VESTNIK Požtni urad 9020 Ceiovec E Vertagsposfamt 9020 Kiagenturt E izhaja v Ceiovcu Erscheinungsorf Kiagenturt Posamezni izvod 3 Siiinge E mesečna naročnina 12 Siiingov 5 E ceioietna naročnina 120 Siiingov = P. b. b. = = rimnttUMtttttttttmtnmtumtmmttmmmttmnmnntHnttmttič LETMiK XXXiii. CELOVEC, PETEK, 3. MAREC 1978 ŠTEV. 9 ji 85Sj Pliberško ogledalo avstrijske protimanjšinske poiitike Piiberk je na najboijSi poti, da postane pravi „vzorec' vsega tistega, kar bi iahko uvrstiti v Široki okvir protimanjSinske poiitike v Avstriji in Se posebej na KoroSkem. Misiimo vse obiike in ukrepe, naperjene proti Siovencem in njihovim pravicam. Misiimo odnos obiasti do pripadnikov manjSine. Misiimo pojave Šovinistične nestrpnosti. Misiimo očitne primere zapostavijanja in diskriminacije. Misiimo vso tisto nc^^naiistično zabitost, ki deiuje ceio v iastno Škodo, samo da ne bi priSto do priznanja obstoja dveh narodov in do uresničitive njune enakopravnosti. Skratka: Piiberk bi iahko imenovati ogiedaio razmer, v kakrSnih se odvijajo odnosi do manjSine. Tudi gradiščanski Hrvati odktanjajo sodetovanje v sosvetih V sredo je poteke) rok, do katerega bi morati gradiščanski Hrvati sporočiti kancierju Kreiskemu svojo odtočitev giede sosveta: a!i bodo v njem sodeiovaii, aii pa bodo sodetovanje odktoniii. Odgovor so mu dati na tiskovni konferenci, ki je bita v začetku tega tedna na Dunaju, kjer so zastopnikom tiska orisati trenutni poiožaj hrvaške manjšine na Gradiščanskem. Stika, ki so jo podati na osnovi denjanskega stanja, je naravnost porazno spričevaio za avstrijsko manjšinsko poiitiko, še več, je žeto odtočna nezaupnica tej potitiki. Kajti o poiožaju gradiščanskih Hrvatov so nanizati nastednje podrobnosti: da gradiščanski Hrvati kot edina manjšina v Evropi nimajo niti minute tastnih oddaj v radiu in teteviziji; da se asimitacija začenja že v otroških vrtcih, ki so izktjučno nemški; da se hrvaščina poučuje samo v 4 razredih tjudske šote, in še to je povsem odvisno od dobre votje župana in šoiskega ravnatetja [kako se ta „dobra votja" izraža v praksi, odtočajo večinoma izraziti zagovorniki asimiiantske potitiket); da za hrvaščino na giavnih in srednjih šotah ni nobene rešitve; da ni urejeno vprašanje uradnega jezika; da ni nobenih dvojezičnih topografskih napisov; da protimanj-šinska dejavnost ni prepovedana, marveč nasprotno asimitantske organizacije prejemajo od vtade izdatne podpore. To povsem negativno ..bitanco", ki prepričtjivo kaže, da Avstrija svojih tozadevnih obveznosti iz državne pogodbe niti detno ni izpoi-nita, so predstavniki gradiščanskih Hrvatov dopotniti še z oceno tako imenovanega zakona o narodnih skupinah. Poudariti so, da so ta zakon že v osnutku kritizirati in zavrniti, zato tudi zdaj ni sprejemtjiv. tsto pa vetja tudi gtede sosvetov, ki so po njihovem mnenju za reševanje manjšinskih probtemov povsem neuporabni. Zato more biti njihov odgovor gtede sodetovanja v teh sosvetih samo negativen, odktoniten. istega mnenja kot predstavniki Hrvaškega akademskega ktuba na Dunaju, Hrvaško-grcdi:čan;';rj- kuMurncga društva na Dunaju ter Komiteja za pravice gradiščanskih Hrvatov, ki so sodetovati na tiskovni konferenci, pa so tudi v Hrvaškem kuiturnem društvu na Gradiščanskem. Predsednik dr. tvo Mutter je že prejšnji teden v izjavi za zagrebški Vjesnik žeto jasno poudarit, da so sosveti, kakor jih predvideva zakon o narodnih skupinah, „samo farsa; in k takim sosvetom pravimo — ne!" Tako so gradiščanski Hrvati enako kot koroški Stovenci enotnega mnenja, da v teh sosvetih ne bodo sodetovati, pač pa so pripravtjen! za enakopraven diatog s pristojno vtado o reševanju čtena 7. Koroškim slovenskim ženam ob mednarodnem dnevu žena Naj navedemo le nekaj