečal, najprej vprašal: "Ti si pa najbrž pravkar snela bio masko? Uporabljaš morske alge?" Strašna Jožeta: "Oprostite, ampak vsega je zmanjkalo..." Jure Beričnik in Sašo Konečnik sta bila med tistimi obiskovalci celjskega sejma, ki sta si ga ogledala najbolj temeljito. Obdelala sta vseh 1815 razstavljalcev in danes sta sodelavcem v veliko pomoč. "Kaj, to iščeš? To dela pa tale, tale, tale... Čakaj, imam telefon. A cene? Čuj, pet tolarjev gor ali dol, 12 325 pride... Pokliči in povej, da sem ti jaz povedal." Sicer pa je bil minuli teden zaradi celjskega sejma naporen za kar vse radijce po vrsti. Tako za tehnike kot moderatorje, še najbolj pa seveda za našo EPP ekipo, ki je delala brez prestanka. ■ mkp počnejo, govori jo, lažejo, obUubU ajo, ponujajo, ljubijo... MADONNA Madonna bo 26. septembra skrivaj izdala novi single s prihajajočega novega albuma bedtime teden za rekordnih 123000 britanskih funtov prodali trakove s pionirskimi posnetki Johna Len-nona. Posnetki so nastali v živo, na enem izmed nastopov Johnove prve skupine The Querrymen leta 1956, ko je bil danes že pokojni beatle star šestnajst let. Na trakovih so posnetki dveh skladb: puttin on the style in Let's play house, ki jih je odkupila založniška hiša EMI, sicer matična založba slavne liverpool-ske četverice. PET SHOP BOYS Skupina disc jockeyev je pred kratkim "predelala" nekaj skladb dueta Pet shop boys in jih izdala na albumu z naslovom DISCO 2. stories. Pri nastajanju le tega ji je pomagala znana producentka Melody Mc Daniel, znana po sodelovanju s pevko Tori Amos in skupino Porno for Pyros. JOHN LENNON Pri znani avkcijski hiši Shoteby iz Londona so prejšnji : Trio SVETLIN Tokrat vam predstavljamo Trio SVETLIN iz Moravč. To so sami mladi fantje (bratje), ki so imeli v času snemanja prve kasete, to je bilo leta 1992 komaj, Andrej, vodja ansambla in harmonikar, štirinajst let, Tomaž, ki igra bas kitaro, šestnajst in Aleš s kitaro, osemnajst let. Na prvi kaseti so prilagodili nekatere Av-senikove skladbe zvoku diatonične harmonike. Na drugi kaseti, ki je pravkar izšla pa se že predstavljajo s svojimi pesmimi. Novost na tej kaseti je tudi, da sta se triu pridružila tudi pevca, ki se odlično ujemata z uigranimi brati Svetlin. Ker so mladi in zagnani ter jim ne manjka idej, lahko pričakujemo, da jih bomo še slišali na kakšni kaseti in tudi to, da jih bomo slišali in videli tudi v našem okolju. Skladbe so z zadnjega albuma Neila Tennanta in Chrisa Lowa, katerega naslov je Very. Podoben projekt je nekaj DJ-ev izpeljalo že pred leti (1986), ko so v remix verziji izdali skladbe skupine Pet shop boys iz časa njenih začetkov. MARIAH CAREY Mariah ne počiva. Že sedaj je končala s snemanjem celotnega materiala za božični album. CD bo izšel že 6. novembra, torej več kot mesec in pol pred Božičem, njegov naslov pa v skladu s tradicijo tega praznika tudi ne bo preveč ino-vativen - Merry Christmas. NOVE IZDAJE Škotski grunge rockerji Stil-skin po uspehu skladbe Inside poskušajo nadaljevati uspešno pot z novim singlom Footsteps. * Novi single sta pripravila tudi člana znanega dueta Erasure. Njegov naslov je I iove saturday * Bon Jovi so kot nekakšen uvod pred izidom albuma z njihovimi največjimi uspešnicami izdali single Always. * Z manekenskih steza se je v snemalne studie preselila tudi lepa temnopolta manekenka Naomi Campbell. Rezultat tega eksperimenta je single z naslovom Love and tears. * Prodigy pa za No good (start the dance) poskušajo z Voodoo pe-ople. ■ Mitja Čretnik fr LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.3o na Radiu Velenje in TV Kanalu 8 ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. V nedeljo, 18. septembra, ste dali prednost domačinom: 1. PODKRAJSKI: "Postal si penzionist".............6 glasov 2. NAGELJ: "Narodne noše".........................5 glasov 3. FANTJE Z VSEH VETROV: 'Tri lepe stvari"........2 glasova 3. SLAK: "Visoko nad oblaki"......................2 glasova 5. KREŽE: "Spomin na mlačev"......................0 glasov Predlogi za nedeljo, 25. septembra: 1. ATELŠEK: "Sredi doline" 2. BRATJE IZ OPLOTNICE: "Vrni se domov" 3. DOVŽAN: "Ujemi me" 4. KORBAR: 'Tam, kjer je ljubezen" 5. PTUJSKIH 5: "Martinova polka" _ yW|- gfa(,ner LESTVICA SLOVENSKIH PET Predlogi za Lestvico slovenskih 5, ki bo na sporedu v torek, 27. septembra, ob 17.30, na Radiu Velenje (107.8 in 88.9 MHz). 1.VICTORY Poletne mačke 2.MAJDA ARH Zdaj vem 3.MIKI ŠARAC Ljubi fne za vedno 4.BIG BEN Debela hruška 5.RIKO Ljubezen si ti Kdo bo zmagovalec četrte oddaje Lestvice slovenskih 5 v jesenskem delu, boste skupaj z Ireno Vrčkovnik odločili vi, dragi poslušalci. Če malce ugibamo, mislim, da se nam obeta velik boj med skupino Victory in Mikijem Šarcem. Na koga stavite? MIKI ŠARAC - favorit prihodnjega torka? Robi Goter iz Šentilja Ljubljenec občinstva na letošnji Zlati harmoniki Doma je iz Šentilja pri Velenju, obiskuje 4. letnik velenjske gimnazije in kjer se razlega prijeten glas frajtonarice - to je Robi Goter. Letos seje drugič zapored udeležil tekmovanja frajtonarjev na Ljubečni pri Celju in postal ljubljenec občinstva. Dobil je prvo nagrado, v mednarodni konkurenci v skupini do 18. let senior pa je bil drugi. Fantu gredo usta v širok nasmeh, ko spregovori o tej preizkušnji. Še bolj pa takrat, ko spregovori o svoji zvesti in nadvse ljubi mu prijateljici -harmoniki. "Harmonika je od vseh instrumentov najlepša, najlepše zveni. Je razgibana, igriva in takšen mora biti tudi človek, ki jo vzame v roke, raztegne meh in spretno udarja po tipkah. S harmoniko res lahko poveš, kaj čutiš." Pri Goter-jevih je večkrat fletno. Takrat, kadar Robi vadi (od pol do štirih ur na dan - pač odvisno, koliko časa mu zanjo dopuščajo druge obveznosti) in ob najrazličnejših drugih priložnostih. Prvo misel na poti iz šole Robi nameni frajtonarici, pa tudi prvo dejanje, ki ga ob prihodu domov naredi, je povezano s tem ljudskim instrumentom. Njegova vzornika sta Mihelič in Avsenik, njegov mentor pa je bil Brane Klavžar. Oče ga je vztrajno vozil pred kakšnim letom vsaj enkrat na teden v Celje, Brane je vedel, kaj fant hoče in želi in "Rad bi se obema zahvalil, saj je tudi to pripomoglo k mojemu uspehu." Robi ima danes že svojo skupino "študentov frajtonarice". Sedmim pomaga, da bi ta instrument, ki si vse bolj utira pot ne le med starejšim, ampak tudi mlajšim občinstvom, čimprej "osvojili". Sam je doslej napisal eno skladbo. Grajska polka je njen naslov, posnel pa jo je na kaseti ansambla Sredemšek, pri katerem Robi gode in prepeva eno leto. Njegove želje, načrti? Jasne kot beli dan. Svoj ansambel bi rad imel, pa ekonomijo bi rad uspešno študiral in doštudiral. Ko vzame v roke svojo frajtonarico, enostavno izgubi občutek za čas. Prevzame ga, on pa s svojim Igranjem poslušalce. Letos se je to zgodilo na tekmovanju za zlato harmoniko Ljubečne Držimo pesti! tp DisrcEr rcTiccr SEAL Po istoimenskem albumu prvencu, kije izšel leta 1991 pri založbi ZTT records leta 1991, o Sealu kar lep čas nismo slišali ničesar. Kaj je počel avtor velikih uspešnic z začetka devetdesetih, kot so bile skladbe Future, love, paradise, Crazy in Killer, ki so napovedovale nov glasbeni slog tega desetletja, postane jasno, ko slišite njegov novi album. Kot pravi tudi sam v spremni besedi, zapisani na ovitku pričujočega izdelka, je album nastajal kar dve leti, tri mesece, teden in dva dni. To je za današnje, instant produkcije vajeno glasbeno občinstvo, nepojmljiva doba, dolga dovolj, da se kakšnega izvajalca v tem času tudi pozabi. No, Seala verjetno zlepa ne bomo pozabili, kljub temu, da je njegov zadnji izdelek vse kaj drugega kot nadaljevanje njegovega debitantskega albuma. Čeprav je avtor vseh skladb na plošči Seal sam (kot na prvem albumu) in čeprav je za producenta zopet najel Trevorja Horna, sicer enega največjih mojstrov tega poklica v Veliki Britaniji, je rezultat njunega in dela njunih pomočnikov, popolnoma nov in v marsičem drugačen izdelek (kot je bil prvenec), pisan na kožo Sealu, ki zase pravi, da je oseba, ki se ne želi ponavljati. Skladbe so počasnejše (čeprav tudi njegove prve niso slovele po hitrosti in dinamiki), kljub temu pa jih zaznamuje njegov značilen, nekoliko hripavi glas, ki tudi nejeverneže prepriča v pevčevo pravo poreklo. Uspešnice album zaenkrat nima, čeprav naj bi to že poskušala biti skladba Prayer for daying, ki je sramežljivo že "zaplezala" po nekaterih evropskih lestvicah, a se z njih prav hitro tudi spustila. Potencialni hit boste pravzaprav zaman iskali. Skladbe kot je bila npr. Future, love, paradise, ki je uspela tudi zahvaljujoč pojavljanju v filmu, na tem albumu ni. In tudi v tem se ta album razlikuje od prvega. Kljub enakemu naslovu, uspeha soimenjaka iz leta 1991 (komercialnega, seveda) ne bo niti približno dosegel. Morda pa bo to uspelo naslednjemu. Upajmo le, da nanj ne bo treba čakati cela tri leta. ■ Mitja Čretnik 10 NAS VAS V SLLlililSCU LrUlULLLtasn 22. septembra 1994| Avtorja projekta obnove .Cankarjeve ceste pravita^ "Velenje mora ostati zeleno mesto, mesto v parku" Kar nekaj let je že preteklo od prvotnih idej o določitvi centra Velenja z ustrezno arhitekturno podobo. To na kratko pomeni, da mesto Velenje kot sodobno mesto še nima pravega jedra, s čimer se prav gotovo strinjajo mnogi Velenjčani. Veliko smo poročali o tem v preteklosti, ko pa so zabrneli prvi delovni stroji na Cankarjevi cesti, ko so padla prva mogočna drevesa, so se ljudje pričeli spraševati, kaj se vendarle dogaja. Avtorja projekta, mlada arhitekta, oba Velenjčana, Edi Vučina in Nande Korpnik, sta se problema lotila že pred leti, ko sta pripravljala raziskovalno nalogo na to temo. Nande Kopnik nam je zato zgodovino nastajanja projekta še enkrat preletel: "Konkretni začetki segajo v leto 1998, '90, ko sva izdelala to raziskovalno nalogo. Izhajala sva iz teze, da Velele nima središča, to se pravi, da nima centra, daje hierarhija vrednot neurejena. Potem sva preštudirala prvotne akte arhitekta Janeza Trenca in sva videla, da je na predelu Cankarjeve on že predvidel center. Projekt v celoti ni bil realiziran, delno pa je bil in sicer z gostoto trgovin. Na podlagi tega sva sklepala, da bi tu bilo možno narediti mestno dnevno središče. Ko sva posnela dejansko stanje, sva ugotovila, da zelenica tam nastopa kot ovira, saj je bila neprestano pohojena, kar seje urejevalo z bodečo žico in neprehodnim grmičevjem. To je bila neka teza, ki sva jo v raziskovalni nalogi obdelala in predlagala neko rešitev. Kaj kmalu zatem je občina Velenje razpisala natečaj za ureditev centralnih predelov mesta Velenje. Bil je potreben, da bi se ta del uredil z zakonskimi akti. Na njem smo sodelovali trije, o tem je Naš čas obilno pisal in tam se je najina teza potrdila, natečajna komisija jo je izbrala kot najprimernejšo. Postopek seje potem legaliziral; naredil se je osnutek, o njem so razpravljali v parlamentu, bile so javne razgrnitve, ves čas se je to poudarjalo in razkazovalo, sedaj pa je prišel čas realizacije." Že po izdelavi raziskovalne naloge sta to razstavila v vitrini veleblagovnice Nama. Odzivi so bili pozitivni, Nande Koprnikpa k temu dodaja: "Ja, zanimivo je to, da sva največjo podporo dobila pri Zelenih Velenja. Oni so podpirali program, da mesto Velenje oblikuje nek mestotvorni center. Velenje potrebuje dnevno središče, kjer se ljudje srečujejo, kjer je gostota. Najino zamisel so sprejeli in so bili "botri", ves čas so naju podpirali." in pohodnih površin Kakšna bo torej nova podoba Cankarjeve ulice, bodočega centra Velenja? To nam je razložil Edi Vučina: "Nova podoba Cankarjeve bo v bistvu na nek način popravljanje napak, ki sva jih odkrila in razjasnila že v raziskovalni nalogi. V bistvu gre zato, da se omogoči peš promet na celotni ulici, da se odstranijo vse ovire, da se dodajo novi elementi, ki dajo temu prostoru večjo težo. To hkrati pomeni, da se drevesa le delno odstranijo, Cankarjeva bo mešanica zelenja Ob gradbišču na Cankarjevi smo ustavili nekaj Velenjčanov in jih vprašali, kaj menijo o obnovi. Korenak Martin, rudarski nadzornik v pokoju, Velenje: "Ni mi všeč, ker se mi zdi, da je bilo tukaj prej lepo. Včasih smo morali na tej zelenici delati udarniško, sedaj se bo vse spremenilo. Center bi moral ostati zelen, ostati bi morala zelenica in drevesa, le urediti bi jih bilo potrebno. S tem bi se izognili tudi velikim stroškom. Zdi se mi, da center s tem ne bo dobil nove funkcije. Prodajalka v Alpini se ni želela slikati, povedala pa je: "Ne vem čisto točno, kaj bodo naredili, vidim le, da podirajo drevesa. Nekaj jih je moralo vstran, saj so korenine delale škodo. Po drugi strani pa mi ne bo všeč, če bo tu sam beton, saj ga je v Velenju že povsod preveč." Janez Ramšak, tehnični risar, Velenje: "Kako se mi zdi? To ni nič dobrega. Približno poznam načrt, moje mnenje paje, da je vsaka umetna stvar nekaj tujega. Žal mi je zelenice in dreves. Nekaterim bo verjetno prenovljen center všeč, vendar mislim, da bo več tistih, ki jim ne bo. Pustiti bi morali tako, kot je bilo in posvetiti pozornost le ureditvi." ■ bš.tp dodajo pa se nova. Nova podoba Cankarjeve bo hkrati mešanica zelenja in pohodnih površin, ki bodo lahko služile tudi v razne druge namene." Zelenice na Cankarjevi ne bo več, na novih površinah pa so predvideni tudi trije začasni objekti. Zanimalo nas je, kakšni in kakšen bo njihov namen. Edi Vučina nam je odgovoril: "Mogoče se pojavlja napačno razumevanje pojma začasni objekti. Predvidene so tri točke, v tlaku bodo pripravljeni komunalni priključki, ti prostori pa bodo namenjeni popestritvi turistične ponudbe, predvsem poletne, tudi gostinske. Poleg tega pa bo verjetno v zimskem času tu potekal zimski novoletni sejem in podobne prireditve. V tem smislu so to res začasni objekti, ne pa, kot je bilo mogoče napačno razumljeno, da bodo postavljeni za nekaj let." To je le prvi del prenove centralnih predelov mesta Velenja, po mnenju obeh avtorjev najnujnejši, saj menita, da mesto najprej potrebuje center. Potem se bo pričela še obnova Titovega trga. Načrti so že izdelani. Bodoči center Velenja Je pravo gradbišče, ki nam sedaj še izgleda tuje. Končno oceno bomo lahko dali šele čez približno dva meseca, ko bo obnova predvidoma končana večji prostor, ki daje možnost, da se tu izvede večja prireditev, kakršne so včasih v Velenju že bile." Po preučitvi prvotnih projektov sta avtorja ugotovila, da ob Cankarjevi ni bilo predvidenih stanovanjskih objektov. Vendar dva tu stojita, prebivalci pa se sedaj bojijo, da bo center postal prostor za veselice. Ves čas so upoštevali njihove pripombe, avtorja pa k temu dodajata: " Rada bi poudarila, da naj bi bila Cankaijeva dnevno središče. Tu naj bi se največja gostota ljudi zvrstila preko dneva. Tu naj ne bi nikoli bilo neko nočno središče." Velenjčanom je, odkar je podjetje Alea d.o.o. pričelo s prenovo, žal dreves in zelenice. Zanimalo nas je, ali sta avtorja že prejela kaj kritik, tako pozitivnih kot negativnih. Edi Vučina nam je povedal: "Ja, nekaj odzivov je že bilo. Moram reči, daje bilo, na moje presenečenje, relativno veliko tudi pozitivnih. Predvsem lastnikov lokalov, ki so imeli težave s koreninami dreves, tudi stanovalci Šaleške so s tem dobili nekaj svetlobe. Nekaj pa je tudi negativnih odzivov, predvsem v smislu, da je treba vsako zelenje v mestu ohranjati. Vendar je