konkretnih primerov iz zadnjih let: Hf V Pliberku imajo „Grenzland-heim", v katerem za Slovence in njihove prireditve ni prostora, čeprav je bil dom zgrajen z namenom, da bi bil kraj srečanja. H V občini Pliberk so iz golih nacionalističnih vidikov preprečili naselitev industrijskega obrata, ki bi zaposlil veliko število domačinov, samo zaradi tega, ker je šlo za slovensko podjetje. H) V pliberški občini — na Ko-meljnu — je bil razstreljen partizanski spomenik, ki je spominjal na zločinski umor protifašističnih borcev, pri katerem so sodelovali tudi domači nacisti. H V Pliberku je policija brutalno ravnala z udeleženci legalne demonstracije za dosledno izpolnitev člena 7 državne pogodbe. V Pliberku so oblasti izvedle .uradni Tafelsturm" ter s poslopja slovenske zadruge v odsotnosti lastnikov in uslužbencev dobesedno ukradle zasebni dvojezični napis. V istem Pliberku, ki se je .izkazal" že s tolikšnimi ukrepi, naperjenimi proti Slovencem, pa so prejšnji teden ponovno poskrbeli za primere kričeče diskriminacije. Na seji občinskega odbora (o kateri obširneje poročamo na posebnem mestu — op. ured.) so mandatarji tristrankarske .svete alianse" SPUVPFPO družno pogazili na- čelo enakopravnosti ter v nasprotju s pogoji, ki so jih prej sami postavili, sprejeli v občinsko službo kandidata, ki zahtevane kvalifikacije sploh nima; zavrnili pa so edinega kandidata, ki to kvalifikacijo ima Zvezni predsednik SPREJEL DELEGACtJO NSKS Zvezni predsednik dr. Kirch-schldger je v torek na Dunaju sprejel delegacijo Narodnega sveta koroških Slovencev, ki jo je vodil predsednik dr. Matevž Grilc. Delegacija je opozorila zveznega predsednika na zaskrbljenost slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem zaradi trenutnega položaja, ki je nastal po sklenitvi zakona o narodnih skupinah in zaradi sod-nijskega preganjanja pripadnikov manjšine, in to ne zaradi kriminalnih, marveč politično utemeljenih dejanj. Končno je delegacija izrazila pripravljenost koroških Slovencev za pogovore z zvezno vlado. Pogovora se je udeležil tudi ministerialni svetnik dr. Kurt Skalnik, vodja tiskovnega in informacijskega oddelka v uradu zveznega predsednika. — to pa samo zato, ker je Slovenec. V istem Pliberku in na isti občinski seji pa se je s svojim odnosom do Slovencev še posebej .odlikoval" tudi župan, ki je slovenskemu občinskemu odborniku zabrusil v obraz, da ne more odgovoriti na njegova izvajanja, ker ne razume slovenski. To je nezaslišan napad na velik del občanov in njihov jezik, če pomislimo', da gre za občino, v kateri imajo Slovenci že samo na svoji lastni listi izvoljenih sedem mandatarjev. Predvsem pa je to ena izmed tistih redkih občin na Koroškem, katerih občinski odbori so pred leti sprejeli sklep, po katerem je slovenščina enakopraven uradni jezik v občinski hiši. Toda v Pliberku taki sklepi očitno nimajo veljave. Kakor je pred davnimi stoletji oholi plemič zavrnil slovenskega kmeta-svobodnja-ka .Bauer, ich versteh deine Spra-che nicht" in kakor so nacisti zapovedali .Karntner, sprich deutsch!" — tako v Pliberku in sploh na Koroškem Slovenci tudi danes nimamo pravice posluževati se svojega jezika, kljub jasnim tozadevnim določilom člena 7 državne pogodbe in kljub .širokogrudni rešitvi", kakršno baje predstavlja zakon o narodnih skupinah s svojimi odredbami vred. Mimo tega, da je ob takšnih dejstvih ne samo neupravičeno, marveč tudi nepošteno in skrajno nesramno govoriti o .rešenem" manjšinskem vprašanju, pa je treba videti tudi še drugo stran, namreč posledice, ki jih ima takšna manjšinska politika. V pliberškem primeru je takšna politika še posebno kratkovidna in škodljiva, če pomislimo, da je gospodarstvo pliberške občine, posebej trgovina in gostinstvo, v pretežni meri odvisno od slovenskega zaledja — tu in onstran meje. Za eaahopravnosf, svobodo la rwb*. 