treba na nek način zelenje tudi obnavljati. Kot sem že povedal, načrt predvideva tudi zasaditev nove vegetacije in v bistvu je treba počakati na končno stanje ureditve in potem dati oceno, ali smo se odločili pravilno, ali paje zelenja še premalo." Pogovor je zaključil Nande Korpnik: "Rad bi še enkrat opozoril, da se z Edijem zavzemava, da Velenje ostaja zeleno mesto, daje to mesto v parku. Kot se mora človek briti, umivati, krajšati lase, tako je treba krotiti tudi vegetacijo." ■ Bojana Špegei "Bistvo vse te prenove paje, da se prvič po dvajsetih letih vračamo v koncept mesta. Z Edijem poskušava v Velenju razjasniti neke pojme; kaj bi naj bil center, kaj bi naj bil prostor za prireditve, kje naj bodo peš poti... Gre za to, da damo vsem možnost in vsem nek življenski prostor. Danes se mi zdi, daje največja kritika mesta Velenja, da je to vse pomešano. Centru bodo pravi mestni utrip dali šele objekti: odstraniti bi morali tržnico, nadzidati Mladinsko knjigo, Alpino, skratka, še povečati gostoto trgovskih lokalov in storitvenih dejavnosti. Kar se tiče nadaljevanja Cankarjeve v Titov trg, moram reči, daje Titov trg izjemen prostor, značilen za Velenje. Z obnovo mu vračamo staro obliko; gre za simbolno povezavo, istočasno pa bi povdarjali njegovo funkcijo. To je nek družba za upravljanje investicijskih skladov "D ~b C © s— O O) □I—I co=> £ C fX fl 8 ud g o r e n BELO pooblaščena družba za upravljanje: fingoren d.d. družba za upravljanje investicijskih skladov, velenje, prešernova 8 r prihodnost PO j. I „ P I!ll vse informacije vam nudimo na sedežu podjetja fingoren, prešernova 8, 63320 velenje tel 063 856-305,856-334 855-930, 855-960 J i . i i? i« ■ PRIČELI SMO Z VPISOVANJEM CERTIFIKATOV 22. septembra 1994 ' Ki;- - i K11 i M n i|: Piše: Jože Hudales OD ZIBELI DO GROBA (3) Župnija Velenje po matičnih knjigah od leta 1790 do 1900 Junij, julij, avgust, vino pij pa babe pust... Tako so menda nekdaj stari in izkušeni ljudje svetovali mladim, ki so šele vstopali v življenje in zakon. Vsi verzi, ki smo jih uspeli zapisati v Škalah, pa so šli takole: Junij, julij, avgust, vino pij pa babe pust. Septembra, oktobra, ženka je spet dobra. November in december, babo za kolender. Navedeni verzi so vsaj v fragmentih znani tudi drugod po Šaleški dolini, sicer pa doslej v tovrstni slovenski literaturi nisem zasledil nobenega podobnega zapisa. Vsekakor pa verzi svetujejo neko vrsto kontrole rojstev, kije bila tedanjim cerkvenim oblastem še bolj trn v peti kot današnjim. V vsakem primeru tovrstno planiranje velikosti družine za 19. stoletje ne bi bilo nenavadno. Na Madžarskem in Slovaškem so namreč v tem času obsežna področja poznala "sistem enega otroka", nekateri filozofi in socialni misleci (Malthus in Condorcet npr.) pa so tudi v katoliškem svetu že v 18. stoletju propagirali omejitev plodnostisspolnovzdržnostjo in s "koitusom interuptus", ki ga je cerkev štela za velik greh. Tudi prvi preservativi za moške so bili znani že v 18. stoletju, tedaj še omejeni na ozek krog najbogatejših. V začetku 20. stoletja pa jih je neznan izdelovalec pod imenom "higienska oblačilca za moške" že ponujal v oglasih liberalnega časopisa Slovenski narod in jih diskretno pošiljal po pošti na dom. Sicer pa so si ženske v skrajni stiski pomagale same; plod so odpravile s korenino teloha ali peteršilja ali pa z vinom, v katerem so zavrele šmarnice. V vsakem primeru so bila to zelo nevarna sredstva in takšni poskusi so se pogosto končali s smrtjo nesojene matere. Vendar ljudem tudi pred več kot stoletjem ni bilo vseeno, kdaj in koliko otrok se jim bo rodilo. Zato verzi zagotovo niso le šaljiva domislica in imajo v sebi tudi zrno soli. To nam dokazujejo že podatki o številu rojenih otrok v župniji Velenje, ki za obdobje npr. od leta 1785 do 1850 kažejo presenetljivo nizko rodnost. V velenjski kmečki okolici npr. so le 4 od 252 mater donosile in rodile deset otrok, dve sta imeli potem še enajstega in le ena med njimi je rodila še dvanajstega otroka. Kar 40 % mater v Velenju in polovica mater v velenjski okolici pa je rodilo le po enega otroka. Podobne hipoteze o kontroli rojstva ali vsaj načrtovanju velikosti družine pa vzbuja tudi pogostost rojstev po mesecih. Krivulja rojstev po mesecih pri vseh zakonskih otrocih, rojenih v župniji Velenja od leta 1785 do 1850, kaže značilen vzorec visokega števila otrok, rojenih v prvi polovici leta (do junija), ko se je rodilo 60 % vseh otrok. Število otrok, ki so bili rojeni julija in avgusta se je skoraj prepolovilo, nekaj več pa se jih je rodilo spet v novembru. Podatki tako kažejo značilen vzorec večjega števila otrok, rojenih spomladi in deloma jeseni, ko so dojenčki imeli največ možnosti, da preživijo kritične prve mesece po rojstvu, ki so bili zanje najbolj nevarni. V poletnih mesecih se je mleko namreč hitro pokvarilo in majhni otroci so tedaj še precej bolj množično umirali. Otroška smrtnost je bila grozljivo visoka; v okolici Velenja je bilo med umrlimi v 19. stoletju skoraj 60 % mlajših od 10 let, in tudi v velenjskem trgu, kjer so vendarle imeli višji življenski standard, je bil vsak drugi umrli še otrok. In kdaj so nekdaj spočenjali otroke? Kar vsak tretji nezakonski otrok (in teh je bilo med novorojenci v župniji Velenje 15 %) je bil spočet junija, julija ali avgusta, kar nam umestnost svarila iz naslova potrjuje. Veliko nezakonskih otrok pa je bilo spočetih tudi decembra (13 %), pri čemer zagotovo niso bile brez vpliva najdaljše noči v letu in praznično pred-novoloteno vzdušje. Krivulja spočetij zakonskih otrok je mnogo bolj enakomerna, brez ekstremnih padcev in vzponov, saj spočetja niso bila toliko odvisna od različnih priložnosti. Kaže pa se težnja po načrtovanju spočetij v prvi polovici leta, do junija. Tedaj spočeti otroci so bili rojeni jeseni, pozimi in zgodaj spomladi, torej ne v kritičnih poletnih mesecih. Najnižje število spočetih otrok pa med zakonskimi otroci najdemo julija, avgusta in decembra. Zanimivo pa je, da so meseci spočetja prvega otroka v družini precej bolj naključni (nenačrtovani!) in podobni krivulji nezakonskih otrok, s to razliko, da jih je bilo precej več spočetih januaija ali februaija, torej tedaj, ko se je v 19. stoletju sklenilo kar 80 % vseh zakonov. Prihodnjič: Nomen est omen - o Imenih v 19. stoletju Krajevna in spolna zastopanost Da podjetniki niso od muh, dokazujejo vsak na svoj način. Uspešni so ne samo v svojem poslu, ampak tudi takrat, ko je treba zadostiti drugim zahtevam. Na primer po krajevni in spolni zastopanosti. Temu so podjetniki Zgornje Savinjske in Šaleške doline zadostili na nedavnem ustanovnem zboru združenja. Izvolili so predsednico združenja, ki je iz velenjske ter podpredsednika. Ta paje iz mozirske občine. Nova "prometna fronta" V križišču Šaleške in Goriške ceste (pred tunelom) v Velenju je nastala nova "prometna fronta". Ko so strokovnjaki spet ustvaijali, so rešili ljudstvo voznike, ki zavijajo v Šalek III. Problem pa so preložili tistim z naselja Gorica (ki jih je vsaj še dvakrat toliko). Poleg dolge kače na Šaleški cestj se je vsem, ki se oskrbujejo na Petrolu (ter Praprotnikovim) nemogoče vključiti na prednostno cesto. Padel je promet z bencinom, na izpitu pa so spet "padli" cestarji. Odprta je nova prometna "fronta". Vzrok za prepogosti "nimamo" Že Strašna Jožeta sta v eni od lanskih Trič-tračev ugotavljala, da se v šmarski Š dolini prepogosto sliši besedica: "Nimamo!" Ali je to sindrom, ki se je razvil v bolezen? menda sedaj ugotavljajo nezadovoljni krajani. Kajti, opozorilo ni delovalo, učinek je bil namreč nasproten. Ker pa veliko ljudi v tem kraju vse ve, poznajo tudi odgovor za prepogosti "nimamo": "Če bi se tisti, ki trgovino v Šmartnem ob Paki vodijo bolj zanimali za posel, kot pa se za druge stvari, bi bila tudi ponudba, da ne govorimo o razpoloženju v trgovini, mnogo boljša." Obeta se pestra "cestna" jesen ŠMARTNO ob PAKL Do konca leta so dobri trije meseci, program aktivnosti, ki jih nameravajo opraviti v krajevni skupnosti Šmartno ob Paki, pa št kar precej zqjeten. če bo vse po sreči, bcKto za letošnji občinski praznik-8. oktober - predali svojemu namenu zahtevno naložbo - vodovod v Velikem Vrhu. Tako bodo lahko osrednjo pozornost do konca tega leta namenili cestam. Približno 3 milijone tolaijev naj bi "izločili" za posodobitev treh cestnih odsekov, med drugim v Rečici ob Paki, Malem Vihu in za cesto priti Žeijavu v Šmartnem ob Paki. Prav tako naj bi preplastili križišče v Rečici ob Paki. Trije krajši odoepi naj bi prišli na vrsto prihodnje leto. Nemalo dela jih čaka pri pridobivanju soglasij za ureditev kanalizacije v Šmartnem ob Paki terv Rečici ob PakLNakupili naj bi tudi nekaj cevi Žal, pa nebodo mogli ugoditi približno 30 krajanom, ki čakajo na telefonski priključek. FTTjimje namreč sporočila, da letos to zagotovo ne bo šlo. Predsednik sveta krajevne skupnosti Šmartno ob Paki Ivo Rakun še meni, da se bo najvišji organ v KS v prihodnjih dneh moral kar vestno lotiti že priprav za izdelavo programa za prihodnje leto ter novega urbanističnega plana oziroma morebitne industrijske cone. (tp) Sto let turističnega društva V soboto bodo žalski turistični delavci praznovali stoletnico tur-ističnega društva, ki sodi med najstarejše v Sloveniji. Osrednja slovesnost je bila poleg stoletnice turističnega društva posvečena tudi 30-letnici mesta Žalec in prazniku mestne skupnosti. Na ploščadi Mestnega trga oziroma pred stavbo Banke Celje so odprli mestni vodnjak avtorjev Dareta Zavška in Rastja Tratnika, ki simbolizira hmeljsko kobulo ter zaključuje ploščad v celoto. Na slovesnosti sta govorila predsednik mestne skup- nosti Žalec Eran Šadnik, v imenu pokrovitelja Banke Celje pa njen direktor Niko Kač. Med gosti je bil na slovesnosti tudi predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič, ki je žalskemu turističnemu društvu podelil posebno ""priznanje za tako visok jubilej ter mu ob tem zaželel še nadaljnje uspešno delo. Kulturni program so pripravili gojenci žalske glasbene šole. ■ -er PRIČELI SMO Z VPISOVANJEM CERTIFIKATOV s poslovnimi izkušnjami, pridobljenimi v gorenju in poznavanjem gospodarstva, želimo oplemenititi vaš certifikat. prvi korak zaupanja ste naredili že z nakupom izdelkov gorenje, naredite še drugi korak in vpišite svoj certifikat v pooblaščeno družbo za upravljanje fingoren. certifikate vpisujemo v vseh PRODAJALNAH gorenja, eno~ah sdk in pit, ljubljanski banki sb velenje ter NA SEDEŽU DRUŽBE fingoren. 60 C C & A BELO prihodnost ■o ■ "O C a> o Ui e Ul I ec=> družba za upravljanje investicijskih skladov ir I)0I10§X0P Oven od 21. marca do 20. aprila V Dovolj vam bo utečenega življenja in številnih želja. Lotili se boste dela in uresničevanja vsaj nekaterih. Prve dni vam bo težko, potem pa se boste navadili, pa še zvezde vam stojijo ob strani. Pazite le, da zaradi preobilice dela ne izgubite še tistih redkih pravih prijateljev, ki so še na vaši strani. Bik od 21. aprila do 20. maja \\ Slutili boste velik dobiček pri stvari, ki vam je uspela precej nenačrtovano in naključno. Težava bo le v tem, da ne boste točno vedeli, kakšno pot naj uberete, da bo stvar varna. Raje še nekaj časa počakajte, po trpite še kakšen mesec, pa čeprav boste živeli v precejšnji finančni krizi. Tudi čustvena ne bo majhna. Dvojčka od 21. maja do 21. junija Teden bo minil brez večjih pretresov, tako dobrih kot slabih. To vam bo svoje prav odgovarjalo, saj se bojite prihodnjih tednov in kar čakate, kdaj bo napočil čas, ko se boste spet morali spoprijeti s preteklostjo. Ob tem ne pozabite na prihodnost - dobra priložnost se vam bo ponudila nekje v sredinih tedna. Nikar ne oklevajte, ima več dobrih kot slabih strani. Rak od 22.junija do22.julija O p Jesen vam letos ne bo prizanašala, zdravje se bo precej poslabšalo, na dan bodo izbruhnile mnoge težave, ki ste jih do sedaj občutili le občasno. Čas, da se vzamete v roke in resnično storite kaj za boljše počutje, je tu. Brez odlašanja obiščite zdravnika, če drugega ne, vas bo pomiril. Partnerja ne obremenjujte preveč s svojimi težavami, ker jih ima tudi on! Lev od 23. julija do 23. avgusta A J Največ energije boste usmerili v neko spremembo v vašem življenju, ki vam pomeni ogromno. Prav gotovo se boste odločili za nakup nečesa novega, svojim finančnim zmožnostim primernega. Te pa v teh dneh niso več tako slabe, kot so bile ob koncu poletja. To vas bo vsaj nekaj dni razveseljevalo, saj na ljubezenskem področju še ne kaže na bolje. Devica od 24. avgusta do 23. septembra [[h Čeprav boste po vašem mnenju z odločitvijo pohiteli, jo boste naprej sporočili prepozno. Vseeno še ni vse zamujeno, kar lep kos problema še lahko uspešno razrešite, vendar vam čas res ni naklonjen. Uspešni boste pri iskanju novega ali dodatnega dela, kar vam bo v veliko pomoč pri premagovanju drugih težav. Tudi čustvenih, kjer še vedno ne veste, kaj si sploh želite. Tehtnica od 24. septembra do 23. oktobra Ne ženite si k srcu čisto vsake malenkosti, ki vam jo prinese nov dan. Če boste s tem nadaljevali, sevam lahko zgodi, da boste v naslednjih dneh spregledali resničen problem, ki se vam lahko v prihodnosti še krepko maščuje. Sicer pa bo tisto, kar vas trenutno najbolj skrbi, kmalu postalo le še spomin na preteklost, brez grenkih priokusov. Škorpijon od 24. oktobra do 22. novembra [ [ I Vse preveč časa posvečate zadevam, od katerih ne boste imeli kaj veliko ne vi, ne tisti, ki jim kaj pomenite. Pred vami so naporni tedni, ki bodo od vas zahtevali veliko energije in tudi modrih, premišljenih odločitev. Se najmanjši problem bodo naenkrat finančna sredstva, kar vam bo v posebno veselje. Strelec od 23. novembra do 21. decembra ^ Vaš hobi vam bo v naslednjih dneh vzel precej časa, ki pa vam ga sploh ne bo žal. Resnično boste namreč uživali v njem, kar pa se bo težko reklo tako za delo, ki ga opravljate zaradi "ljubega kruhka", kot za ljubezensko življenje, ki bo še naprej v krizi. Če si boste priznali ali ne, tudi po vaši krivdi. Kozorog od 22. decembra do 20. januarja Na poslovnem področju vas čaka nekaj neprijetnih dni, saj se bo zataknilo pri finančnih sredstvih. Zelje bodo zato to nekaj časa še ostale. Jezilo vas bo, ker se vam bo zdelo, da za razvoj dogodkov niste prav nič krivi. Partner vas bo v vsem podpiral, zato mu le dobro prisluhnite. Imel bo nekaj pametnih in konkretnih predlogov. Vodnar od 21. januarja do 20. februarja Če bi se vam ljubilo vsaj malo potruditi, bi lahko iz posla, ki je na obzorju, še kaj bilo. Tako pa se zna zgoditi, da se boste v nepravem trenutku precej nezanesljivo obnašali in bo prepozno. Če boste tako nadaljevali, se boste v kratkem znašli v precejšnji finančni krizi, ki jo sicer že nekaj časa slutite. Ribi od 21. februarja do 20. marca Nekdo, ki ga radi vidite, bo poskrbel za prijetno doživetje. Močno bo popestril vaše, sicer na trenutke prav osamljeno življenje, vi pa boste vsak dan bolj čustveno zmedeni. Ne bo vam več jasno, ali gre le za naključja. Ne morite se preveč s temi vprašanji, če ste se zaljubili, si to raje priznajte. Brez težav ne bo šlo, vendar vam bo že kmalu spet lepo. Gumbi in neti spet osvajajo Tudi danes bomo govorili o letošnjih najbolj "in" modnih dodatkih. Da so ti zelo pomembni, tako ie veste, sploh za tiste bolj iznajdljive, ki lahko z njimi pričarajo v svoji stari garderobi dovolj svežih stvari, da jim je KUHARSKI NAMIG Zapečeni tortelini Potrebujete (za 4 osebe): 25 dkg tortelinov, sol, 2 žlice olja, 30 dkg mladega graha, 30 dkg piščančjega belega mesa, 7 dkg masla ali margarine, sol, poper, sveženj bazilike, 3 dkg moke, 3/81 mleka, 20 dkg povnomastnega sira, malo naribanega muškatnega oreščka. Torteline skuhajte v slani vodi, ki ji dodate 2 žlici olja. Grah prav tako kuhajte v slani vodi, približno 5 minut. Od-cedite. Piščančje meso narežite na koščke, dve do tri minute pražite na maščobi, posolite in popoprajte. Baziliko drobno sesekljajte. Iz maščobe vzemite piščančje meso, dodajte moko in na nizki temperaturi pripravites-vetlo prežganje. Počasi dolivajte mleko in kuhajte še 1 minuto, da dobite omako. Dodajte 10 dkg sira in mešajte, da se sir stopi. Posolite in popoprajte. Premešajte vse pripravljene sestavine in 15 minut pecite v pečici, ki jo že prej segrejete na 250 stopinj Celzija. vaših očeh že izgubil svoj čar, enostavno popestrite, če po vsej dolžini rokavov prišijete kovinske gumbe, ki jih med seboj povežete z okrasno vrvico. Na daljši jakni lahko to naredite tudi na hrbtnem delu suknjiča. Poleg gumbov se bomo letos veliko srečevali z raznimi neti; od barvnih, velikih in malih, do povsem običajnih kovinskih bunkic. Seveda ne bodo le v funkciji zapenjanja oblačil, letos so namenjeni predvsem popestritvi oblačil. Kje, se odločite sami. Tudi ti niso več novost v naših trgovinah, zato le pobrskajte po policah in se lotite dela. star kos garderobe spet zanimiv. Pa ne le njim. Poglejmo, s čim letos ne boste udarili mimo. Zadrge so zamenjali gumbi. Več kot ji boste prišili, bolj boste modni. Kakšni? Predvsem kovinski, v zlati in srebrni barvi, pa še vseh ostalih barv v kombinaciji s kovinskimi obrobami, umetnimi kamenčki...Nekaj čisto posebnega in zelo modnega so gumbi, ki jih izdelate iz usnja. Nič kaj pravilni krogi z dvema luknjicama v sredini lahko služijo tudi za ogrlico, ali pa si jih prišijete na okrasno gumico iz veluija, z njo pa spnete čop. Še ena ideja. Star suknjič, kije v Plišasti medvedki Ljubki mehki prijatelji vsakega otroštva morajo veliko prestati, malčki jih Dobra ideja stiskajo k sebi med spanjem, vlačijo za ušesa, valjajo po vseh kotih, včasih tudi pogledajo, kaj se skriva v medvedkovem trebuhu. Seveda so prikupne igračke tudi vedno umazane. Zato danes tovrsten nasvet: Zdrgnite medvedka z ogreto krompirjevo moko ali ga očistite z gobo, ki ste jo navlažili z raztopino pralnega praška za fino perilo. (Medvedkov iz belega pliša ne smete sušiti v bližini peči, ker dlaka poru-meni.) w Obnese se tudi čiščenje s prevreto in ohlajeno milnico. Ste vedeli? Italjani imajo muzej testenin Italija, kije leta 1992 izvozila kar 900.000 ton testenin, izkazuje predanost svoji nacionalni jedi tudi s pravim italjanskim muzejem, posvečenim samo testeninam. Imenuje se Museo Naz-ionale Della Paste Alimentari, postavili pa so ga v zgradbi nedaleč od Rimske fontane Di Trevi. d V njem po kronološkem redu prikazujejo zgodovino izdelovanja testenin od 4. stoletja pred našim štetjem dalje. ****** * * ** * Z <** V # * > E Z D N *l* *#** * K #. * v A Z * # 1 * *#* # POT* * * *#* **# * * © dobro © srednje © slabo Oven Bik Dvojčka »k Lev Devica Tehtnica Škorpijon Strelec Kozorog Vodnar Rili delo © © © © © © © © © © © © ljubezen © © [W © © © © © © © © © denar © © © © © © © © © © © © [zdrc 3yie _ © © © © © © © © © © © /» M nvazija v London dežela z velikim srcem <« Bolivija ■ Ena največjih neznank Južne Amerike je prav gotovo Bolivija s svojo skrivnostno in pozabljeno civilizacijo Tivvanaku. Polna je sledov inkovske kulture, ki se je rodila prav na obalah temnega jezera Titicaca, obdanega z visokimi snežnimi vršaci kraljevskih Andov. Globoko pod andskimi orjaki se razprostira najlepši deževni pragozd našega planeta. La Paz je najvišja prestolnica na svetu, milijonsko človeško mravljišče na višini skoraj 4000 metrov, polna preprostih in srčnih ljudi. Več kot osem milijonov ljudi je umrlo v štirih stoletjih v rudnikih srebra v Potosmju, čigar srebro krasi tudi večino vatikanskih katedral. Vendar španski osvajalci nikoli niso docela pokorili indijancev Ay-mara in Quechua. Njihovo izročilo živi še naprej v tej čudoviti deželi, kjer je najpomembnejša beseda Corazon ali srce. Že predolgo sem se utapljal v motni brozgi živčnega evropskega življenja in treba je bilo na pot... Rahel dež je pršel izpod neba, medtem ko sem še vedno dremal med vožnjo proti Gradcu. Tik pred letališčem nas je prijazno pozdravil čist in opran zadnji maj-niški ponedeljek. Slovo brez solza in žalosti smo poplaknili z odlično domačo slivovico, kot se seveda spodobi ob takšnih trenutkih. Vsem, ki so se poslavljali od nas, smo obljubili, da se bomo mogoče še kdaj vrnili. Po kratkem poletu nas je letalo odložilo na frankfurtskem letališču, ki nas je na mah prevzelo s svojo velikostjo in že skoraj pretirano nemško pedantnostjo. Ta moderni Babilon bi lahko mirne volje uvrstili med vsa ostala svetovna čudesa. Ogledovali smo si številne dragocenosti, ki so ležale na policah brezcarinskih proda- jaln, ter uživali še zadnje trenutke na stari celini. Nekaj več kot 240 duš je pogoltnila Lufthansina orjaška mr-cina, ki sliši na ime Boeing 747-400. Iz Frankfurta nas je v mirnem letu na višini 11.000 metrov pot vodila preko Pariza do južne Anglije, kjer je pilot kljun našega velikega ptiča usmeril naravnost proti Caracasu v Venezueli. Spanje, hrana, glasba, vmes pa še kakšno pivo, nas je zaposlovalo med prijetnim letom nad neskončno modrino Atlantika. Po slabih desetih urah leta smo pristali v vročem Caracasu. "IHola America Sud!" "Švic" nam je v curkih odtekal izpod pazduh med sprehajanjem med letališkimi trgovinicami, tako da smo se prav veseli vrnili skozi klimatiziran hodnik nazaj v letalo. "!Adios Caracas, bienvenido Co-lumbia!" Iz rahlega spanca nas je čez nekaj časa predramila čudovito zelena pokrajina, prepredena s številnimi vijugastimi rekami. Kolumbija - dežela kokaina, in Bogota, njeno glavno mesto, sta nas sprejeli obe umiti, kot da bi nam hoteli pokazati svoj najlepši obraz. Pod nami so se razprostirali številni rastlinjaki in kdo ve kaj se je skrivalo pod njihovim steklom, morda celo koka. Med rastlinjaki so lisaste krave začudeno opazovale naše vesele "ksihte", prilepljene na letalska okna. Skoraj ne morem verjeti, da se lahko v tako čudoviti deželi vse začne in konča pri mamilih.V Bogoti smo se poslovili od prijaznih (beri: srčkanih) stevardes Lufthanse. Neprijeten občutek nas je obdajal, ko smo se v spremstvu do zob oboroženih vojakov počasi premikali po podzemeljskih letaliških katakombah do našega novega letala. Še vse prestrašene so nas stlačili v Boeing 727, ki je bil pravi malček v primerjavi z orjakom, ki nas je prinesel iz Evrope. Novi del letališke zgradbe nam je postregel z nazornim prikazom južnoameriške elektrotehnike. Inštalacije so bile še najbolj podobne razmršenim ptičjim gnezdom. Slab vtis, ki gaje na nas napravilo letališče, pa so kaj hitro popravile bolivijske stevardese, od katerih sta bile dve pravi lepotički. Črni lasje, globoke, temne oči in polne ustnice... ah, pustimo raje to... Le uro pozneje, točno ob polnoči, smo pristali na najvišjem potniškem letališču na svetu, saj leži letališče E1 Alto na višini 4018 metrov nad morjem. Ne preveč sitni cariniki so nas spustili skozi carino le s prijaznim: "!Bue-nos dias seiiores!". Veselo smo se zapodili v prvo bolivijsko noč, vendar smo se po nekaj prehitrih korakih sesedli na pločnik in se zadihani zazrli v južno nebo, posuto z nešteto zvezdami. V pretiranem zanosu smo namreč pozabili, da nismo več doma, temveč na bolivijski visoki planoti, kjer je zrak za nas razvajene Evropejce nekoliko preveč redek. ■ Branko Ivanek, dipl.ing. (se nadaljuje) Po lanskoletnem uspešnem osvajanju Pariza se nas je skupina profesorjev in dijakov CSŠ, večinoma gimnazijcev, odločila, da želimo letos pokoriti London. Za aranžma sta poskrbeli naša profesorica angleščine Silva Kuzman in njena londonska prijateljica, 18. avgust paje bil določen za začetek naše invazije. "Čez nekaj minut bomo pristali na londonskem letališču Heathrow. Prosim, pripnite si pasove, zravnajte sedeže in ugasite cigarete. Vreme je..." Stevardesini napotki so se zgubljali ob rastočem vznemirjenju, saj smo doživljali svoje prvo srečanje z Londonom, zaenkrat še iz ptičje perspektive. Pogled na Temzo in stare elizabetinske hiše, ki so kljubovale modernim steklenim stolpnicam, je obetal nepozaben teden. "Welcome to the heart of London." Ogled smo začeli v Westmi-nistrski opatiji, kjer poteka kronanje in ustoličevanje angleških kraljev. Na čelu mogočnih Houses of Parliament kraljuje orjaški Big Ben. Fotoaparati so neutrudno slikali in beležili vse naše vtise. Pred Buckinghamsko palačo smo lahko požirali s pripadniki kraljičine policije, v St. Jamesovem parku pa smo se na lastne oči prepričali, da zgodbe o angleški travi niso izmišljene. Ta je namreč tako urejena in negovana, kot da bi jo česali z glavnikom. Čeprav živijo v Londonu ljudje različnih ras in narodnosti, je v njem še vedno čutiti nekaj, kar je vsem skupno, in to je -angleškost. Ne najdem drugega izraza, s katerim bi lahko opisala kulturo Londončanov, njihov tipični britanski naglas, to angleško vljudnost, ki nam včasih deluje skoraj hladno in nesproščeno, in nenazadnje tudi njihovo navado, da vozijo po levi strani ceste. Zaradi vsega tega so Angleži to, kar so, in mi smo začutili utrip mesta, ko smo pohajkovali po ulicah, sedeli v parkih in opazovali mimoidoče z vrha londonskih double-deckerjev. Nočni sprehod po Piccadilly Circusu, kjer smo se f stapljali z množico, in po zabaviščni četrti Soho z mnogimi teatri in pouličnimi umetniki, nam je razkril še tisto bolj sproščeno plat t mesta. Ostale večere smo preživeli v našem hotelu, kjer smo prepevali ob spremljavi kitare ali pa uživali v bližnjem pubu ob live-muziki. Naš naslednji podvig je bil svetovno znani The Tower of London, od katerega smo se peljali z ladjico ter si tako privoščili vožnjo po Temzi. Ob ogledu srednjeveškega orožja in oklepov smo se vrnili v čas vitezov in oprod. Tisto, česar v Towru ne gre prezreti, so kronski dragulji. Kljub povečanemu nadzoru in vsaj meter debelim jeklenim vratom so nas iznajdljivi Angleži, da bi preprečili predolgo zadrževanje pred posameznimi vitrinami, posadili na tekoči trak in lepo počasi peljali mimo simbolov angleške monarhije. Vseeno smo si lahko dodobra » napasli oči na razkošnih kronah in "kronicah" in podobnih ceremonialnih "malenkostih". Fotoaparati so spet neutrudno < uničevali filme v muzeju voščenih lutk, saj se nihče ni mogel upreti, ' da ne bi požiral poleg svojega najljubšega igralca, pevca, športnika ali politika. Zdaj lahko j trdim, da osebno poznam angleško kraljico in mogoče mi bo še kdo verjel. Zgodovinski posnetki so nastali udi v Greenvvichu, ob starem f kraljevskem observatoriju, kjer i navidezno poteka ničti poldnevnik. Tam smo ovekovečili t trenutke, ko stojimo z eno nogo na vzhodni zemeljski polobli, z drugo pa na zahodni. Občutek je ' res prima. Čeprav smo šli v London uživat, smo vseeno potrebovali nekaj hrane za možgane. To in še več sta nam ponudila Britanski muzej in National Gallery. Kot pravi sladokusci pa smo si privoščili še posladek - ogled enega najboljših musicalov Andrewa Lloyda Webbra - Cats. Ambient v teatru je bil enkraten, peformance fantastičen, skratka -3 ure predstave, ki bodo ostale za vedno. Teden se je torej v takšni in drugačni prijetni zaposlenosti počasi iztekal. Dan pred odhodom smo namenili tistemu, brez česar je vsak, še tako dober izlet nepopoln - shoppingu. Dopoldne tega dne smo še skočili "na obisk h kraljici v Buckinghamsko palačo in tako prispevali po 4 funte za obnovo pogorelega Windsorja, popoldne pa je bil Oxford Street čisto naš. Po 6-urnem zapravljanju se je pritisk v denarnicah končno sprostil, pri večini pa se je pojavil nov problem - kako vse nakupljeno stlačiti v že tako polne potovalke? Le-te so bile namreč nevarno blizu tega, da začno pokati po šivih in ni nam preostalo drugega, kot da se otovorimo z "malo več" osebne prtljage ali v prevodu -poleg polnega nahrbtnika še vsaj ena vrečka. Naš izlet se je tako približal koncu in šele ko smo pristali na Brniku, sem se zavedala, kako krasen teden je za nami. Celo vreme je bilo naš zaveznik in šele ko smo odhajali, so se utrgali oblaki - kot da bi vedeli. Invazija je uspela in domov smo se vrnili kot zmagovalci. ■ Saša Bizimoska EKO Elektrokovinarska oprema p.o., Velenje DVA NOVA PROJEKTA Po daljšem času prihaja v Velenje zopet nov proizvodni program z možnostjo hitrega razvoja, naslonjen na mednarodno avtomobilsko industrijo in s tem vpet v mednarodni ekonomski prostor. V prvi fazi projekta (investicija je v teku) gre za proizvodnjo kabelskih spletov za vozilo RENAULT CU0, odpirajo pa se možnosti za druge komponente in (ali tudi) druge proizvajalce avtomobilov v Evropi. Drugi projekt, ki ga izvajamo v EKO istočasno, pa je lastninsko preoblikovanje podjetja, s katerim želimo omogočiti vsem nekdanjim delavcem ter upokojencem EKA, ne glede na to, če in kje so danes zaposleni, da svoje certifikate vložijo v EKO in tako postanejo delničarji podjetja, ki bo uspešen dobavitelj komponent za avtomobilsko industrijo. Oba projekta sta vsebinsko povezana in se medsebojno podpirata. S privatizacijo bomo dobili v jutrišnji EKO sodelavce, ki bodo kot delničarji podjetja visoko motivirani za dobro poslovanje, hkrati pa bo EKU po lastninskem preoblikovanju omogočen dostop do najugodnejših investicijskih kreditov, ki so danes v bankah na razpolago le za že privatizirana podjetja. ZATO EKO VABI: I. Ustvarjalne elektro in strojne inženirje, ekonomiste in delavce z izkušnjami v proizvodnji, ki jim delo na komponentah za zahtevno avtomobilsko industrijo pomeni izziv, da se javijo kadrovski službi EKA. EKO bo do decembra 1994 na novo zaposlili pet strokovnjakov z višjo in visoko izobrazbo ter okoli 100 delavcev različnih profilov v proizvodnji. Ob enakih ostalih pogojih bodo imeli prednost pri zaposlitvi bivši delavci EKA, ki imajo kot upravičenci tudi možnost v podjetje vložiti certifikat. II. vse bivše zaposlene ter upokojence, da vložijo v ponovno oživljeni EKO svoj certifikat in tako postanejo solastnik oziroma delničar uspešnega podjetja EKO d.d. Velenje. Posebej vabimo tiste nekdanje zaposlene EKA, kijih zanima tudi zaposlitev v jutrišnjem EKU. Donosnost naložbe vašega certifikata je zagotovljena predvsem z naslednjim: - lastnini se samo premoženje, ki bo služilo bodočemu poslovanju EKA in prispevalo k dobičku podjetja. Poslovno nepotrebne nepremičnine bo EKO, če bo to le možno, brezplačno prenesel na sedanjega najemnika TTE; - EKO je danes podjetje brez vsakršnih bremen iz preteklosti in povsem nezadoiženo, saj je trajni kapital v poslovni pasivi udeležen kar z 90%; - investicija v vrednosti blizu 4 mio DEM bo omogočila letni promet 15 mio DEM. Interna stopnja donosa naložbe je preko 30%, vračilo naložbe pa v treh letih. EKO je v preteklosti že bil uspešno, samostojno podjetje - takšno bo tudi v bodoče! 