7*o so gesla vsakega #. rnarca — wed-narodnega dnfoa ^eTMohratlčnlh že-aa — hi ;e znan hož powea:hea wef-nlh v horhl žensh proti sleherni ohl;-h! zapostavljenosti In neenakopravnosti. 7a načela Imajo veljavo tndl danes, saj so sestavni del hoja za osvoboditev vsakega človeka, del borbe za spoštovaje človekovih pravic. V različnih obdobjih so se žene organizirano bojevale za svoje politične, gospodarske, socialne In kulturne pravice, /n aspehl tega boja so.* volilna pravica, enaka plača za enako delo, dostop trrdl žena do Izobrazbe v vseh poklicih In tako dalje. Položaj žena ter njihova enakopravnost je v svetn na različnih stopnjah razvoja, kakršna je pač gospodarska In hal:arna raven posamezne dežele ali države. Da je položaj žena v časa gospodarskih težav veliko bolj Izpostavljen pritiskom In da so kot delovna sila potisnjene na rob, bodi omenjeno le kot prikaz teže boja žena za njihovo ^ražheno uveljavljanje. Koroški slovenski ženi nalaga #. marec še posebno velike naloge. V naših razmerah sc neenakopravnost ne nanaša samo na del žena, temveč je prizadeto celotno naše ljudstvo. Na ozemlja, na katerem avtohtono živimo že več kot 7300 let, je boj za enakopravnost še vedno potreben, /n v tem nenehnem prizadevanja za uresničitev enakopravnega položaja Slovencev je vloga žena večstranska; poleg splošnega vključevanja žena na področjih gospodarskega, političnega In haltarne-ga življenja naše narodnostne sknp- nostl je še posebnega pomena vloga In naloga žena na vzgojnem področja. Najhajš! raznarodovalni pritisk se Izvaja nad mladino. Občinske varstvene asfanove so fadl na našem ozemlja Izhljačno nemške, prav pomanjkanje slovenskih oziroma dvojezičnih otroških vrtcev pa Ima ha-de posledice ta,d! na poznejše prijavljanje otrok k poaka slovenščine na Ijadsklh In glavnih šolah. V tem je vir raznarodovanja že pri najmlajših In pri mladini. Zato pri nas ne sme biti kapltalaclje pred politiko „že gotovih dejanj", ampak moramo seči po samopomoči. Odgovoriti moramo z organiziranim delom z našim: najmlajšimi In z mladino. Skapaj s kaltarno-prosvetnlml draštv! moramo razviti otroške pevske, likovne, Igralske skapine, naša skrb mora veljati vsem oblikam vzgojnega dela. Nadaljnja naloga naše ženske organizacije mora biti Izobraževalno delo med našim Ijadstvom na podeželja. Kot v preteklosti, tako naj bo tadl danes žena enakopraven partner v najširšem pomena, kot taka pa enakovreden dejavnik v boja za dosego pravic naše narodnostne skap-nostl. Mednarodni dan žena kot badltelj In asmerjevalec v boja za demokratične odnose med narodi In Ijadml je tadl slovenski ženi na Koroškem lahko vzor. Zvestoba sebi In naroda je obenem tadl prispevek za mir In pravičnost v mednarodnem pomena, je zagotovilo nam In zanamcem, /n to naj bo tadl geslo letošnjega $. marca. Mitena GrBbiacher predsednica Zveze slovenskih žena Pogovor z novinarji o položaju koroških Slovencev Ob kontu minutega tedna so predstavniki Zveze sioven-skih organizacij na KoroSkem in narodnega sveta koroških Stovencev prirediti na Btedu informativni sestanek s skupino avstrijskih novinarjev in pubticistov ter na Dunaju deiujočih tujih dopisnikov. Ha pogovoru, ki je potekat v prijatetjskem in konstruktivnem vzduSju, so predstavniki obeh osrednjih organizacij koroSkih Stovencev seznaniti zastopnike množičnega obveščanja s trenutno situacijo stovenske narodnoste skupnosti na KoroSkem in njenim bojem za uresničitev čtena 7 državne pogodbe. Posebej je bito s strani ZSO in HSKS poudarjeno, da sedanja ureditev na podiagi zakona o narodnih skupinah in izvedbenih odredb k temu zakonu za stovensko