1 vašim sodelovanjem bomo ta cilj zanesljivo uresničili. mobitel d, d. PE CELJE, Lava 7, 63000 Celje tel.: (063) 451-334, fax: (063) 451-811 t - DEMONSTRACIJSKA PRODAJA APARATOV UGODNI PLAČILNI POGOJI LEASING + KREDIT POLOG ŽE OD 403 DEM DALJE 22. septembra 1994 SREDA, 28. SEPTEMBRA TOREK, 27. SEPTEMBRA PONEDELJEK, 26. SEPTEMBRA NEDELJA, 25. SEPTEMBRA SOBOTA, 24. SEPTEMBRA PETEK, 23. SEPTEMBRA ČETRTEK, 22. SEPTEMBRA SLOVENIJA 1 10.30 Lučka - strah in trepet ulice, 2/6 11.00 Roka Ročka 12.35 Že veste 13.00 Poročila 14.00 Igra solz, irsko-ang. film 15.50 Kam vodijo naše stezice 17.00 TV dnevniki 17.10 Vrtiljak, 24/28 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Hugo - tv igrica 19.00 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Nezvesto tvoja, amer. film 21.45 Turistična oddaja 22.00 TV dnevnik 3 22.35 SOVA: sledi ljubezen da, ljubezen ne, 17. del sledi Utemeljeni sum, 21/22 sledi Preveč izzivalno, amer. film SLOVENIJA 2 10.00 Testni signal 10.30 Film: SMRTNONOSNI TRIKOTNIK; žanr: akcija 12.00 Videostrani 20.05 TV prodaja, EPP 20.10 Poletni MIŠ MAŠ 20.30 Celovečerni film: PLES V TEMI; žanr: akcija 22.00 Horoskop 22.05 TV prodaja 22.10 Videostrani do 24.00 vatni detektiv pač opravil svoje delo in v junakovih rokah se znajde poročilo... TVSl 22.35 PREVEČ IZZIVALNO, kanadski film, 1987 Igrajo: Craig Russell, Hel- lis McLaren Režija: Richard Benner Gre za nadaljevanje filma IZZIVALNO, kije nastal leta 1977 in dosegel izvrstne ocene. Osrednji junak je Robin Turner, frizer, homoseksualec, ki mu je življenje v Torontu predol-gočasno in išče nekakšno večje zadovoljstvo. Zmaga na tekmovanju travestitov in začenja posnemati slavne zvezde, postane tako popularen, da ga odpustijo iz frizer- SLOVENIJA 1 08.15 Radovedni Taček 08.30 Pravljica o carju Saltanu 08.40 Cobi in prijatelji, 13/13 09.05 TOK, TOK 09.50 Zgodbe iz školjke 10.20 Skrivni vrt, ang. film 12.00 Gore in ljudje 13.00 Poročila 13.05 Večerni gost: Ivan De-bevc 14.25 Tednik 15.15 Nezvesto tvoja, am.film 17.00 TV dnevniki 17.10 Divji jug, 3/10 18.00 RPL - studio Luwigana 18.45 Hugo-tv igrica 19.05 Risanka 19.18 3x3 19.30 TV Dnevnik 2 19.45 Utrip 20.10 Potni list, pustol.kviz 21.05 Forum 21.20 Ozare 21.25 Filmska magija, 7/9 21.55 Gorenjski sejem 1 22.00 TV dnevnik 3 22.30 SOVA: sledi Utemeljeni sum, 22/22 23.20 Motnje v zvezah, kanadski film SLOVENIJA 2 10.00 Testni signal 10.30 Film: PLES V TEMI; Žanr: akcija 12.00 Videostrani 20.05 TV prodaja, EPP 20.10 Otroški program 20.30 309. POLETNI MAGAZIN 21.00 Zabavno glasbeni program: Elio Pisak 21.40 Horoskop 21.45 TV prodaja 21.50 Videostrani do 24.00 skega salona in odide v New York. 10 let kasneje je Richard Brenner, ki mu je bil film IZZIVALNO prvenec, posnel film PREVEČ IZZIVALNO. Robin Turner zdaj nadaljuje kariero imi-tatorja in prav v tem je glavna zabava filma. Ljubitelji Craiga Russella, ki so si prvi film že ogledali, se bodo najbolj zabavali ob njegovem oponašanju Mae West in Barbre Streis-sad... Sobota, 24. septembra TVSl 10.30 SKRIVNI VRT, ang. film, 1987 Igrajo: Gennle James, Bar- SLOVENIJA1 09.20 ZIVZAV 10.10 Zlati cekin 11.00 Mi smo pa v selah doma 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.05 Pustolovščine mladega Indiana Jonesa, 3/16 14.30 Dozorevanje, amer. film 16.00 Sedem nas je, 5/6 17.00 TV dnevniki 17.10 Po domače 18.55 Hugo - tv igrica 19.05 Risanka 19.20 Loto 19.30 TV dnevnik 2 20.10 Nedeljskih 60 21.15 Obraz mode, 1/6 22.05 Gorenjski sejem 1 22.10 TV dnevnik 3 22.25 Za tv kamero 22.45 SOVA: sledi Druga domovina, 1/13 SLOVENIJA 2 10.00 Videostrani 10.15 Ponovitev oddaj iz tedenskega sporeda EPP, TV prodaja Otroški Miš Maš 308. Poletni magazin Športni torek EPP, TV prodaja Pogovor v studiu: Naj naj natakarica Ljubljanske regije 309. Poletni magazin Video top Zabavno glasbeni program Horoskop ........ Videostrani do 24.00 ret Oliver, Derek Jacobl Režija: Alan Grint Po nenadni smrti staršev pošljejo deklico Mary iz Indije v Anglijo, k njenemu skrbniku g. Archibaldu Cravenu. mary je zelo razvajena deklica, svojeglava in trmasta. Zelo težko prenaša gospo Mordlock, svojo novo vzgojiteljico, kiji predvsem prepoveduje celo vrsto reči. Še strožje pa je po njunem prihodu na Cravenovo graščino, kjer se dogajajo same nenavadne, celo čudne stvari... TVSl 22.35 MOTNJE V ZVEZAH, kanad. film, 1987 Igrajo: Sharon Fryer, Gary SLOVENIJA 09.10 Huckleberry Finn 26/26 09.35 Znanje za znanje, učite se z nami 10.00 Zvezda je rojena, amer. film 12.15 Športni pregled 13.00 Poročila 15.00 Umetniški večer 16.20 Dober dan Koroška 17.00 TV dnevniki 17.10 Radovedni Taček 17.35 Hroščosned 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 ABC - ITD, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Lepi striček, 3/6 21.00 Mednarodna obzorja: Alpe 21.50 Napovedniki 21.55 Gorenjski sejem 2 22.00 TV dnevnik 3 22.35 SOVA: sledi ShowjackijaThomasa, 6/17 sledi Puščavski princ, 6/17 SLOVENIJA 2 10.00 Testni signal 10.30 BEVERLY HILLS 90210, ponovitev 25. dela am. nanizanke 12.00 Videostrani 20.05 TV prodaja, EPP 20.10 Risanke, spoti 20.30 Pogovor v studiu 21.00 Zabavno glasbeni program: VIDEO B00M 40 21.40 Horoskop 21.45 TV prodaja 21.50 Videostrani do 24.00 VVebster, Peter Lee-Wilson Režija: Jonnie Turpie Film je glasbena komedija. Vsa zgodba, ki sama po sebi pravzaprav nima posebnega pomena, se suče okrog piratskega radia, ki z rappovsko glasbo in drznimi ter norčavimi komentarji ves čas vpada v uradne sporede... Nedelja, 25. septembra TVSl 14.30 DOZOREVANJE, amer. film, 1983 Igrajo: Tom Cruise, Craig T. Nelson, Lea Thompson Režija: Michael Chapman V ospredju je lik mladeniča, nadarjenega igralca ameriškega nogometa iz majhnega Pensil-vanskega mesteca. Že s priimkom Dorševič so avtorji fanta umestili v nižjo socialno kategorijo, saj sta bila njegov oče in tudi ded delavca v tamkajšnji železarni. Ekonomska recesija klesti število zaposlenih in tako tudi fantov oče po dolgih letih skupaj z nekaj sto drugimi delavci izgubi službo. Fant sicer dela v železarni. Kljub nadarjenosti v tem okolju ne vidi perspektive. Prizadeva si, da bi dobil štipendijo, ki jo dobijo vrhunski in obetavni športniki... TVS2 20.10_ DEKLE V ZRAKU, franc. film, 1962 Igrajo: Beatrlce Dalle, SLOVENIJA 1 11.45 Skok med zvezde, 12/14 12.35 Rimska magija, 7/9 13.00 Poročila 15.00 Obiski 15.55 Tri ljubezni, 4/16 17.00 TV dnevniki 17.10 Zlati cekin, 2. del 15.00 RPL - studio Luwigana 18.45 Pari, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.05 Zrakoplov, slovenski film 21.50 Napovedniki 22.00 TV dnevnik 3 22.35 SOVA: sledi Grace na udaru, 7/22 sledi Puščavski princ, 3/6 SLOVENIJA 2 10.00 Testni signal 12.00 Videostrani 20.05 TV prodaja, EPP 20.10 Risanke, spoti 20.30 NAJ SPOT-pop glasba 21.25 Horoskop 21.30 TV prodaja 21.35 Videostrani do 24.00 Thierry Fortineon Režija: Maronn Bagdadi Film je posnet po resničnem dogodku, ki ga je v avtobiogra-fiji opisala Nadine Vanjour. Imena so seveda spremenjne-na toda zgodba je, posebej v Franciji, tako znana, da so jo gledalci filma takoj povezali z dogodkom, o katerem so pred leti pisali časopisi. Brigitte je ločenka z otrokom, živizDanie-lom, kaznjencem na begu. Da-niel kljub stalni nevarnosti, da ga odkrijejo, ne more iz svoje kože in nadaljuje svojo "obrt". Tako ga policija prime pri ropu, prav tako aretirajo tudi Brigitte. V zaporu Brigitte rodi Danielo-vega otroka, se z njim poroti, nato pa, ko jo izpustijo, čaka na moža. Toda čakati bi morala skoraj dve desetletji... SLOVENIJA 1 09.15 Tigrček Peter, 3/3 09.40 Tisoč idej za naravoslovce 10.45 Človeški rod 11.15 Po domače 13.00 Poročila 15.50 Grem naTahiti, nizoz. drama 17.00 TV dnevniki 17.10 ŽIV ŽAV 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 Štiri v vrsto - TV igrica 19.10 ftšknka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.05 Neveijetne zgodbe 21.05 Tednik 22.00 TV dnevnik 3 22.35 Poslovna borza 22.50 SOVA: sledi Gledališče Raya Bradbu-ryja, 10/24 sledi Utemeljeni sum, 20/22 SLOVENIJA 2 10.00 Testni signal 12.00 Videostrani 20.05 TV prodaja, EPP 20.10 Otroški program 20.30 BEVERLY HILLS 90210 - 25. del am. nanizanke 21.20 Celovečerni film: SMRTNONOSNI TRIKOTNIK; žanr: akcija 22.40 Horoskop 22.45 TV prodaja 22.50 Videostrani do 24.00 Petek, 23. septembra TVSl 20.05 NEZVESTO TVOJA, amer. komedija, 1983 Igrajo: Dudley Moore, Na-stassja Kinskl, Armand As-sante Režija: Howard Zieff V filmu je Dodley Moore odigral vlogo svetovno znanega dirigenta Claudea Eastmana, srečno poročenega z mnogo mlajšo Daniello, igralko italijanskega rodu. Ob vrnitvi v New York filmski junak zve, da je njegov služabnik zaradi nesporazuma angažiral privatnega detektiva, ki naj nadzoruje lepo soprogo. Kljub besednemu nesporazumu, kljub junakovemu ogorčenju, njegovi sreči, je pri- 13.00 Euronevvs 15.50 Iz dobrega gnezda, 11/13 16.40 Osmi dan 17.30 SOVA, ponovitev 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.10 TV nocoj 19.15 Poglej me! 20.05 Pustolovščine mladega Indiana Jonesa, 3/16 21.00 Dokumentarna serija 21.50 Izredni koncert simfonikov RTV 08.00 Euronews 10.00 Človek in glasba 10.55 Turistična oddaja 11.10 SOVA, ponovitev *12.25 Neverjetne zgodbe 16.55 Športna sobota sledi Maribor: DP v košarki (M) (SATEX MARIBOR:HE-LIOS, prenos) 18.30 Slovenski magazin 19.00 Dobra volja je najbolja, TV Koper-Capodistria 20.05 Zvezda je rojena, am. film 22.25 Sobotna noč 08.00 Euronevvs 10.00 Izreden koncert simfonikov RTV 11.45 SOVA, ponovitev sledi Utemeljeni sum, 22/22 12.35 Potni list, kviz 13.50 Športna nedelja: sledi Formula 1, za VN Portugalske, prenos 16.55 Jesenice: turnir šestih narodov v hokeju na ledu (JESENICE:BRUNICO, prenos) 19.18 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Dekle iz zraka, franc. film 22.00 Športni pregled 13.00 Euronews 14.55 Nedeljskih 60 15.55 Poglej me 16.50 SOVA, ponovitev sledi Druga domovina, 1/13 18.45 Onstran prihodnosti, 3. del 19.10 TV nocoj in napovedniki 19.15 Sedma steza 20.05 Svet na zaslonu 20.55 Tri ljubezni, 4/16 21.50 Studio city 22.45 Brane Rončel izza odra SLOVENIJA 1 08.45 Zgodbe iz školjke 09.15 Zgodba o Elizabeti Nietzsche, 2/2 10.05 Onstran prihodnosti, 3. del 10.30 Dekle iz zraka, franc. film 12.15 Sedma steza 13.00 Poročila 14.20 Sobotna noč 16.20 Mostovi 17.00 TV dnevniki 17.10 Oscar Junior: Spis o babici, češki film 17.20 Vrtiljak, 25/28 17.40 A.S.Puškin: Pravljica o carju Saltanu, 4/6 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Lingo, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Iz dobrega gnezda, 13/13 21.00 Osmi dan 21.50 Napovedniki 22.00 TV dnevnik 3 22.35 Poslovna borza 22.50 SOVA: sledi Zakon po domače, 3/6 sledi Puščavski princ, 2/6 SLOVENIJA 2 10.00 Testni signal 12.00 Videostrani 20.05 TV prodaja, EPP 20.10 Risanke, spoti 20.30 310. POLETNI MAGAZIN 21.00 Športni torek 22.30 Horoskop 22.35 TV prodaja 22.40 Videostrani do 24.00 13.00 Euronevvs 15.55 Lepi striček, 3/6 16.40 Videošpon 17.25 SOVA, ponovitev sledi Zakon po domače, 3/6 17.55 Puščavski princ, 2/6 18.45 Človeški rod 19.15 V vrtincu 20.05 Športna sreda: sledi Evrogol 20.20 Usbona: Pokal lige prvakov v nogometu 10.00 TestnLsignal 12.00 Videostrani 20.05 TV prodaja, EPP 20.10 Risanke, spoti 20.30 NAJ SPOT - pop glasba 21.25 Horoskop 21.30 TV prodaja 21.35 Videostrani do 24.00 (BENFICA:ANDRLECHT, prenos) 22.20 Omizje 13.00 Euronevvs 15.00 Kinoteka: Malteški sokol, amer. film 16.40 V vrtincu 17.25 SOVA,ponovitev sledi Grace na udaru, 6/22 sledi Utemeljeni sum, 19/22 18.45 Že veste 19.15 TOK TOK 20.05 Večerni gost: Ivan De-bevec 21.00 Gorenjski sejem 2 21.05 Umetniški večer 22.25 Oči kritike 23.25 Poletje z Moniko, švedski film 15.40 Obraz mode, 1/6 16.30 Dobra voljaje najbolja 17.30 SOVA, ponovitev sledi Show Jackija Thomasa, 6/17 17.55 Puščavski princ, 1/6 18.45 Iz življenja za življenje 19.13 TV nocoj in napovedniki 19.15 Videošpon 20.05 R & R, znanstvena oddaja 20.35 Vodni viri 21.00 Roka Ročka 21.50 Napovedniki 22.00 Prodajalka rokavic, švedska drama 23.00 Svet poroča 23.30 TV jutri VELENJE Na Trgu mladosti povozil deklico V ponedeljek, 12. septembra ob 18.15, se je na Trgu mladosti*v Velenju na območju za pešce, kjer promet z vozili ni dovoljen, pripetila prometna nesreča, v kateri se je huje poškodovala 3- letna A.S. iz Velenja. 19-letni Marko M. iz Velenja je vozil kolo z motorjem po Trgu mladosti iz smeri Centra srednjih šol proti središču mesta. V tistem trnutku je z zelenice pred zdravstvenim domom j>roti materi, ki je stala vbižini lokala Gambrinus, stekla 3-letna AS. Marko jo je kljub zaviranju zadel z zadnjim levim delom kolesa z motorjem. Voznik po trčenju ni počakal, ampak je odpeljal naprej. Na podlagi opisa očividcev so ga policisti kmalu izsledili. V Lokovici ena oseba hudo, štiri lažje poškodovane V soboto, 17. septembra ob 5.40 seje v Lokovici na regionalni cesti Šmartno ob Paki - Velenje pripetila prometna nezgoda, v kateri se je ena oseba hudo poškodovala, štiri pa lažje. 33-letni Boris V. iz Paške vasi je vozil osebni avtomobil od Gorenja proti Velenju. Ko se je pripeljal v neposredno bližino odcepa za gostišče Komprej, je v blagem desnem ovinku zapeljal na nasprotni vozni pas. V tistem trenutku je po njem iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila, 20-letni Daniel A iz Škal pri Velenju. Kljub zaviranju sta voziti trčili. ,,, Za Borisom V. se je iz smeri Gorenja pripeljal še voznik osebnega avtomobila 24-letni Evgen R. iz Gavc, ki ga je ob zaviranju najprej zaneslo v desno, kjer je trčil v drsno zaščitno ograjo, nato pa še v vozilo Borisa V. Pri trčenju se je voznik Daniel A. hudo poškodoval, voznik Evgen R. in sopotniki v vozilih, 20-letna Enisa D. in 21-letna Andreja K, obe iz Velenja, ter 24-letni Jože L. iz Lokovice pa so se v nezgodi lažje poškodovali. Na vozilih je nastalo za blizu 250 000 tolaijev gmotne škode. Bo vlomilec v Najdihojco barval? V dneh od 9. do 12. septembra je neznanec vlomil v Vzgojno- varstveni zavod Najdihojca v Velenju. Odnesel je dva radiokasetofona znamke Goldstar, kilogram in pol kave ter 5 škatlic barvic. Vrtec je oškodoval za okoli 20 000 tolaijev. Omahnil v globino V ponedeljek, 12. septembra je okoli 11.30, 22-letni RomanJ, iz Ljubljane opravljal dela pri montaži nosilne konstrukcije na čistilni napravi v Termoelektrarni Šoštanj. Ko je na višini 12 metrov stopil na pohodno desko, se mu je ta spodmaknila. Izgubil je ravnotežje, omahnil v globino in padel na peščena tla. Pri padcu seje hudo telesno poškodoval. Z reševalnim avtomobilom so ga odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico. Trimesečno Novinarsko delavnico in delavnico učenja za življenje za osmošolce Program: komunikacije 4 ure podjetništvo 4 ure delavnica epp sporočil 2 ure šola govora 4 ure novinarska delavnica 4 ure mala šola borzništva 4 ure zaključna prireditev 2 uri Prispevek udeleženca znaša 4.000 SIT (v dveh obrokih). Prijave zbiramo 10 dni od objave na Uredništvu Radia Velenje, Foitova 10. Urnik delavnic bomo določili na prvem informativnem sestanku. Število prijav je omejeno, zato pohitite! roimrnumm Drzna tatvina V torek, 13. septembra, se je ob 17.30 Greta D. iz Velenja peljala s kolesom po Jenkovi cesti v Velenju. Ko je pred cestno oviro zmanjšala hitrost, jo je s kolesom dohitel neznan mlajši moški in ji s prtljažnika vzel torbico z denarnico in se odpeljal naprej. Oškodovanka mu je sledila. Pri Glasbeni šoli je neznanec padel, vendar je še imel toliko časa, daje iz denarnice vzel 15 000 tolaijev in pobegnil. Kolo je pustil na