manjšino nikakor ni sprejemtjiva, ker gre povsem mimo tozadevnih dotočit državne pogodbe ter bistveno — tako krajevno kot stvarno — zožuje pravice, ki so mednarodno zagotovtjene. Pri tem je bito opozorjeno, da je do take .reSitve priSto samo zato, ker je vtada začeta pogajanja s prizadeto manjSino v trenutku, ko so se kazaii obrisi sprejemtjivega kompromisa, pod pritiskom nemSkih nacio-natistov prekinita in na zahtevo teh stt sprejeta reSitve, ki so za manjSino povsem nesprejemtjive, poteg tega pa predstavtjajo tudi očitno krSenje in enostransko revizijo državne pogodbe. Ponovno je bita nagtaSena pripravtjenost koroSkih Stovencev za enakopravna pogajanja s pristojno vtado, vendar je bito nedvoumno povedano, da more tn mora biti podiaga in namen takega diatoga te dostedna izpotnitev dotočit čtena 7. Osrednji organizaciji izhajata pri tem iz mednarodno priznanega načeta, da je manjSina subjekt barantanja, zato tudi ie ona more odtočati, kdaj je njeno vpraScnje zadovotjivo reSeno. V spoznanju, da manjšinsko vpraSanje ni te vpraSanje jezikovne enakopravnosti, so bita na pogovoru obravnavana tudi tista področja naSih prizadevanj, ki so bita v pretektosti nekotiko zanemarjena. V tej zvezi je bito govora tudi o družbeni in ztasti gospodarski ptati, ki manjšinsko vpraSanje postavtja v Hrži okvir razvoja južne KoroSke. Prav tako pa je bito s posebnim opzoritom na vat poticijskega in sodnijskega zastedovanja pripadnikov stovenske manjSine poudarjeno, da je boj za manjšinske pravice det boja za sptoSno demokratizacijo družbenega živtjenja v državi; iz tega vidika je treba gtedati tudi viogo in pomen sotidarnostnega gibanja. Medtem ko je bit prvi det srečanja namenjen prikazu in oceni trenutnega potožaja stovenske narodnostne skupnosti na KoroSkem, so biti v drugem detu obravnavani tudi mednarodni vidiki manjSinske probtematike s posebnim poudarkom na hetsinSkih dokumentih in beograjskem sestanku ter njihovem pomenu za urejanje potožaja manjSin nasptoh in posebej na KoroSkem. Ob koncu pa je bita sogtasno ugotovtjena koristnost take izmenjave mnenj ter poudarjena potreba po večkratnem srečanju. Vsakega hočejo obsoditi na moik Gospodarske težave kdor st prizadeva za pravice manjšin pov^j. zaskrbljen.,t udi na R. .šk m Procesom, ki jih proti Stovencem uvajajo avstrijske sodne oblasti, ter policijski represiji, ki jo je tudi ustavno sodišče na Dunaju obsodilo kot protiustavno in protizakonito, se zdaj pridružujejo še koroški časopisi. Kakor smo že poročali, je Kleine Zeitung s svojim glavnim urednikom Stritzlom sprožila sodni postopek zaradi izjave Solidarnostnega komiteja, ki jo je le-ta ob lanski škocijanski bombi poslal kakim 15 redakcijam (ki je pa nikjer niso objavili niti omenili). S to izjavo je Solidarnostni komite zavzel stališče do provokacije v Skocijanu in tudi obsodil pisanje koroških časopisov, ki ob takih atentatih že takoj ,vedo", da je storilce treba iskati med pripadniki slovenske narodnostne skupnosti. Kleine Zeitung se je čutila uža-jena (zaradi stavka: „Dies kann doch nur den feme-gerichtlichen Anmaf)ungen der Karntner Tageszeitun-gen dienen, die allesamt die Tater schon gefunden zu haben glauben, bevor es auch nur die kleinsten konkreten Anhattspunkte gibt.") in je najprej tožila Helmuta Stockhammerja; ko pa se je izkazalo, da ni on avtor, je tožbo vložila zoper Petra Wieserja. Prva obravnava je bila napovedana že za 9. januar letos, vendar se je postopek zavlekel zaradi trdovratnega stališča deželnega sodišča v Celovcu in višjega deželnega sodišča v Gradcu, ki sta obe s sklicevanjem na zakon o narodnih skupinah odklonili zahtevo Wieserja, da se naj obravnava izvede v njegovi slovenski materinščini. V ponedeljek 27. februarja