kraju, kjer je padel. Renault 5 odpeljala mladoletnika V petek, 16. septembra, med 14. in 17. uro, je iz parkiranega prostora pred stanovanjskim blokom na Šaleški 20/d izginil osebni avtomobil Renault 5 rdeče barve, last 48-letne Marije F. iz Velenja. V avtomobilu je bil med drugim mobitel, avtoradio znamke Goldstar in precej elektromateriala. Mladoletnika S.R. in D.R., kiju sumijo, da sta avtomobil odpeljala, se nista vozila dolgo. Že naslednji večer so jima pripravili zasedo velenjski policisti in avtombil vrnili srečni lastnici. Policisti so ga čakali, vendar je pobegnil V petek, 16. septembra, je okoli 23.30, 38-letni Jože S. iz Velenja fizično napadel 41-letnega Antona R. iz Šoštanja, in to v njegovem stanovanju, kamor je pred dogodkom nasilno vstopil. Anton R. je moral zaradi poškodob iskati zdravniško pomoč, Jože S. pa se je napotil na svoj dom v Velenje. Tu pa so ga že čakali policisti, vendar jim je pobegnil, tako da so pogovor z njim lahko opravili šele naslednji dan. Dva pridržana Poseben prostor za pridižanje na velenjski Policijski postaji je kar pogosto zaseden. V torek, 13. septembra, gaje koristil 27- letni Igor R. iz Velenja. Prostor je zasedel po tistem, ko se je naprej pretepal s hišnikom na Tomšičevi 15 in se potem, iz samo njemu znanih razlogov, vlegel na sredino ceste pri Zidanškovi. Od tam se kljub temu daje oviral promet, ni bil pripravljen sam odstraniti. Da se mu ne bi zgodilo kaj hudega, so ga policisti odpeljali na varno. V četrtek, 15. septembra, pa je hotel Vesno zamenjal za posebne policijske prostore 50-letni Rudolf R. iz Topolšice. Ker se je že dopoldne nedostojno obnašal v tem hotelu, dan pa je bil še dolg, so policisti ocenili, da lahko nadaljevanje "nemirov" preprečijo edino tako, da mu ležišče pripravijo v posebnem prostoru za pridržanje. Nevarnega psa odpeljali policisti Pes, ki je marsikomu pognal strah v kosti, dva pa celo ugriznil, že teden dni ne "straši" več pešcev in stanovalcev Ceste talcev v Velenju. Ko se je v četrtek zvečer pes, last Vlada K iz Velenja, zatekel v objekt na Cesti talcev 25 in ogrožal stanovalce, so ga policisti s pomočjo člana Kinološkega društva Velenje ujeli. Predali so ga pristojnim organom. Lastnika psa pa čaka prijava pri sodniku za prekrške. Marijo in jo pri tem tako hudo poškodoval, daje ta tri dni kasneje v bolnišnici Celje poškodbam podlegla. Udar strele in požar V četrtek, 15. septembra, je okoli 21.10 med neuijem strela udarila v mizarsko delavnico, last Rajka Č. v Prihovi pri Moziiju. Delavca, ki sta v tem času še delala v delavnici, sta sicer slišala močan pok, vendar požara nista zaznala. Ob 21.50 pa sta opazila dim in ogenj na opažu zunanje stene. Takoj sta pričela gasiti, požar pa so povsem pogasili gasilci iz GD Nazarje. Požar je povzročil za okoli 100 000 tolaijev materialne škode. Avtomobil v celoti zgorel V nedeljo, 18. septembra, je ob 5.25 25-letni Borivoj P. iz Šentjanža vozil osebni avtomobil v Ljubnem ob Savinji. Ko je pripeljal do mostu čez Savinjo, je najbrž zaradi prevelike hitrosti glede na stanje cestišča zapeljal na levo stran in trčil v betonski zid. Takoj po trčenju je vozilo začelo goreti. Voznik ga je k sreči pravočasno zapustil, vozilo pa je kljub hitremu posredovanju v celoti zgorelo. Umrla zaradi udarcev V petek, 9. septembra sta se okoli 8. ure v Šentjanžu sprla 80- letni Jože M. in 79-letna Marija K V prepriru je Jože fizično napadel Hudo poškodovan kolesar Pri padcu s kolesom se je v Grižah v sredo, 14. septembra, okoli 17.50 hudo poškodoval 70-letni kolesar Karel V. iz Migojnice. Njegovo identiteto so ugotovili šele naslednji dan, saj ponesrečeni kolesar ni imel pri sebi osebnih dokumentov, poškodobe, ki jih je pri padcu dobil, pa so bile tolikšne, da o sebi ni mogel dati podatkov. S kolesom se je peljal iz smeri osnovne šole v Grižah proti mesnici Ježovnik. Ko je že pripeljal po klancu navzdol v bližino stanovanjske hiše Griže 124/a, je v ostrem desnem nepreglednem ovinku pričel zavirati. Zaradi mokrega in spolzkega vozišča gaje zaneslo proti sredini ceste, kjer je padel. Pri padcu seje hudo poškodoval. Ukradel nakladalno žlico V času od 10. do 12. septembra je neznanec z delovnega stroja, parkiranega pred Zadružnim domom v Galiciji, demontiral in odnesel nakladalno žlico. Lastnika Alojza H. je oškodoval za 40 000 tolarjev. Do toplih oblačil s krajo Pozna se, da prihaja v naše kraje jesen, ko se bo treba topleje obleči. Večina jih bo to naredila tako kot je običajno, oblačila bodo kupili. Tu in tam pa se najde kdo, ki ima drugačne načrte. V ponedeljek, 12. septembra, so se v Žalec "po nakupih" pripeljali 18-letni Denis Č. iz Ljubljane, 31-letni Dželal B., državljan BiH in 24-letni Rafet S., državljan Albanije. Najprej so obiskali trgovino Cvetke P. in iz nje odnesli semiš jakno, vredno 16 000 tolaijev, v trgovini Ona - On pa so si izbrali moško obleko, vredno 36 700 tolaijev. To pa je bilo zaenkrat tudi vse, saj so bili na podlagi dobrega opisa in hitre prijave vse tri osumljence v kratkem času prijeli. Zabava v tujem vikendu Zgodaj zjutraj, v soboto 17. septembra, sta okoli 4. ure Kristijan J. in Sergej K prišla do vikend hišice, last Ludvika P. v Migojnicah. V notranjost sta prišla tako, da sta na silo odprla okno. Potem pa sta si postregla in popila več buteljk različnega vina. Morda je bilo vino vzrok, da sta se potem v vikendu zadržala tako dolgo, da ju je našel lastnik. V osmih mesecih v prometu umrlo 34 otrok in mladoletnikov ........................................................................ Bi se temu davku lahko izognili ali ga vsaj zmanjšali? Policija bo s poostrenimi ukrepi v prometu, ki so bili najbolj izraziti in opazni v prvih šolskih dneh, nadaljevala tudi v prihodnje. Da je to nujno, kažejo statistični podatki o številu nesreč in njihovih posledicah z udeležbo otrok in mladoletnikov. Policija lahko pri tem opravi svoj del naloge, drugi še večji pa bi morali opraviti tudi sami, če želimo zmanjšati ceno, ki jo zahteva promet med tistimi, ki so komaj vstopili v življenje. prometnih nesrečah 273 otrok in mlado- pa je kot posledica nastopila k sreči le raa-letnikov hudo, 540 pa lažje telesno poško- terialna škoda. V starosti do 7 let je bilo v dovanih. nezgodah udeleženih 19 otrok, 3 so umrli; V prvih osmih mesecih letošnjega leta se je na slovenskih cestah zgodilo 1772 nesreč, v njih je umrlo 43 otrok in mladoletnikov, huje ali lažje pa se jih je poškodovalo 856. Cestni davek je bil letos še posebno krut, čeprav je tragedija vsako življenje, ki ugasne na cesti: lani do 30. junija je na slovenskih cestah umrlo 18 otrok, v enakem obdobju letos 34! Če si statistične podatke ( za celo Slovenijo) pogledamo podrobneje: v osmih mesecih letos je bilo v nesrečah udeleženih 122 otrok v starosti do 7 let, med njimi jih je 12 umrlo; v starostni skupini od 7 do 14 let je bilo udeleženih 182 oseb, 7 jih je umrlo; v starosti med 16 in 18 let so bili udeleženi 304 mladoletniki, 15 jih je umrlo. Ob tem, da je bilo v V kakšni vlogi so nastopali v prometu? V162 primerih so bili vozniki koles, v 156 primerih vozniki koles z motorjem, v 49 vozniki motornih koles, v 12 primerih vozniki osebnih avtomobilov, v 150 primerih pešci, 420 potniki, v 7 primerih pa so bili v nezgodah udeleženi v kakšni drugi vlogi. Podatke so zbrali tudi na Upravi za notranje zadeve Celje. Na tem območju so policisti v osmih mesecih letos obravnavali 193 nesreč, v katerih so bili udeleženi otroci in mladoletniki. 109 od njih se je končalo s smrtjo in telesnimi poškodbami udeležencev, pri 84 nesrečah v starosti od 7 do 14 let 57 otrok, 3 so umrli; v starosti od 14 do 16 let je bilo poškodovanih 18 mladoletnikov, v starosti od 16 do 18 leta paje bilo udeleženih 44 oseb, 1 je umrl. Skupaj na Celjskem: 7 mrtvih, 45 hudo in 85 lažje poškodovanih otrok in mladoletnikov. V kakšni vlogi so bili, ko so se poškodovali ali umrli? V 24 primerih kot vozniki koles, v 26 vozniki koles z motorjem, v 29 kot pešci, v 48 kot potniki in v drugih vlogah vil primerih. Umrli so 4 potniki, 2 pešca in 1 kolesar. ■ Milena Krstič - Planine 16 SAŠ CAS 22.septembra 1994 Pol ducata zadetkov v Murski Soboti a • ■ ■ ■ a • V znamenju Pozniča in Komarja Slavko Komarje povzročal veliko muk domačim Nogometaši Rudarja so potiho upali na morebitno presenečenje v Murski Soboti na telcmi z domačo Muro, vendar tega cilja v zanimivi in na trenutke tudi lepi tekmi niso uresničili. V igri Rudarja se je poznalo, da sta manjkala Željko Spa-sojevič in Goran Živanovič, ki sta imela dva rumena kartona. Drugi bi sicer lahko igral, vendar je bilo tokrat pomembnejše, da bo imel trener Borut Jarc popolno ekipo v nedeljo, ko se bosta v Velenju v šaleško-koroškem derbiju sestala domači Rudar in novinec v ligi Korotan Suvel s Prevalj. Tisti, ki so v Muro pripeljali Igorja Pozniča, so si po tekmi zadovoljno meli roke, saj je s tremi zadetki potrdil, da je pravi napadalec in strelec. Z dvema zadetkoma se je izkazal tudi Slavko Komar, kar pa je bilo ob ponovno slabi igri obrambnih igralcev Rudarja premalo za toliko željeno točko. Po vodstvu Mure s 3:1 in znižanju izida na 3.2 so imeli Velenj-čani dolgo časa pobudo, več so napadali, več streljali, žal pa žoga ni hotela v mrežo. Zadnjo veliko priložnost so imeli "rudarji" v 79.minuti, ko je Polovšak s precejšnje razdalje poslal v sam desni zgornji kot pravi "projektil", gledalci so žogo že videli v mreži, domači vratar Volk pa je s sijajnim skokom preprečil izenačitev. Takoj za tem so po napaki obrambe gostje prejeli še četrti zadetek in tekma je bila odločena. V nedeljo s Korotan Suvelom Pogled na dosedanjih šest krogov kaže, da bo bitka za obstanek v ligi zelo huda. Na zadnjem, 16.mestu, so s samo eno osvojeno točko Jadran Dekani, nato pa je od 15.do 9. mesta navzgor kar devet ekip s po 4 točkami, med njimi na 11 .mestu tudi Velenjčani. Prav zato si Rudarji doma ne smejo dovoliti nobenega spodrsljaja. Tega se igralci zavedajo, tudi Željko Spasojevič, član mlade slovenske reprezentance, ki je nedeljsko tekmo z Muro zaradi dveh rumenih kartonov spremljal kot gledalec. Ta sicer mirni igralec pravi: "Rumena kartona sem dobil po neumnosti." Spomnimo se, Zeljko Spasojevič je bil nekaj časa v strelski krizi, proti Gaj Kočevju (2:2) pa se mu je po dolgem času odprlo in ko je dosegel drugi zadetek je zaradi velikega veselja stekel z igrišča, kar pa po novih pravilih pomeni rumeni karton. "Trdim, da se to ne bo več zgodilo," nam je dejal te dni in napovedal zmago v nedeljskem derbiju in če bo le imel priložnost, se bo tudi sam vpisal med strelce. "Zadetka sicer ne obljubljam, zmago pa zanesljivo. V nobenem primeru si namreč ne smemo dovoliti, da bi nam nasprotnik vzel točko, kaj šele dve," pravi Željko Spasojevič. ■ vos Tako so igrali Mura:Rudar 4:2 (2:1) MURSKA SOBOTA - Stadion na Fazaneriji, gledalcev 800, sodnik Žunič iz Kranja. STRELCI: 1:0 - Poznič (12 -11 m), 2:0 -Poznič (28), 2:1 - Komar (43), 3:1 - Poznič (48), 3:2 - Komar (53), 4:2 - Belec (81). RUDAR: Hrovat, Javornik, Balagič, Oblak, Žurman, Polovšak, Zimet (Pavlovič), Pešič, Džafič, Pavič (Šoštar), Komar. ERA Šmartno:Papir Radeče 4:0 (1:0) ŠMARTNO OB PAKI - Igrišče Šmartnega, gledalcev 400, sodnik Grabar s Ptuja. STRELCA: 1:0 - Druškovič (33-11 m), 2:0 - Druškovič (53), 3:0 - Druškovč (59), 4:0 - Mašič (90). NAPOVEDUJEM IZID! Žoga je okrogla, včasih tudi muhasta. Kar veliko udarcev mora utrpeti, preden jo ta ali oni igralec spravi v mrežo. Nogometaši in igralci si seveda želijo, da bi se to zgodilo čimvečkrat v 90. minutah; toda - žoga je okrogla. Pogostokrat je potrebna še sreča. Srečo lahko od danes naprej lovite tudi vi - spoštovani bralci. Danes začenjamo skupaj z vodstvom NK Rudar zanimivo in zelo vabljivo nagradno igro - NAPOVEDUJEM IZID! Kaj morate storiti? Pravilno morate napovedati posamezen izid prvenstvene tekme med nogometaši Rudarja in njihovim nasprotnikom. Ne zanima nas rezultat prvega polčasa, ampak končni izid. Igro začenjamo torej danes. V spodnji kupon vpišite izid tekme nedeljskega 7. prvenstvenega kroga med Rudarjem in Korotan Suvelom. Izrezane kupone iz "Našega časa" vseh tistih, ki boste pravilno napovedali izid tekme, bomo dali v poseben bobenček in tri srečneže izžrebali vsak ponedeljek med oddajo "Ponedeljkov šport" na Radiu Velenje. Imena srečnežev bomo sproti objavljali v "Našem času." Nagrada? Vstopnica za brezplačen ogled katerekoli Rudarjeve prvenstvene tekme na domačem igrišču. To ne bo edina nagrada! Igra bo trajala do konca prvenstva. Do takrat bomo v bobenčku hranili vse kupone s pravilnimi rezultati, na koncu iz njega potegnili tri kupone in njihove lastnike bogato nagradili. 1. nagrada: BARVNI TV SPREJEMNIK 2. nagrada: TEDEN DNI LETOVANJA ZA DVE OSEBI V TUJINI 3. nagrada: PET TON PREMOGA Pa tudi to še ni vse! Tisti ljubitelj nogometa, ki bo največkrat napovedal točen izid, bo za nagrado prejel sezonsko Rudarjevo vstopnico za naslednje tekmovalno obdobje. Skratka, čimprej si priskrbite današnjo številko tednika Naš čas, rezultat tekme Rudar : Korotan Suvel vpišite v kupon in ga na dopisnici ali v pismu pošljite do vključno sobote (sobotni žig!) na naš naslov: Naš čas, Foitova 10, 63320 Velenje, s pripisom "napovedujem izid". Kupončke lahko prinesete osebno na uredništvo in jih spustite v poštni predalček (zadnji dan je sobota!), lahko pa jih boste oddali tudi na igrišču pri Rudarjevi tribuni do začetka tekme. A----------i NAGRADNI KUPON Rudar: Korotan Suvel NK ERA Šmartno Trdno na drugem mestu i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i Šmarski nogometaši so v nedeljo na težkem terenu prikazali doslej najboljšo igro na svojem igrišču. Povsem so nadigrali novinca v ligi, ekipo Papir iz Radeč in utrdili drugo mesto na lestvici. Za vodilnim Zagorjem zaostajajo za točko, pred zasledovalci pa imajo dve prednosti. Začetek srečanja v Šmartnem je bil miren, že okrog 15.minute pa seje izkazal gostujoči vratar, ki je odlično posredoval po strelih Mašiča in Golača. V 33.minuti so gostje v svojem kazenskem prostoru zrušili Grobelška, zanesljiv izvajalec najstrožje kazni paje bil Druškovič, ki je s tem dosegel prvega od svojih treh zadetkov na nedeljski tekmi. Po odmoru so domači še bolj napadli in v 53.minuti je Druškovič z glavo še drugič zadel, v 59.pa še tretjič. Napadi domačih so se vrstili eden za drugim, obrambni igri gostov je precej pomagal tudi razmočen teren, premoč pa so Šmarčani kronali še v zadnji minuti, ko je gostujočo mrežo zadel Mašič. Druškovič, kapetan ERE Šmartno: "Bila je to dokaj težka tekma. Slabše smo igrali v prvem polčasu, v drugem smo se razigrali, plod tega pa je visoka zmaga. Upam, da bomo v nadaljevanju prvenstva igrali še bolje." V nedeljo bodo Šmarčani gostovali v Piranu, kjer se bodo srečali z domačim Solinarjem. ■ Janko Gorlčnlk Usnjar:T!M Laško 1:4 ■■■■■■■••■■»■»aaa Nič od želja in dveh točk Nogometaši šoštanj skega Usnjarja so v 4.krogu tekmovanja na področju MNZ Celje namesto željene zmage "dosegli" nepričakovano visok poraz. S tem so jih Laščani prehiteli na drugem mestu, v vodstvu pa je Unior iz Zreč. Kazalo je sicer bolje, vendar so domači napadalci na začetku zapravili nekaj lepih priložnosti, ob tem pa so gostje kaznovali nezbranost domače obrambe in v 19.minuti povedli. Po odmoru so Šoštanjčani močno napadli, vendar brez učinka in gostje so v 61.minuti že vodili s 3:0. Domači so z enajstmetrovko na 1:3 znižali v 75.minuti, za tem znova zapravili dve priliki, pet minut pred koncem pa prejeli še četrti zadetek. Možnost za popravni izpit bodo imeli v prihodnjem krogu na Vranskem. ■ Luka Kostreš Mali nogomet •■•■aaaaaaa Medobčinska Z odigravanjem zadnjih dveh krogov so se na področju MNZ Celje sklenili medobčinsko tekmovanje v malem nogometu. Velenjski klubi so dosegli naslednje rezultate: Dnevi želja - Šport klub 0 : 5, Behar - Goldhom 2 : 2, Sportklub - Allo 7 : 2, Goldhorn - Dnevi želja 4 : 4, Rebus - Behar 5 : 7. V 18 krogih je Sportklub osvojil prvo mesto (35 točk), Dne- liga vi želja so zasedli peto mesto (15 točk), Behar pa deseto mesto (9 točk). Z osvojitvijo 1. mesta seje Sportklub uvrstil na državno prvenstvo, katerega naslov tudi brani. Najboljši strelec lige je bil Tomažič. Takoj po končanem prvenstvu se prične novo prvenstvo in zmagovalec lige se bo uvrstil v sezoni 95/96 v prvo slovensko ligo, ki je v ustanavljanju. ■ Z. G. Ime in priimek: Naslov: - I I I I I I I J Pokalni rokomet ■iiiiaiiisiii Gorenje B:Velika Nedelja 24:18 (9:7) Druga ekipa Gorenja si je v predkrogu pokalnega tekmovanja priigrala razmeroma visoko prednost proti bivšim prvoligašem. Domači so bili vseskozi boljši nasprotnik in zasluženo zmagali s 6 zadetki razlike. Je bilo to dovolj za povratno tekmo, ki je bila sinoči? Igrali so: Gradišnik, Čater 6, Oštir 3, Tiselj, Verdnik 5, B.Požun 1, R.Lesjak 7, Fricelj 1, Merdnik, Oprešnik 1, Sovič, Smagaj. Priprave so bile zelo naporne V soboto začetek rokometnega prvenstva mitasi«iiiittiiii9iiiisi8iiisi«is Fantje za vrh, dekleta za obstanek V soboto bodo oživele tudi rokometne dvorane. Velenjski ekipi bosta novo prvenstvo začeli z različnimi pričakovanji. Igralci Gorenja si bodo gotovo prizadevali ponoviti lansko drugo mesto, za dekleta, ekipo ŽRK Velenje, pa bo poglavitni cilj obstanek v ligi. Za rokometaše bo nova sezona zelo naporna, saj bodo nastopali kar na treh področjih - ob prvenstvu še v pokalnem tekmovanju in prvič tudi v pokalu Evropske rokometne zveze, kjer bodo igrali z islandskim predstavnikom Selfossom. Gre za odlično ekipo, vseeno pa bodo imeli Velenjčani vendarle nekaj možnosti za uvrstitev v naslednji krog, še zlasti, ker bodo imeli prednost domačega igrišča. Islandci so namreč pristali na ponudbo Gorenja in bodo obe tekmi odigrali v velenjski Rdeči dvorani. Prva tekma bo 14., druga pa 16.oktobra. Trener Gorenja Miro Požun, ki je - kot smo zvedeli -naj resnejši kandidat za selektorja slovenske državne reprezentance, je pred začetkom prvenstva povedal naslednje: "Letos smo se dobro pripravljali, tako dobro, kot še nikoli. Imeli smo veliko več treningov kot prejšnja leta, igralci so nadvse odgovorno in zavzeto trenirali." Vseeno brez težav ni šlo. "Nismo imeli sreče z okrepitvami. Kljub velikim obljubam in besedam smo zelo malo dobili. Dobili smo le novega vratarja Aleša Anžiča, želeli smo dobiti vsaj enega zunanjega igralca, pa nismo imeli sreče. Sele te dni je v Velenje prišel Jurij Jakubovič iz Beloruske, ki pa bo vsekakor potreboval še nekaj časa preden se bo vključil v naš sistem igre. Znano je tudi, da sta poškodovana Iztok Rozman in Srečko Meolic, ki letos verjetno ne bosta mogla pomagati soigralcem, dolgo je bil poškodovan tudi Boštjan Tome, ki sedaj že trenira, seveda pa v prvih tekmah še ne bo "ta pravi". Pred nedavnim se je poškodoval tudi Aleksander Khimtchenko, za katerega pa upam, da bo v sobotnem prvem krogu proti Dravi na Ptuju že sposoben igrati." Miro Požun ocenjuje, da imajo zelo težak razpored, saj se bodo že v drugem krogu v Rdeči dvorani srečali z državnim prvakom Pivovarno Laško, v tretjem bodo gostovali v Kozini proti Primorskim novicam, v četrtem pa bo v Rdeči dvorani nov derbi, saj bodo gostili Slovenjgradčane. Čeprav je Gorenje po besedah trenerja letos za odtenek slabše kot lani, pa ljubitelji rokometa pričakujejo, da so tudi letos kandidati za podobno mesto kot lani, saj je treba vedeti, da je to ekipa, ki jo v igri odlikuje velika srčnost in motiviranost. Njihov cilj bo najprej uvrstitev med štiri; toliko ekip bo igralo v končnici v novem prvenstvu, namesto lanskih osem. Zaradi svetovnega prvenstva prihodnjega maja bo namreč prvenstvo teklo pospešeno. Velenjčanke močno okrepljene Tudi v ŽRK Velenje ocenjujejo, da je ekipa dobro pripravljena na novo prvenstveno sezono. Pisali smo že, da ima novega trenerja Zvonka Papaka iz Splita in tri nove igralke -Marijo Medar in Ano Karaman, prav tako iz Splita ter Mirelo Vujovič, ki je prišla iz Žalca. Pri igralkah je opaziti precej večjo odgovornost v igri; odigrale so osem prijateljskih tekem, potrebno pa jih bo še kar nekaj, da bo ekipa po okusu novega trenetja. Kako so pripravljene na novo sezono se bodo lahko gledalci delno prepričali že to soboto na uvodni tekmi novega prvenstva, ko bo v Rdeči dvorani gostovala ekipa M Degro Piran. Začetek srečanja bo ob 19.uri. ■ vos Pivovarna Laško:Elektra 101:84 (45:42) Spodrsljaj za uvod, uspeh v Nemčiji Zaradi sodelovanja na mednarodnem turnirju na Bavarskem so košarkarji šoštanjske Elektre vnaprej odigrali prvo prvenstveno tekmo v Laškem. Doživeli so nepričakovano visok poraz. Po besedah trenerja Janka Bukoviča je bilo srečanje prvih deset minut izenačeno, nato pa so se igralci pričeli oddaljevati od trenerjevih taktičnih zamisli, predvsem so prehitro metali na koš. S hirtimi nasprotnimi napadi so gostitelji pričeli večati razliko in sia zagotovili visoko zmago. Čeprav sta bila pri Elektri najbolj učinkovita Rizman (22) in Mrzel (19), pa trener Bukovič z njuno igro ni bil zadovoljen. Uspešnejši so bili igralci Elektre na bavarskem v nemčiji na velikem mednarodnem turnirju. Nastopilo je 12 ekip iz Nemčije in Avstrije in Elektra. V svoji predtekmovalni skupini so premagali vse nasprotnike (TV 1860 Fuerth 70:50, Karlzeiss Jena 81:39, TSV Gershoffen 76:37, TSV Dachau 63:42). V finalu so se srečali z ekpo ART Duesseldorf. Okrepljena z ameriškim košarkarjem je po hudem boju in pristranskem sojenju zmagala nemaška ekipa s 65:53. Posebej se je na turnirju izakazl Rizman, ki je bil drugi strelec turnirja. Atletika Nenič in Verbnjak prvaka Na državnem atletskem prvenstvu za pionirke in pionirje v Kranju je nastopilo 280 atletinj in atletov iz vseh slovenskih klubov. Lepe rezultate so znova dosegli predstavniki AK Velenje in s tem dokazali, da se ni treba bati za prihodnost velenjske atletike. Sašo Nenič postal državni prvak v teku na 1.000 metrov, Franci Videmšek je bil tretji in osvojil tretje mesto še na 2.000 metrov. Za velenjski klub je naslov prvaka osvojil še Damjan Verbnjak v suvanju krogle, lepe uvrstitve pa so dosegli tudi ostali. Alenka Majdak je bila druga v skoku v višino, Nenič četrti na 2.000 metrov, prav tako Verbnjak v metu diska in štafeta pionirjev na 4x300 metrov (Rajh, Šmon, Razgoršek, Cizej), Žuža pa je bila šesta v skoku v daljino. Jolanda in Marko uspešna v Zagrebu V Zagrebeu je bil troboj mladinskih državnih reprezentanc Slovaške, Slovenije in Hrvaške. Pri mladinkah je prepričljivo zmagala Slovenija s 105 točkami pred Slovaško (80) in Hrvaško (58), pri mladincih paje zamagala Slovaška (113) pred Slovenijo (110) in Hrvaško (61 točk). Pri mladinkah je Jolanda Steblovnik zanesljivo zmagala na 800 metrov, Marko Stor paje tekel v zmagoviti slovenski štafeti 4x100 metrov. Zmagi Hrapiča in Pozničeve V kraju St.Anna na avstrijskem Koroškem je bil v nedeljo že 4.tek za "Murtal pokal". Med 167 tekači in tekačicami je pri članih na 7,5 kilometra zmagal Izudin Hrapič, pri članicah na 3,2 kilometra pa je bila najboljša Slavica Poznič. ■ V.K. Squash Petra izjemna v Barceloni V olimpijski Barceloni so v nedeljo sklenili letošnje svetovno člansko prvenstvo v squashu. Obenem je potekalo tudi odprto mladinsko prvenstvo Španije, ki šteje za neuradno svetovno prvenstvo igralcev in igralk do 19 let. Velenjčanka Petra Vihar je edina zastopala Slovenijo in v kategoriji do 16 let, manjkali so samo tekmovalci Avstralije, Nemčije in Anglije, med 125 igralkami in igralci osvojila izjemno 4.mesto. To je uspeh nad vsemi pričakovanji, saj je tudi sama upala le na uvrstitev med prvih dvajset. ■ BJ Balinanje; i m s » m Nesrečen konec za RLV MACO Balinarji so sklenili letošnje prvenstvo v vseh državnih ligah. V 2.1igi-vzhod igralcem ekipe RLV MACO ni uspelo osvojiti prvega mesta, verjetno tudi zaradi uspešnih "kuharjev" iz ljubljanske in gorenjske regije. Zmagal je tako Virtus iz Kamnika, drugo je Bičevje iz Ljubljane in tretji RLV MACO. Vse tri ekipe so osvojile po 20 točk, odločala pa je le razlika v posameznih igrah. Žal, tudi balinanje ne more brez nešportnih posegov. Za Velenjčane bi prvo mesto in napredovanje pomenila tudi drugačno vrednotenje tega zdravega športa v njihovem okolju, mogoče tudi realne možnosti za pokritje vsaj dveh stez, kar bi pomenilo podaljšanje sezone ter trening in tekme tudi v deževnem vremenu. Trebeliško uspešno premaguje nasprotnike v kvalifikacijah. Po dveh krogih je prepričljivo v vodstvu in je praktično že član državne lige v bodočem prvenstvu. ■ Boris Knavs Teniške novice iiiiiiiiiii Mladi se ne dajo Nik ponovno zmagovalec V nadaljevanju ligaškega tekmovanja dečkov do 14 let so igralci ŠTK v svoji skupini gladko premagali vse svoje nasprotnike in so se že uvrstili v končnico tega tekmovanja, kjer bodo njihovi nasprotniki zmagovalci ostalih treh skupin. Sklepno tekmovanje bo oktobra v Velenju organiziral ŠTK. Rezultati - ŠTK:Trbolje 5:0, ŠTK:Novo Mesto 4:1, ŠTK: Krško 5:0, ŠTK:Brežice 4:1. V enakem tekmovanju so še vedno neporažene tudi deklice AS-a. V odločilnem srečanju so doma gladko premagale vrstnice kranjskega Triglava s 3:0. Do konca se bodo srečale še z ekipama Kamnika in Kopra. Na zaključnem turnirju serije "Jupi" v Ljubljani je nastopilo šestnajst najboljših igralcev do 10 let. Znova se je izkazal Nik Ivanovič, ki je v finalu premagal "večnega" tekmeca Gre-gorca (Soča Ljubljana). Dovšaku Ptuj Na odprtem prvenstvu Ptuja je v kategoriji do 18 let zamagal Tadej Dovšak (ŠTK). Odličen je bil tudi klubski tovariš Tibljaš, ki je v četrtfinalu po ogorčenem boju klonil s prvim nosilcem, Stupavsky pa je izpadel v 2,krogu. ■ Alojz Benetek Smučarski skoki Državno prvenstvo v Velenju Pred dnevi so s tekmo v češkem Frenštatu sklenili letošnji letni svetovni pokal v smučarskih aero klub gorenje Velenje prireja VELIKO LETALSKO VESELICO Z BOGATIM SREČOLOVOM skokih. Na tej tekmi so nastopili člani slovenske A in mlade reprezentance. Med njimi je bil tudi Velenjčan Peter Kolenc, ki je bil s 30.mestom med 98 skakalci četrti najboljši slovenski predstavnik. Obenem so sklenili letni svetovni pokal tudi tekmovalci v nordijski kombinaciji, v skup nem seštevku sta Jelen in Kaligaro osvojila 32.in 38.mesto. Prihodnjo soboto, l.okto-bra, bo v Velenju letno državno člansko prvenstvo, ki je posebej pomembno za sestavo slovenske državne reprezentance za bližnjo sezono. Uradni trening bodo skakalci opravili od 9.do 11.ure, prvenstvo pa pričeli ob 14.uri. Vabijo v alpsko šolo smučanja Velenjski smučarski klub bo letos izvedel alpsko šolo smučanja, zato vabi šolarje, letnik 85 in 86, da se vključijo v priprave na to šolo, ki jo bodo izvedli takoj, ko bo sneg. prijave sprejemajo v športni trgovini Elan na Cankarjevi v Velenju, ali po telefonu na številki 853-507. AMTK Velenje m m m V soboto 11. mednarodni rally V soboto bodo znova uživali ljubitelji rallyja. AMTK Velenje bo namreč izvedel že 11,mednarodni rally, ki bo štel za prvenstvo Slovenije in obenem tudi za prvenstvo srednjeevropske cone, nastopilo pa bo 35 posadk. Rally bodo pričeli v soboto, 24.septembnra, ob 7.uri na titovem trgu. V prvem delu bodo vozniki trikrat prevozili po dve hitrostni preizkušnji na asfaltu, se vmes dvakrat ustavili na prehodni kontroli na Rudarski cesti, prvo vozilo na cilju prvega dela pa pričakujejo ob 10.49 uri. Drugi del bo potekal na makadamskih cestiščih, pričeli ga bodo ob 14.00, prav tako na Titovem trgu, prvo vozilo pa na cilju pričakujejo ob 17.19. Razglasitev rezultatov bo ob 20.uri na Titovem trgu. Rally bo tudi letos kratek, vendar dovolj zahteven. Na 216 kilometrih šaleških in savinjskih cest bo 107 kilometrov hitrostnih preizkušenj, na katerih bodo morali vozniki pokazati vse svoje znanje in sposobnosti, marsikje pa bo odločalo tudi voznikovo srce, ne le konjske moči njegovega vozila. Štarti in zapore cest: HP Obirc-Bunderla-Ponikva-Pirešica ob 7:14, 8:30 in 9:46, zapora ceste od 6:15 do 12.00; HP Polzela-Andraž-Roperče-Podkraj ob 7:57, 9:13 in 10:29, zapora od 6:45 do 12.30; HPPeskokop Paka-Kozjak-Dolič ob 14:14 in 15:53, zapora ceste od 13:15 do 17:30; HP Megalec-Cirkovce-Šembric ob 14:52 in 16:31, zapora ceste od 14:00 do 18.00; HPGaberke-Jezero-Preloge-ESO ob 15:25 in 17:04, zapora ceste od 14:30 do 18:30. Vojaki-lokostrelci za prvaka Gornji Grad - Pokrajinski štab za teritorialno obrambo Celje bo v nedeljo na lokostrelskem poligonu v Gornjem Gradu izvedel 4.prvenstvo TO Republike Slovenije v lokostrelstvu. Tekmo bodo pričeli ob lO.uri, sklepno slovesnost z razglasitvijo rezultatov pa ob 14.30. ,ak Prvenstvo je že tradicionalno, doslej so ga že pripravili v Logarski dolini, na Golteh in na Rogli. Nastopili bodo lokostrelci iz vseh pokrajin, saj so prejšnja prvenstva pokazala veliko zanimanje pripadnikov TO za ta šport, ki ga v štabih slovenske vojske uvajajo tudi kot del usposabljanja, kar potrjujejo tudi vsako leto boljši rezultati. Pikado «s it m « m Pokala Damjanoviču in Gorenju Z lO.po vrsti turnirjem so sklenili tekmovanje za Pokal "Poletje 94 v Starem Velenju. Na zadnjem turnirju je zmagal Trs (Pluton) z 18 točkami (razlika 663), drugi je bil Damjanovič (RLV) 16 (1493), tretji Čerenak (Gorenje) 16 (929), četrti Jan (RLV) 16 (739), peti Svečko (Gorenje) 16 (333) itd.; pri ekipah je zmagal RLV pred Gorenjem, oboji pa so zbrali 14 točk. Skupno seje uvrstilo 29 tekmovalcev, premočno paje s 102 točkama zmagal Mile Damjanovič. Za njim so se uvrstili Trs 83, Pfeifer 63, Vuletič 63, Svečko 58, Koradej 51, Čerenak 41, Sevčnikar 39, Tuka 38, Jančič 31 itd.; ekipni vrstni red: 1.Gorenje 102 točki, 2.RLV 96, 3.Embapak 38,4.Pomidora 20,5.Bistro Alfa 12 in 6.Vegrad 10; V kategoriji najmlajših do 10 let je bil najboljši Damjan Koradej, do 15 let paje slavil David Globočnik. Modelarstvo Melanšku naslov prvaka Modelarsko društvo "Modelar" iz Velenja je v nedeljo izvedlo mednarodno tekmovanje modelarjev - čolnov na daljinsko vodenje v kategoriji FSR-V. Obenem je bila to tudi zadnja preizkušnja za letošnje slovensko državno prvenstvo, zato so že znani vsi najboljši po posameznih kategorijah. Posebej se je izkazal Janez Melanšek, ki je postal državni prvak v kategoriji FSR-V-6,5, Janez Vodončnik je tretji, Melanšek paje tretji še v kategoriji FSR-V-15. Tretji mesti v državnem prvenstvu sta osvojila še Peter Klaus (FSR-V-junior) in Janez Vodončnik (FSR-V-3,5). Še rezultati nedeljskega tekmovanja - FSR-V-3,5: l.Kucera (Avstrija) 67 krogov, 8.Šentjurc 23, 9.Vodončnik (oba Velenje) 17; FSR-V-6,5: l.Mueller (Avstrija) 70, 2.Melanšek 65,...8.Vodončnik 36, lO.