je bila glavna obravnava na deželnem sodišču pred sodnikom dr. Haufzenbergerjem, za katerega že ob prvi obravnavi proti Stockhamerju ni bilo nobenega dvoma, da ima Wieser kot „naslednji obtoženec" računati z obsodbo. Vendar je bila obravnava kmalu končana, ker je odvetnik dr. Franci Zwitter, ki je branil Wie-serja, ponudil dokaz resničnosti tožene trditve. Sodnik je glavno obravnavo preložil za tri tedne; v tem času mora obtoženec predložiti sodišču dokazno gradivo, nakar bo ponovno razpisana glavna obravnava. Ne glede na izid pa tudi v tem primeru — kakor pri ostalih procesih proti slovenskim aktivistom — gre za čisto določen namen, kot je Solidarnostni komite pravilno zapisal v svojem letaku: „Tem gospodom ne gre za obtoženca. Zadeti hočejo vsakogar, ki napada politiko vlade proti manjšinam in njeno podpiranje s strani koroškega tiska ter dokazuje njen nedemokratični značaj. Proces proti Petru Wieserju je proces proti Solidarnostnemu komiteju in vsakomur, ki si prizadeva za pravice manjšin, katerim hočejo obesiti nagobčnik." Gospodarska zaostalost pomeni nevarnost raznarodovanja Kakor smo poročali že v zadnji številki, sta Gospodarska zbornica SR Slovenije in turistična agencija Kompas izdali večbarvni turistični prospekt, ki bo turiste v Sloveniji in v ostali Jugoslaviji vabil na obisk krajev na južnem Koroškem ter jih posebej opozarjal na tamkajšnja slovenska gostinska, trgovska in druga gospodarksa podjetja. Predstavitve prospekta, ki jo je s svojim nastopom obogatil Koroški akademski oktet, se je udeležila tudi večja skupina koroških Slovencev. O namenu in pomenu širšega usmerjanja slovenskega in jugoslovanskega turizma na južno Koroško so spregovorili predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije in Kompasa, tajnik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem Feliks Wieser pa je kratko orisal problematiko koroških Slovencev in posebej opozoril na njihov gospodarski položaj. Gospodarska nerazvitost in zaostalost narodne manjšine pomeni tudi nevarnost raznarodovanja in nasilnega spreminjanja etnične strukture v škodo manjšine, je dejal tajnik ZSO ter opozoril na neugodno gospodarsko razvitost tistih predelov Koroške, kjer avtohtono živimo Slovenci že več kot 1300 let. Proces raz- Turistični prospekt „Po Koroškem.. pomeni prvi korak na področju organiziranega informiranja stovenskih in jagosiovanskih turističnih potrošnikov o zgodovinskih, kutturnih, pokrajinskih in turističnih znamenitostih prostora, v katerem ttivimo koroški Sioventi. V posebnem vložku posreduje prospekt mimo sptošnih napotkov za motorizirane turiste še podatke o siovenskih trgovinah, dnevno posiujočih posojiinicah in zadružnih trgovinah ter o siovenskih gostinskih obratih, ki tahko sprejmejo skupine 3$ do 40 turistov bodisi na hrano aii na prenočevanje. Zavedamo se, da seznam siovenskih trgovin in gostinskih obratov, ki zadostujejo zgoraj navedenim zahtevam, ni popotn. Zato vabimo trgovce in gostince, ki v seznamu niso upoštevani, da nam sporočijo žeijo za objavo njihovih imen v prihodnjem viožku ter nam posredujejo potrebne informacije o njihovih trgovskih odnosno gostinskih obratih. Gospodarsht odbor Zvezo stovenskih organizacij narodovanja pa je še posebej pospeševal stalni politični pritisk nemško-nacionalnih sil. Te ugotovitve potrjujejo tudi analize cele vrste avstrijkih publicitov in novinarjev, objavljene v knjigah, ki so pred kratkim izšle v Avstriji. Danes je splošno priznano načelo, da mora biti narodna manjšina kot celota tudi na gospodarskem in socialnem področju enakopravna z večinskim narodom. Tudi koroški Slovenci, ki nas tepe gospodarska za- ostalost in neorganiziranost, smo v zadnjih letih podvzeli nove pobude za izboljšanje tega položaja. Pri tem pa gotovo ni naključje, da je do prvih premikov prišlo prav na področju turističnega gospodarstva. V zadnjih letih prihaja na Koroško vedo več tudi jugoslovanskih turistov, je menil tajnik ZSO, ki je tudi poudaril, da novi prospekt predstavlja važen korak naprej v smeri organiziranega in načrtnega vključevanja manjšinskega turističnega gospodarstva na Koroškem v širše jugoslovansko zaledje. „Vendar pa nimamo namena ustvarjati na Koroškem izoliran slovenski turizem. Naš cilj je, da bi z večjo prisotnostjo slovenskega in jugoslovanskega turista na Koroškem krepili slovensko govorico in gospodarski položaj našega človeka ter prispevali k temu, da se ustvarijo boljši mednacionalni in meddržavni odnosi, ki so pogoj tudi za obstoj in enakopraven razvoj Slovencev na Koroškem." Posvet ZSO Kot nadaljevanje posvefo-valnega in izobraževalnega seminarja, ki je bil lani novembra v Železni Kapli, bo jutri 4. marca v Bilčovsu razširjena seja obeh odborov Zveze slovenskih organizacij na Koroškem. Na posvetovanju bodo obravnavali trenutni narodnopolitični položaj ter sprejeli smernice za delo v prihodnjem obdobju. Posebej bo posvet veljal tudi kulturno-prosvetnemu in mladinskemu delu. Poleg članov obeh odborov so bili na posvetovanje vabljeni tudi krajevni zastopniki in zaupniki iz Zilje, Roža in Podjune, da sodelujejo in soodločajo pri oblikovanju smernic za bodoče delo naše osrednje organizacije. Težave, ki se v posameznih panogah gospodarstva pojavljajo danes v mednarodnem okviru, se tudi pred Avstrijo, ki je nekdaj veljala za „otok blaženih", niso ustavile. Zlasti pa je prizadeta Koroška, kjer število brezposelnih delojemalcev dosega že kar rekordne razsežnosti, poleg tega pa so ogrožena mnoga delovna mesta. Tak primer doživljamo tudi v tovarni celuloze v Rebrci pri Železni Kapli, kjer je bila proizvodnja pred tedni ustavljena, delavce pa so ..poslali " na dopust. Kdaj in kako bodo našli izhod iz tega položaja, trenutno še ni znano. Menda skušajo doseči sporazum med lastnico tovarne gospo Erker-Hočevar ter deželno vlado, vendar je na obeh straneh slišati preveč nasprotujočih si izjav, da bi lahko verovali v dovolj zavzeto iskanje rešitve. Vsekakor je dejstvo, da se je okoli 250 delavcev in nameščencev, zaposlenih v tovarni v Rebrci, znašlo pred usodnim vprašanjem, kako bo z njihovo bodočnostjo in bodočnostjo njihovih družin. Njihova zaskrbljenost je toliko bolj upravičena, ker vedno bolj dobivajo vtis, da na pristojnih mestih namenoma ne povedo, kako je v resnici z njihovim podjetjem. Isto velja tudi glede možnosti za iskanje in dosego take rešitve, ki bi podjetju za daljšo dobo zagotovita obstoj in razvoj. Znano je, da je papirna industrija v Sloveniji glavni odjemalec rebrške celuloze. In ta poslovni partner je tovarni tudi ponudil potrebno pomoč, ki bi zagotovila modernizacijo proizvodnje in boljšo konkurenčnost na tržišču, s tem pa predvsem tudi ohranitev delovnih mest za vse uslužbence. Vendar pa te ponudbe baje niso imele zaželjenega odziva, kar naravnost vsiljuje domnevo, da hočejo rešitev tudi tokrat iskati na ..pristen koroški način" — ne oziraje se na morebitne posledice za neposredno prizadete, samo da ne bi prišlo do kakšnega aranžmaja s slovenskimi podjetji. V tem oziru dovolj zgovornih primerov smo v zadnjih letih doživljali že več, med njimi tudi take, ko je bilo za vsakogar vidno, da so se morale gospodarske koristi ukloniti narodnopolitičnim interesom. Paragrafski formaiizem ščiti stare in nove naciste Svetovna javnost je postala znova pozorna na Izredno blago ravnanje z nekdanjimi nacističnimi zločinci ter na pasivnost v zvezi s pojavi neonacizma v Zvezni republiki Nemčiji, ko je