Škoflek (vsi Velenje) 7; FSR-V-15: l.Kucera (Avstrija) 73, 3.Melanšek 61, 8.P.Klaus 17, lO.A.Klaus 9, 11. Vodončnik (vsi Velenje) 2. Šahovske novice • V četrtek, 1. septembra, je bil spet po dvomesečni pavzi na sporedu hitropotezni turnir za prehodni pokal. Zmagal je Milan Matko (11 točk), drugi je bil Drago Kristan (11), tretji pa Milan Goršek (9). • Na hitropoteznem turnirju, ki je V SOBOTO, 24. SEPTEMBRA 94 OB 15. URI NA LETALIŠČU LAJŠE LETALSKE AKROBACIJE AERO TAKSI ansambel VINKA CVERLETA VABUENI! TURISTIČNA AGENCIJA Cankarjeva 1, Velenje tel. 859-107_ AVTOPBEVOZNISTVO IN SERVISI p.o. VELENJE ZDRAVILIŠČA - PAKETI (božični prazniki, silvestrovo, šolske počitnice) TUNIZIJStsl SAFARI - 5 dni 22, 26, 30.10 DUNAJ - 2 dni 27.9,7.10 DUNAJ -1 dan 15.10 GRČIJA - 5 dni 29.9 TURČIJA ( Kemer) - d dni 5.11 ISTANBUL - 4 dni vsak četrtek in nedeljo TENERIFA - 5,10 dni 21, 26.10,1.11 MADEIRA - 7 dni 2,9.10 LONDON - 4 dni 22.10 PARIZ - 5 dni 14 26.10 PRIVOŠČITE SI KVALITETO, POTUJTE Z NAMI! bil v tednu športa v ponedeljek, 5. septembra, v Rečici, je ponovno potrdil svojo dobro formo Milan Matko, ki je zbral 10.5 točke in tako zmagal pred Andrejem Novakom (10.5) in Radišem Rajkovičem (10). • V Grižah pri Žalcu je bil v petek, 9. septembra, hitropotezni turnir v počastitev krajevnega praznika. Udeležilo se ga je 30 tekmovalcev, ki so odigrali 9 krogov po švicarskem sistemu. Zmagal je fide mojster Marjan Črepan, ki je zbral 7.5 točke. Odlično se je odrezal Tone Vedenik, ki je za zmagovalcem zaostal za eno točko in osvojil četrto mesto. (Andrej Novak) • ZTKO občine Žalec je ob občinskem prazniku skupaj s ŠS Andraž iezvedla šahosvki turnir. Nastopilo je sedem moških in tri ženske ekipe. Pri članih je zmagala ekipa SAMIT IZ Griž s 17 točkami, pred ZDU Žalec 16 in Roterjem iz Šentruperta 13, pri ženskah pa so zmagale šahistke žalske Komunale 7 pred Roterjem in Vrtečem Žalec s po 4 točkami. Šahovski klub Žalec je ob jezeru v Preserjih izvedel turnir, na katerem je zmagal Turk pred D.Brinovcem in Uriskom. (Jože Grobelnik) } 18 K AS ČM 22. septembra 1994 GIBANJE PREBIVALSTVA OBČINA VELENJE iliiai&sisiiaiBKiis«« POROKE: Burgič Senad, Turija, Republika Bosna in Hercegovina in Srdič Radmila, Velenje, Šaleška 18 b; Milan Glinšek, Silo-va 32 a in Alenka Seklič, Topolšica 169 SMRTI: Davorin Špeh, rojen 1932, Velenje, Konovska 41; Frančiška Stopar, rojena 1903, Hudi kot 73; Vincenc čuješ, rojen 1932, Velenje, Šaleška 20 c; Dimitrije Paunovič, rojen 1912, Velenje, Aškerčeva 26; Frančišek Goltnik, rojen 1922, Topolšica 110; Marija podgoršek, rojena 1934, Tepenje 24; Franc bobik, rtojen 1928, Pristava 11 OBČINA ŽALEC ROJSTEV NI BILO POROKE: Ivan Cvitkovič, Šempeter v Savinjski dolini in Mateja Verdev, Dobrteša vas; Branko Weissenbach, Prelska in Tanja Lesjak, Črnova; Drago Dušič, Založe in Marija Klopčič, Vransko SMRTI: Jožef Turnšek, star 59 let, oskrbovanec, Polzela 18; Ro-zalija Vodenik, stara 86 let, upokojenka, Celje, Razlagova 7; Viktor Gajšek, star 72 let, kmečki upokojnec, Drešinja vas 45; Jožef štravs, star 62 let, upokojenec, Vinska gora 30 a; Marija Cizej, stara 86 let, družinska upokojenka, Letuš 81. Izžrebani nagradni kuponi na Erinem prodajnem mestu na MOS 94 v Celju: 030616, 030048, 030051, 030617, 031087, 030025, 031338, 031310, 031809, 030010. Izžrebanci lahko nagrade dvignejo v 30 dneh na upravi ERA d.d. Velenje, Prešernova 10. Društvo jadralnih-padalcev Braslovče - Dobrovlje V soboto državno tekmovanje Prizadevni člani Društva jadralnih padalcev Braslovče - Dobrovlje bodo pripravjJUp soboto (24. septembra) družabno tekmovanje jadralnih padalcev Tfobrovlje 94" v disciplini natančnosti pristanka v krog. Tekmovalci bodo nastopili v posamezni in ekipni konkurenci. Štartno mesto bo zaletišče na Dobrovljah pri kmetu Jugu na nadmorski višini 820 m, ciljni krog pa bo na pulstreliščnem prostoru LD Braslovče. Prijave bodo organizatorji zbirali na dan tekmovanja od 9. do 13. ure na ciljnem prostoru. Začetek tekmovanja pa bo med 10. in 16. uro. Če bo vreme slabo, bo prireditev naslednjo soboto (1. oktobra). ■ (tp) Orgelski oddelek velenjske glasbene šole S8«af»iS8fi!«SBi«iSS»a«8fSae®»a£SeSS(a8f6SSSt8«iS8 1glS Koncert baročne glasbe Učenci srednje glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje - orgelski oddelek bodo spet poskrbeli za ljubitelje baročne glasbe oziroma tiste, ki radi prisluhnejo kraljici instrumentov. Med počitnicami so pridno vadili in se marsikaj lepega tudi na novo naučili. Kaj, bodo pokazali jutri (v petek, 23. septembra). V cerkvi sv. Mohorja-Fortunata v Šoštanju bodo namreč pripravili koncert baročne orgelske glasbe. Začeli ga bodo ob 20. uri, vstop pa bo prost. ■ (tp) Galerija Vegrad Razstavlja Tilčka Prpič Do 15. oktobra bodo razstavne prostore Vegradove galerije na Prešernovi cesti v Velenju krasila dela članice Društva šaleških likovnikov Tilčke Prpič. Rojena je bila v Lokovici, od svojega desetega leta starosti pa živi v Pesju, kjer seje zelo zgodaj vključila v kulturno življenje kraja. Še danes je vestna članica šoštanjskega Društva prijateljev mladine. Tilčka je v slikanju iskala nekaj, kar bo po odhodu sina in hčere od doma, napolnilo njeno življenje. Najprej je slikala z oljem na lesonit. Ker paje imela premalo slikarskega znanja, seje vključila v delo Društva šaleških likovnikov. Obiskala je tečaj olj pod vodstvom profesorja Kregarja ter delavnico akvarelov profesorja Zavolovška. Sama meni, da ji oljna tehnika bolj "leži". Tilčka je doslej na pobudo Arpada Šalamona razstavljala že v Mayerje-vi vili v Šoštanju, v Slovenskih Konjicah, Poljčanah, Zrečah in naposled tudi v Velenju. Njena dela so na ogled vsak delavnik od 7. do 19. ure. HIIIHlIIHtfl ■1 m ■n um iiiiit m YUGOSLAV TRAVEL AOEMCY COMPANY CVIJETIC j -i if^ Hotel Toplice', Kralja Petra 56, soba 11 BEOGRAD - JUOOSLAVIA TT (381-11) 624-230. 621-171 EKSPRES BUS BEOGRAD NOVI SAD SOMBOR MARIBOR 14.00 Mali Kalemegdan ▼ 14.30 Peron 28 06.00 A 15.45 Peron 3 05.00 17.00 03.00 T 04.00 16.00 ▲ 05.00 Peron 2 16.40 LJUBLJANA 06.00 Peroni 15.15 KOPER T 07.00 Peroni 13.00 A Sflrve/ /rtrs- 66320 Portorož, Obala 55 tel.: 066/ 76-795, 22-245, 76-040 REPUBLIKA SLOVENIJA TEČAJ AVTOGENEGA TRENINGA V TERMAH TOPOLŠICA STRES JE VSAKDANJI SPREMLJEVALEC NAŠEGA ŽIVLJENJA. POSLEDICE SO: *NAPETOST *RAZDRAŽEN0ST * NEZADOVOLJSTVO * POMANJKANJE KONCENTRACIJE * NAPETI ODNOSI V DRUŽINI IN SLUŽBI * MOTENO DELOVANJE NOTRANJIH ORGANOV (SRCE, PREBAVILA) NAREDITE NEKAJ ZA SVOJE DUŠEVNO IN TELESNO ZDRAVJE: * NAUČITE SE ENE NAJUČINKOVITEJŠIH TEHNIK SPROSTITVE * NAUČITE SE TEHNIK KONCENTRACIJE VSE TO VAM NUDI TEČAJ AVT0GENEGA TRENINGA. TEČAJ BO VODIL SRDAN ARZENŠEK, DIPLOMIRANI PSIHOLOG ZAČETEK TEČAJA: OKTOBER 1994 INFORMACIJE IN PRIJAVE: TELEFON 855-421 - int. 19 (dopoldan) in 854-601 (popoldan po 15. uri) Tedensko poročilo o meritvah onesnaženosti zraka na območju občine Velenje V tednu od 12. sept. 1994 do 19. sept. 1994 so povprečne 24-urne koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju občine Velenje, presegale dovoljene dnevne koncentracije: 125 mikro-g S02/m3 za urbana in industrijska območja 100 mikro-g S02/m3 za neindustr.,zaščitena in rekreacij .območja v naslednjih dneh: 12. 9. AMP Graška gora 170 mikro-g S02/m3 zraka 13.9. AMP Graška gora 200 15.9. AMP Šoštanj 230 ■ SEKRETARIA ZA OKOLJE IN PROSTOR MAX. POLURNE KONCENTR. od 12. 9. do 18. 9. 1994 2000 1500 1000 -600 0 konc. SO 2 (mg/m3) ■ n TOP. V.V. ZAVi. VEL. MERILNE POSTAJE H 12 5 linilllsk 16.£ 13.9. 14J. 17.9. x IV 18J. S 15.9. MESNICA TRGOVINA POZNIČ PARTIZANSKA 54, VELENJE KIDRIČEVA 57, VELENJE ČEČOVJE 5, RAVNE NA KOROŠKEM ( DISKONT ŽAGAR) TEL.: 856 - 875 OB TRETJI OBLETNICI POSLOVANJA SMO VAM PRIPRAVILI POSEBNO AKCIJSKO PONUDBO: - SVINJSKA POLOVICA Z KOŽO BREZ GLAVE 430 SIT / KG - SVINJSKA POLOVICA 410 SIT / KG - SVINJSKI KARE 710 SIT/KG - JUNČJI KARE 660 SIT /KG -PIŠČANCI 420 SIT/KG - PIŠČANČJA BEDRA + PRSA 540 SIT / KG - DOMAČE KLOBASE 550 SIT/KG ... S SPODAJ PRILOŽENIM KUPONOM SODELUJETE V VELIKI NAGRADNI IGRI, V TOREK 4. OKTOBRA, OB TRETJI OBLETNICI POSLOVANJA MESARSTVA POZNIC. 1. NAGRADA: SVINJSKA POLOVICA 2. NAGRADA: 0DD0JEK 3. NAGRADA: 10 KG JUNČJI KARE IN ŠE 10 MANJŠIH NAGRAD NAGRADNI KUPON 5 % POPUST PRI NAKUPU V VSEH POSLOVALNICAH POZNIČ + SODELOVANJE V VELIKI NAGRADNI IGRI ......................................M Ime in priimek: Naslov: Za vse, k/ ste plačali naročnino Mali oglasi zastonj! Pokličite tel. 855 450 ali 854 761. ANDRAGOŠKI ZAVOD jKsŠfAj-LJUDSKA U LJUDSKA UNIVERZA organiziramo nepogrešljivo usposabljanje za uporabnike videokamere VIDE0DELAVNIC0 - osnove snemanja in montaže - poznavanje videokamere - izdelava videofilma -20 ur OSNOVNI IN NADALJEVALNI TEČAJ RAČUNALNIŠTVA - WIND0WS - W0RD FOR WiND0WS -15 UR+ 15 UR - ODRASLI + MLADINA Informacije in prijave: 854- 539 od 8. do 12. ure, Ljudska univerza Velenje, Titov trg 2. Ildid.i.i. Polzela 38, tel.: 721-052 PEVELENJE (v tri Standard), nm tel.: 353-391 SUZUKI - KONKURENČNE CENE IN UGODNI KREDITTNI POGOJI - NESPREMENJENE CENE KLJUB ZVIŠANIM DAVKOM - POSEBEN POPUST ZA POSAMEZNE MODELE SUZUKI SVVIFT - UGODNI NAKUPNI POGOJI: KREDITI Z DEV. KLAVZULO ZA DOBO 1-4 LET 10-11,5% LETNA OBR. MERA, 30% POLOG SVVIFT 1,0 GL 5D 18.311 OEM SVVIFT 1,3 GL 3D 19.261 DEM SVVIFT SEDAN 1,3 GL4D SERVO 20.631 DEM SWIFT SEDAN 1,6 GLX 4D SERVO 23.619 DEM SAMURAIIX 24.960 OEM VITARA 0( 34.025 DEM VITARA 5 40.311 DEM Plačljivo v SIT po prodajnem tečaju LB d. d. za prilive in odlive podjetij na dan plačila. 107,8 MHz (oddajnik Plešivec) in 88,9 MHz (oddajnik Velenje) ČETRTEK, 22. SEPTEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Vaš glas, naša glasba; 8.45 Predrzni in prehitri; 9.00 Ljubljanska banka se predstavi; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Poslovni utrinek; 16.30 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 D'J NEWS; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 23.SEPTEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Brskamo po zgodovini; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.45 Predrzni in prehitri; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Petkov klepet; 16.30 Za konec tedna; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 24.SEPTEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Duhovne misli; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; 14.30 Poročila; 15.00 Kdaj, kje, kaj; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Govorimo o filmu; 17.00 Izbor pesmi tedna; 18.00 V imenu Sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDEUA, 25.SEPTEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; (vmes ob 14.50; 15.50 in 16.50 epp bloki); 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 18.40 Duhovna iskanja; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 26.SEPTEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Kličemo policijo; 8.45 Predrzni in prehitri; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 27.SEPTEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Odstopim, odstopiš; 8.30 Borzni kotiček; 8.45 Predrzni in prehitri; 9.30 Poročila; 9.45 Kuharske variarije; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko; 18.30 Poročila; 18.40 Iz sveta glasbe; 19.00 Na svidenje. SREDA, 28.SEPTEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.45 Predrzni in prehitri; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Mi in vi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. ■ KINO riN© riNC DOM KULTURE VELENJE jggB&KSStijegSKttiggSiKK&att Petek, 23.9., ob 21. uri Sobota, 24. 9., ob 19. In 21. uri Nedelja, 25.9., ob 10. In 18. uri Ponedeljek, 26. 9., ob 20. uri Torek, 27. 9., ob 18. in 20. uri KREMENČKOVI (The Flintsto-nes) - komedija iz "kamene dobe". Vloge: John Goodman, Rick Mo-ranis, Elizabeth Perkins, Rosie 0'Donell, Elizabeth Taylor... Režija: Brian Levant JABA-DABA-DU! Dolžina - 90 minut, vstopnica 400 SIT! Sreda, 28.9., ob 20. uri ACE VENTURA - NORI DETEKTIV (Ace Ventura - Pat Detecti-ve) - komedija Režija: Tom Shadyac Vloge: Jim Carrey, Sean Young Največji detektiv za hišne ljubljenčke! Na željo obiskovalcev še enkrat! KINO ŠMARTNO OB PAKI itiiiaiitaasssasiasiiii Nedelja, 25.9., ob 20. url KREMENČKOVI - komedija KINO ŠOŠTANJ atattttaaisffaittaKBaiiKaiaisaisal« Petek, 23.9., ob 19. url KREMENČKOVI - komedija Rezervacije vstopnic - na tel. 856-384 od 8. do 14. ure (od ponedeljka do petka) - na tel. 853-574 obvezno samo eno uro pred predstavo! Nagrajenci nagradne križanke KOMPAS HERTZ RENT-A-CAR Pravilna rešitev: S KOMPAS HERTZOM BREZ SKRBNO PO SVETU 1. nagrado - ENODNEVNI NAJEM VOZILA GRUPE A prejme: ANA Pl-STOTNIK, TAVČARJEVA 19,63320 VELENJE 2. nagrado - MAJICO KOMPAS HERTZ prejme: MILE TOPOLOVEC, TAVČARJEVA 21,63320 VELENJE 3. nagrado - MAJICO KOMPAS HERTZ prejme: BARBARA PIRH, ARNAČE 36, 63320 VELENJE NAGRADE PREJMETE V POSLOVALNICI KOMPAS HERTZ V VELENJU s predložitvijo osebne izkaznice. ISKRENE ČESTITKE! : ■ lesarstvo d o o Cesta talcev 11, Velenje Tel.: 853 - 982 TAM, KJER KUPUJEJO MOJSTRI! TUDI PRI NAS PONUDBA KATALOGA MERKUR! - KOTNA BRUSILKA ISKRA KB 69 A 8611 SIT - VRTALNI STROJ ISKRA S 558 A 11454 SIT - CILINDRIČNI VLOŽEK TITAN 66 MM 765 SIT - KLJUKA + ŠČIT UVOZ 759 SIT - ENOROČNE SANITARNE BATERIJE UNITAS .... NUDIMO VAM VSE VRSTE BARV IN OMETOV PO IZJEMNO KONKURENČNIH CENAH! MOŽNOST PLAČILA NA 2 ALI 3 ČEKE! POHITITE, KAJTI KOLIČINE SO OMEJENE! VUUDNO VABUENI! MOŽNOST PLAČILA NA 2 ALI 3 OBROKE! DEL. ČAS: OD 7. DO 18. URE, OB SOBOTAH OD 7. DO 12. URE. __VUUDNO VABLJENI!__ kJLJLil K Mmm MALI OGLASI SEKULAR ZA REZANJE DRVI, kiperbush, več radiatorjev, hrastova masivna nihalna vrata, smrekov jedilni kot, prodam.Tele-fon 854-977. UGODNO PRODAM HLADILNO ZAMRZOVALNO OMARO GORENJE, in pralni stroj Gorenje. Telefon 893-014. DANICA HUDOURNIK, obveščam svoje goste, da preneham z gostinsko dejavnostjo v Gorenju 6, Šmartno ob Paki. MARIJA SPEGEL IZ MUTE SPOROČA-obvešča, da bo v nedeljo 25.9. od 8. do 8.30 ure prodajala mlade kokoši nes-nice, rjave, pasme Hisex, krmljene s koruznim šrotom in 2x cepljene, v Šaleku pri Stropniku, blizu cerkve. Telefon 0602-61-202. BUKOVA DRVA PRODAM. Telefon 895-231. VEČ VRST SVEŽEGA ZEUA prodam po 20/sit za kg. Na željo ga zribamo. Novak, Polzela, telefon 721-552. BREJO KRAVO, drugo tele in bikca 180 kg, prodam. Telefon 882-824. ZASTAVO 750, letnik 82, registrirano do 11/94, prodam. Telefon 858-796. TELE STARO 8 tednov, prodam. Telefon 888-179. 800 LITRSKI HRASTOV SOD, prodam. Telefon 885-652. PLIN TOP, dost. gospod, plina od 8. do 19. ure, ned. in praz. od 10. do 17. ure. Telefon 851-396. MLADIČE PASME AMERIŠKI PIT-BULLTERIER, prodam. Telefon 858-574. MIVKO V VREČAH ali remfuzi prodam. Telefon 882-220. IŠČEMO ŽENSKO za varsvo 11 mesečnega fantka 4 ure dnevno dopoldan. Telefon 852-293. VLEČNO KUUKO ZA GOLFA poceni prodam. Telefon 858-265. JUGO 45, letnik 90, prodam. Telefon 882-709. PROFESORICA INŠTRUIRA učunk-ovito sinthesizer in angleščino. Telefon 856-619. VIOLINO, glasbeni stolp in pisalno mizo, prodam. Telefon 850-455. SOLTON 8 kanalni mikserz Delay efektom in z zvočniki, prodam. Telefon 893-262. VIDEO IGRICE SEGA MASTER SISTEM stare 4 mesece ter Nen-tendo igrice in fotoaparat prodam. Telefon 850-939 med 18. in 20. uro. SUHA DRVA po 800 sit/m3 prodam ter novo kiper prikolico za traktor in frezo 165 cm širine ter brano trodelno prodam. Mobitel 0609-615-217. KUPIM HIŠO V ŠOŠTANJU. Telefon 853-836 dopoldan. POŽELO UGODNI CENI prodam rabljen hladilnik in plinski štedilnik 2 + 2. Telefon 850-703. JABOLKA ZA OZIMNICO prodam po 20 sit/kg in za prešanje po 8 sil/kg. Telefon 882-802. POCENI PRODAM DOMAČE GROZDJE, jurka in izabela. Telefon 885-403. ZAMRZOVALNO SKRINJO GORENJE 4501, staro 2 leti, prodam. Telefon 857-585. GOSTINSKI LOKAL V ŠMARTNEM OB PAKI, oddamo v najem. Telefon 855-400. 