pravosodni minister Vogel poslal svojim kolegom v enajstih zveznih deželah pismo, v katerem je zahteval, naj preverijo, zakaj pravosodne oblasti tako pasivno opazujejo kopičenje neonacistične literature, ki bi jo morali preganjati brez posebne tožbe, enostavno po službeni dolžnosti in obstoječih zakonih. Kakor je minister Vogel s svojo zahtevo naletel na nasprotovanje, ta- Obiščite mednarodni sejem GR? Aipe-Adria od 14. do 19.3.1978 v Ljubijani Tradicionaino ime - nova vsebina Mednarodni sejem btaga za široko potrošnjo, živilski izdelki, oprema za gostinstvo, oprema in pripomočki za dom in gospodinjstvo, „Naredi si sam", oprema za avtomobile, rekreacijo (šport, lov, ribolov, turizem), izdelki domače obrti. Preko 70 razstavljalcev iz Avstrije. Posebno privlačna bo kulinarična razstava v naši VINOTEKI, kjer boste lahko ne samo poskušati in kupovali preko 200 vrst jugoslovanskih vin, ampak si boste lahko ogledali tudi jedi štirih dežel in se lahko na licu mesta odtočili, katero izmed njih boste naročili v ljubljanskih restavracijah. Mednarodni sejem ALPE-ADRIA od 14. do 19. 3. 1978 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. ko je zahodnonemške duhove močno razburil tudi socialdemokratski poslanec Hansen, ki je v televizijski oddaji, ki jo je prikazala britanska BBC, občutljivim Britancem povedal, da bonska vlada že vrsto let krije hrbet nekdanjim nacističnim vojnim zločincem. Samo tako si je mogoče razlagati, da je od 150.000 znanih zločincev samo 35.000 stopilo pred preiskovalne organe oziroma sodnike. Poslanec Ffansen se je v parlamentu večkrat zanimal glede vzrokov za pasivnost zahodnonemških pravosodnih organov, vendar nikdar ni dobil zadovoljivega odgovora. Pač pa je tiskovni predstavnik pravosodnega ministrstva odgovoril po omenjeni televizijski oddaji ter med drugim zagotovil, da si bo Nemčija še naprej prizadevala za to, da bodo krivci za nacistične zločine pravično kaznovani. Omenil je tudi, da so dobile pravosodne oblasti na osnovi posebnega poziva na desettisoče dokumentov zlasti iz Poljske in Češkoslovaške, pa obilico dokazov in obremenilnih dokumentov tudi iz Sovjetske zveze, Francije, Velike Britanije in drugih držav. Odgovorne bonske politike pa je v omenjeni televizijski oddaji še posebej zbodlo dejstvo, da so v njej pokazali tudi posnetke o maratonskem procesu proti krvnikom iz taborišča smrti Majdanek, ki poteka v Diiseldorfu in je zaradi časa trajanja in sploh okolnosti, v katerih se odvija, postal že pravi simbol odnosa današnjih zahodnonemških oblasti do bivših nacističnih zločincev. Spričo dolžine — proces traja že 28 mesecev, končan pa naj bi bil šele leta 1979 — je postal živa prispodoba neučinkovitosti in neodločnosti za-hodnonemškega pravosodja, ko gre za brskanje po neprijetni preteklosti. Eden izmed odvetnikov tam obtoženih krvnikov je pred britanskimi televizijskimi kamerami nesramno trdil, da so plinske celice smrti v Majdane-ku verjetno zgradili šele po vojni. Posredno pa odkrivanje take „res-nice" o današnji Nemčiji opozarja tudi na razmere v Avstriji, v kolikor gre za njen odnos do nekdanjih nacističnih zločincev oziroma do današnjega neonacističnega oživljanja. Kajti v obeh ozirih je zadržanje oblasti precej podobno tistemu v Zahodni Nemčiji — tudi v naši državi je paragrafski formalizem najboljša zaščita za vse tiste, ki so se oziroma se izživljajo v duhu in miselnosti starega in novega nacizma. Položaj koroških Slovencev predstavljen v glasilu srbskih geografov V številki 9/1977 časopisa Globus, ki ga izdaja srbsko geogratsko društvo, cbjavlajta Vladimir in Matjaž Klemenčič razpravo z naslovom n Položaj slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem v luči historičnih in socialno