10 KM IZ VELENJA prodam hišo, ob glavni cesti, bližina avtobusne in železniške postaje, možna tudi menjava. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro "PRODAJA-MENJAVA". OPREMUENO GARSONJERO VELIKOSTI 28 m2 v Velenju, prodam za 34.000 DEM. Možnost delnega kredita. Telefon 0609-612-017. R-4, starejši letnik, v voznem stanju, neregistriran, prodam za 500 DEM. Telefon 885-328. RENAULT 11, letnik 10/87, reg. do 7/95, prodam. Cena po dogovoru. Telefon dopoldan 853-321 interna 576 ali 598, popoldan 855-839, Zoran Rodič. V VELENJU IN OKOLICI prodajamo ali kupujemo hiše, vikende, parcele ter kmetije. Telefon 857-872. NOV DALJINSKI TELEFON ABA-SONIC (500 m) prodam za 7990 sit. Telefon 850-552, zvečer. SALONITKE ZA STREŠNO KRITINO (60 x 40 cm), nove, ugodno prodamo. Telefon 853-200. PRAŠIČE OD 20 DO 80 KG ugodno prodajamo in pse rotvajlarje -mladiče z rodovnikom odličnih staršev. Telefon 063-754-315. ŠOŠTANJ-DVOSOBNO STANOVANJE, CK, TELEFON, PRODAM. Telefon 882-249. FRANCOSKO POSTELJO, dobro ohranjeno in kotno sedežno garnituro, prodam. Telefon 853-708. MEŠANA DRVA-VEJEVJE PRO- ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta in dedija DIMITRIJA PAUNOVICA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: hčerki Marijana in Elena z družinami. ZAHVALA V 84. letu življenja nas je zapustil dragi oče, dedi in pradedi ANTON SKORNŠEK 17.4.1910-12.9.1994 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem in ostalim za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala članom častne straže, rudarski godbi, pevcem, govornikoma in gospodu duhovniku za opravljen obred. Hvala tudi osebju Doma za Varstvo odraslih Velenje za skrb in nego. ŽALUJOČI DAM. 10 m3, cena 1800 sit/m3. Telefon 885-466 popoldan. CISTERNO ZA KURILNO OLJE, novo, 15001, prodam. Telefon 885-652 po16.uri. TELIČKO ZA NADALJNO REJO PRODAM. Telefon 882-710. NUDIMO ZIDARSKE IN FASADER-SKE STORITVE. Telefon 831-728. SOBO ODDAM ŠTUDENTU ALI MIRNI OSEBI. Telefon 858-222. ELEKTRIČNI RADIATOR rabljen 1 mesec, ugodno prodam. Telefon 892-300. FLORIDO, letnik 1990, bele barve, 56.000 km, ugodno prodam. Telefon 855-919. CITROEN CX 2.0 RE, popolna oprema, brezhiben, letnik 87/8, 57.000 km, ugodno prodam. Telefon 858-052. AUD1100, letnik 79,145.000 km, garažiran, registriran do 95/6, prodam za 3500 DEM. Telefon 885-026. ZASTAVA 101, letnik 78, ugodno prodam. Telefon 857-037 zvečer. GROZDJE IZABELO prodamo. Telefon 853-189. VITALNA UPOKOJENKA, z lastnim prevozom in telefonom, srednjo izobrazbo, sprejme kakršno koli delo na svojem ali vašem domu ali na terenu. Naslov na upravi lista. DEŽURSTVA OBČINA VELENJE I 1 R K I R i I Zdravstveni zavod Velenje ima organizirano NUJNO MEDICINSKO POMOČ za celotno območje občine Velenje v Zdravstvenem domu Velenje in to 24 ur na dan (podnevi in ponoči - ob delavnikih in praznikih). Pomoč poiščite osebno v Zdravstvenem domu Velenje ali po telefonu na številko 94 ali 856-711. Zdravniki:Četrtek, 22. septembra dopoldan dr. Slavič, popoldan dr. Friškovec , nočna dr. Rus in dr. Ramšak. Petek, 23. septembra dopoldan dr. Renko V., popoldan dr. Renko 0., nočna dr. Kozorog in dr. Friškovec. Soboto in nedeljo 24.in 25. sep- tembra - dopoldan ar. Rus, popoldne in ponoči dr. Stupar in dr. Urbane. Ponedeljek 26. septembra - dopoldne dr. Friškovec, popoldne dr. Grošelj, nočna dr. Lazar in dr. Rus. Zobozdravstvo: V dežurni zobni ambulanti v Velenju od 8. do 12. ure 25. septembra dr. Zvonka Petek Lekarna: Ob sobotah, nedeljah in praznikih je dežurna Lekarna v Velenju z enoumo prekinitvijo med 12. in 13. uro. Veterinarska postaja Šoštanj: Od 23.9. do 29.9.1994 Matko Milan dr. vet. med. Topolšica 15 mobitel št. 0609-618-117. OBČINA MOZIRJE Veterinarska postaja v Mozirju: Od 19.9. do 25.9.1994 Ciril Kralj, dr. vet. med, Ljubno, telefon 0609-616-978 ali 831-219. in od 26.9. do 2.10. Marjan Lešnik, dr. vet.med. Ljubija, telefon 831-219 ali mobitel 0609-616-978. OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci! ObveSCamo vas, da je tel. 5t. 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoCi. Na št. 94 pokličite samo v nujnih primerih, ko Je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in Je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej Številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na Številko 851-065, dežurno službo pa na številko 856- 711. ZDRAVSTVENI DOM VELENJE pomm BREttHSd... Foltova 2, Velenje Promet z nepremičninami kupoprodajne in najemne pogodbe cenitve nepremičnin vpis v zemljiško knjigo tel., fax (063) 857-647 od 8. do 12. ure KAMNOSESTVO PODPEGAN ŠALEK 20, tel: 857 - 558 Uradne ure vsako sredo OKENSKIH POilC, TLAKBV... Pa milil ceii piHaaBfl mimarl ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, strica, botra in prijatelja TONETA KOTNIKA iz Velenja, 17.12.1930 - 11.9.1994 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Še posebej hvala stanovalcem Finžgaijeve ulice, predvsem družinama Čas in Goršek za njihovo humano pomoč. Hvala tudi ZŠAM Velenje, gasilcem poklicne enote Gorenja, Gasilskemu društvu Velenje in ostalim gasilcem, KC Ivana Napotnika, godbi na pihala, pevcem, govornikoma, ždravstvenemu osebju za pomoč in gospodu župniku za opravljen obred. Žalujoči: žena Marija, hčerki Anita in Karmen ter ostalo sorodstvo. Niti zbogom nisi rekel, niti roke nisi nam podal, neusmiljena te smrt je vzela, a v naših srcih vedno boš ostal. ZAHVALA Ob bridkem spoznanju in z neizmerno bolečino v naših srcih je v poznem poletju odšla od nas draga žena,mama, stara mama, sestra, teta, svakinja in tašča FRANČIŠKA - FANIKA ZERDONER rojena Jovan 10.1.1937 - 10.9.1994 Vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili vzpodbudne besede in besede sožalja, pokojnico pospremili k zadnjemu počitku in njen prerani grob zasuli s cvetjem in svečami, se najlepše zahvaljujemo. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku Tonetu Krašovcu in pevcem za opravljen cerkveni obred, osebju Internega oddelka spološne bolnišnice Slovenj Gradec za vložene napore za njeno ozdravitev, pevcem prosvetnega društva Vinska gora za zapete žalostinke, govornici in gospodu Gorograncu za zaigrano "Tišino". ŽALUJOČI VSI NJENI M Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegei, Mira Zakošek (novinarji), Peter Rihtarič (oblikovalec). Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451,854-761,856-955. Žiro račun pri SDK Velenje, številka 52800-603-38482. Cena posameznega Izvoda je 100,00 tolarjev, trimesečna naročnina 1100,00tolarjev. Rač. prelom in oblikovanje: llll ll *iny<1 in LUMINA Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Jožijem in desetletno Jelko. Jože in Mimika sta bila na dvorišču, strta in uničena. Mimika še vedno joče. Pogled na pogorišče hleva je tistega nesrečnega petkovega večera sama doma. "Se nekaj po sedmi zvečer sem bila v hlevu. Niti slutila nisem, da zapiram vrata zadnjič. Ko sem čez kakšne pol ure pogledala Požar na gospodarskem poslopju V petek, 16. septembra, okoli 19.45 je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju Ludvika Krenkeija iz Plešivca. Zgorel je celotni leseni del gospodarskega poslopja, velikosti 22 X12 metrov, v katerem je bilo 25 naldadalk sena, kosilnica, nak-ladalka, skobeljni stroj, plug, trosilec za gnoj, 1500 kilogramov krompirja, puhalnik in večja količina rezanega lesa. Materialna škoda znaša okoli 7 milijonov tolaijev. Požar so gasili gasilci PGD Velenje, Šoštanj in Škale. Vzrok požara še razsikujejo, vse pa kaže, daje nastal zaradi samovžiga sena. Velika tragedija Kotižnikove domačije Ognjeni zublji uničili sadove dolgoletnega dela Mimika in Jože Krenker:" Marof nam je pogorel že drugič." poslopje je bilo v plamenih, na njem vsi stroji, orodja, naprave. Od njih je ostal le kup neuporabnega železja. S pomočjo gasilcev so rešili živino in zaščitili hišo, ki je bila zaradi neposredne bližine prav tako ogrožena. Ostala sta le dva traktorja, eden je bil pod uto, z drugim paje bil mlajši gospodar na poti.. S pomočjo sosedov, prišli so od daleč, saj bližnjih sosedov Kotižnikovi nimajo, so zasilno uredili del hleva, da so lahko začasno spravili vanj živino. Bo pa po vsej verjetnosti treba podreti tudi to, kar je ostalo. Sokrajani pa niso prišli praznih rok. Takoj so vedeli, kaj bo Kotižnikovim najbolj potre- bno. Izvedeli smo tudi, da že zbirajo pomoč, tako v krajevni skupnosti Plešivec kot v Kul-tunici Gaberke, katere član je Ludvik. Odpeljali smo se s pogorišča, po kolovozu nazaj v dolino in se s spoštovanjem ozirali na skrbno obdelane strmine. In ko smo na tej dolgi poti srečali enega izmed Kotižnikovih otrok, ki seje vračal iz šole, smo bili povsem prepričani, da bo Kotižnikov rod kljub trdemu delu še dolgo vztrajal na svoji zemlji in da bo na pogorišču že kmalu stalo novo gospodarsko poslopje. Takrat bo tudi naš obisk pri njih bolj vesel. Mira Zakošek Stane Vovk Kruto Je, kar so doživeli, a časa za tarnanje ni. Čaka jih kopica dela, kajti pred vrati je Jesen, pa tudi do zime ni več daleč. Kako klen in uporen je slovenski kmet! Kako ljubi svojo zemljo, dokazujejo tudi Kotižnikovi iz Plešivca. Težko prigaran je vsak košček kruha na njihovih strminah, pa vendar vztrajajo na zemlji svojih dedov, Iz Gaberk smo zavili na kolovoz, komaj prevozen. Avto se nam je smilil, v želodcu smo čutili vsako lukiyo na cesti, ki to sploh več ni bila. Kot da bi vozili po razbrazdani njivi, strmina pa taka, da ti zastane dih. Bolj ko smo se bližali Kotižnikovi domačiji, huje je bilo. Ozirali smo se na bregOve in bolj in bolj smo bili prepričani, da so tisti, ki jih obdelujejo pravi, akrobati. Malce smo se oddahnili, ko smo končno prispeli do Kotižnikovih, domačije na kateri gospodarijo oče Jože Krenker skupaj z ženo Mimiko, sin Ludvik z ženo Jožico tertri-najsletnim Petrom, enajstetnim preveč grozljiv, izguba prevelika! Kotižnikovi so pogoreli že pred enaindvajsetimi leti. Takrat je v njihovo gospodarsko poslopje udarila strela. Na novem, sodobnem, v katerem je bilo tudi cel kup kmečkih pripomočkov, strojev in orodij ter seveda tudi živina, so strelovod seveda postavili. S tem pa niso ustavili poti ognju. Tokrat je verjetno prišlo do samovžiga sena. Pridruži se nam še mlada gospodarica Jožica. S tastom, sta bila Se to kar Je ostalo od gospodarskega poslopja bo treba verjetno zrušiti, saj Je pustil ogenj na betonski plošči in zldovju svoje sledi. skozi okno, je bil marof že ves v plamenih. Hitela sva reševati živino, klicala sosede... bil je pravipekel." Sosedje so takoj prihiteli na pomoč, domov so se vrnili ostali člani družine, takoj so se odzvali tudi gasilci. Gospodarsko Od mnogih strojev, orodij In naprav je ostal le kup železa. I--------------------- ! Pozabljen spomenik bilo to obeležje spet lahko v ponos i mestu, ki želi znova postati zanimiv . turistični kraj. Upam, da bo ta prispevek zganil pristojne v Šoštanju in ' Velenju, da bodo cvetlično gredo I okoli spomenika zopet uredili ter da | bo takšna ostala vse leto in ne le v ob-, dobju, ko praznujemo krajevni in občinski praznik (kdo ve, če bo tudi' takrat sploh urejena!?). Za ureditev I tega spomenika v Šoštanju (pa tudi | še kakšnega drugega v občini ■ Velenje) oziroma cvetlične grede okoli njega zagotovo ni potrebno ' veliko denarja, ampak le malo dobre I volje. | ■ D.K.j V letu, ko vsa demokratična Evropa praznuje velike zmage nad nacizmom in fašizmom, v času, ko bi vse države in narodi radi bili na strani zavezniške zmagovite koalicije, se Slovenci nikakor ne znamo in ne moremo (ali pa nočemo) opredeliti, kaj smo vendarle počeli v času 2. svetovne vojne in na kateri strani smo (so) se vojskovali. Pa tu ne bi smelo biti velikih zadreg, le sprejeti bi morali to, kar nam priznavajo tudi drugi, dejstvo namreč, da je bil naš narodnoosvobodilni boj na strani zmagovite protifašistične koalicije. Sprejeti in se tega ne sramovati! Vsaj na Štajerskem teh problemov ne bi smeli imeti. V ta okvir sodi tudi napad na mesto Šoštanj v noči na 8. oktober 1941. To je bil prvi partizanski napad na mesto v Sloveniji in ena večjih partizanskih akcij v Sloveniji v tem letu. Glas o tem napadu je odmeval po vsej okupirani Štajerski in po celotni Sloveniji, segel pa je še mnogo dlje in jc imel precejšen pomen, dvigoval pa je tudi že nekoliko omajano narodno zavest. O napadu na Šoštanj je med drugim poročal celo nemški šef varnostne policije in varnostne službe Rein-hard Heydrich nemškemu zunanjemu ministru Joachimu von Ribbentropu. Gre torej za zares pomembno partizansko akcijo, ki je imela svoj odmev tudi v vrhovih tedanjih nemških oblastnikov. Zaradi pomembnosti napada so si ta dogodek za svoj krajevni praznik najprej izbrali prebivalci Šoštanja, po letu 1963 pa je postal tudi praznik občine Velenje. V spomin na ta dogodek so v Šoštanju postavili tudi lep spomenik. In zakaj sploh takšen uvod? Spomenik in njegova okolica danes namreč nista več v ponos mestu Šoštanj in občini Velenje. Cvetlična greda okoli spomenika namreč bolj spominja na zapuščen botanični vrt ali pa na zapuščen travnik, kot pa na cvetlično gredo ob spomeniku, ki nas spominja na tako pomemben dogodek iz naše preteklosti. Ne vem, kdo je odgovoren za urejanje tega spomenika, ali je to krajevna skupnost Šoštanj, občina Velenje, komunalna služba, Zveza borcev ali kdo drug, vem le to, da je to sramota za vse nas, še zlasti pa za tiste, ki bi za spomenik morali skrbeti! Če me spomin ne vara, so imeli v Šoštanju pred časom že podobne probleme s spomenikom, ki nas spominja na pomembnega slovenskega pesnika in tudi partizana Karla Destovnika -Kajuha. Gre samo za naključje ali je po sredi še kaj drugega? Tako malo bi morali storiti, da bi Gasilke iz Topolšice Državne prvakinje Mlade gasilke iz Topolšice so se na nedavnem tekmovanju v Postojni odrezale več kot odlično. Premagale so vse tekmice in postale državne prvakinje. Državne prvakinje med gasilkami - mladinkami Mlade gasilke, kijih vztrajno trenirata mentorja Marjan Ledinek in Gorazd Starič, so bile ob tem dogodku srečne. Nina Ledinek, Romana Slemenšek, Tina Hriberšek, Monika Vovk, Tina Ovčjak, Karmen Klanfer, Branka Po-cajt, Polona Menih, Vesna Juvan, Janja Zager, Simona Pergovnik ter Helena Menih, so v gasilskem trodelnem napadu dosegle doslej največji uspeh v okviru Občinske gasilske zveze Velenje na kateremkoli državnem gasilskem tekmovanju. Po tem uspehu čaka mlade gasilke še več dela in vabljivo potovanje na med-narodno prvenstvo v tujino. O uspehu in načrtih nam je povedala nekaj besed de-setarka Nina Ledinek: "Zelo smo vesele uspeha, zelo smo vadile, garale, a se je obrestovalo. Za nastop v Italiji bomo vadile še več in še bolj vneto. Res smo srečne! Srečni smo vsi gasilci v Topolšici.1" Da so bili veseli v Topolšici, je pričala tudi državna zastava, ki sojo izobesili na gasilski dom. Naj se ve, kdo je šampion! Pred potovanjem v Italijo želimo mladim Topolščankam in mladincem z Dobrne, ki so slavili v fantovski konkurenci, veliko uspeha in dobrih novic tudi iz tujine. ■ Jože Miklavc