greogratskih procesov". Razprava je obširna in s kartami opremljena analiza položaja na južnem Koroškem ter zgodovinskih in sodobnih gospodarskih političnih vzrokov za diskriminacijo koroških Slovencev. V razpravi so opisane politično geografske in pokrajinske karakteristike s Slovenci poseljenega dela Koroške. Med drugim je omenjeno, da obmejne regije v primerjavi s preteklostjo ne predstavljajo več manj razvitih zaprtih področij; manjšine zaradi obvladanja jezikov in kultur sosednih držav v fazi intenzivnejše industrializacije lahko opravljajo funkcijo kulturnega, gospodarskega in političnega povezovanja med narodi dveh ali več držav. Ker pa avstrijske oblasti in družba to funkcijo Slovencev onemogočajo z raznimi oblikami diskriminacije, je to zavora pri gospodarskem razvoju narodnostno mešanega ozemlja in tudi pri razvoju in sodelovanju med državami v širšem evropskem prostoru. Razprava prinaša tudi politično in pravno zgodovino koroških Slovencev od njihove naselitve v šestem stoletju do danes. Še posebej podrobno se ukvarja z obdobjem po prvi svetovni vojni, najbolj pa z obdobjem druge avstrijske republike, kjer omenja posamezne zakone, ki jih je sprejela Avstrija v zvezi z ^reševanjem" manjšinskega problema, ki pa v praksi prav tako pomenijo germanizacijske pritiske. V delu, kjer je govora o narodnostni strukturi prebivalstva na Koroškem, posebej s številkami dokumentirano, razprava omenja manipulacije pri ljudskih štetjih, ki so bile že v avstroogrski monarhiji zlorabljena na potvarjanje dejanskih narodnostnih razmer. Tudi potvorjeni statistični podatki služijo avstrijskim oblastem kot sredstvo za germanizacijo. Avtorja se dotikata tudi sodobnih socioekonomskih procesov na Koroškem. Poudarjata veliko vlogo turizma in naraščajočo industrializacijo, kar ima za posledico hitro nazadovanje deleža kmečkega prebivalstva in spremembe na področju uprave in šolstva. Na koncu avtorja ugotavljata, da lahko danes določamo položaj manjšine v razmerju do večinskega naroda le skozi prizmo enakopravnosti v socialni in prostorski mobilnosti prebivalstva. Enakopravnost manjšine je lahko izražena samo z možnostjo reagiranja v njenem jeziku v celotnem življenjskem okolju, v vseh dejavnostih tako pri delu, izobraževanju, oskrbi, v upravi, rekreaciji in premetu, kot je to dano večinskemu narodu. Slovenci na Tisk im bombe Nova dokumentacija o položaju na Koroškem 5/offns^Z /n Jo^MTMfHtgcZjs^Z center f Ce/ot?CM (5/ndo^j zn šoMdrnostnž ^onzžte z% prat?/ce nzzznjtžn sfzz zz&t/g Jo-^ztznentztcžjo z nzzs/ouozn „Dze /(žzrntner Preste zrnc/ d/e Bomben". Z% pod/ggo z7o^zzznentzzcž;ž je s/KŽZ/o poročanje tre/z znerozčajnzPz ^o-roš^ZZ? Jnevnz&ov „Xarntner Tageszeztttng" /0j, „Vo/^szežtrtng" (OVP) žn ,,/č/czne Zeztzzng" /^neoz/vzsen"/ o /zow/?nz/z ateniatž/z, z/o ^aterzZ? je pr/s/o na Korošcem z? /et/Z? oz/ 7972 z/o 7977. Do^zzznentaczja t? zgoščen/ o/?/:/?; na poz//agz z/o/?esez/nz/? cztatov, pot?zet/Z? /z tozaz/evnz/? poročz/ omenjen//? /zstoz?, ze/o preprZč/jzt?o opozarja na v/ogo, ^z jo zgra nzeroz/ajn/ ^oroš^Z tzt& pr/ oZ?/z^ot?a?zja jasnega mnenja, /n s/cer ne z? o/?je^t/z?nem, marzzeč z? ze/o enostranskem zn pr/stranskem smzs/zz, to je z? /zraz/tem p?*ot/7?M7!jšZ7!s^ew z/rt/?rr. O tozaz/ez?n/ „praks/" je okštrno razpraz?/ja/ že Tčokert Saxer z? sz?oj/ ana/zzz zaz/ržanja korskega t/ska z? tako/menoz?an/ „zaz/et?t Waratc/?". 5ez/anja pzz/?/z'kacz'ja je zan/m/zza z/opo/n/tezz, njena z?rez/-nost je prez/z?sem z? tem, z/a zajema z/a/jše časozzno o/?z/o/?je ter zzpoštezza z?ečje stez?//o konkretnz/? z/ogoz/koz?z namreč z/z?anajst aten-tatoz? tekom šest//? /et. Čepraz? se az?torj/ /namenoma) omejzzjejo /e na najko/j potrekne poz?ezoz?a/ne opomke, je noz?a