VILKO MAZI: Koncertna turneja Ijubljan- skega učiteljskega pevskega zbora. V petek opolaoči je potegail vlak z l.ia.bl|anslkeea jjlaivnega kolodvora. ia pol sjbotine vedrih obrazov se je odp.eljalo aa našo severao mejo, da poaese t.ia aašo le0(< pesera ter io ra>zodeae v vsej njeai krasoti in a.jeaem bogastvu našim bratom aa historičnih panonskih tleh. Proti 'uiru. ko srao se bližali Mariboru, je f^rščalo od sivega aeba ia obetalo se n-um ie skrajno slabo vreine. Vzaemirjatl nris je ieila skrb. kako aas bo močilo tam po slabih p.rekinurskih cestah in nam ^rizgalo blato aa obleke. v duše pa če'nprne misli. Tako smo prevozili pot do ^lJil.i in potem v skrbao zastraženih vaš:oaih vse tja do železniškega mostu, ki vodi v Gorajo Radgoao. aašo poslednjo Djstajo. Mahoma pa aam ie odleglo. ko irno zaRlsdali na pero.au pestro gručo Vrlih Radgoačanov. na čelu iim tovariša aadučitelja Mavriča. ki aas ;e pozdravil izpod dežaika v par toplih ia prisrčaih bcsed'a'h in aašesra aeumoraega Ljubo Dermelja, ki je šel pred aami. da aam pot pripravi. Kmalu smo se porazvrstili po udobnih staaovaniih, kjeir so aam gostoliaibni Hudie postregli s kavo ia čajem. "Visek gostoiliabja pa so pokazale nekatere družine s tenr da so se umaknile v čumnate in celo v gospodarska poslopja, samo da so mogle poauditi gostom, kar jim ;ie bilo v moči. Ko smo se popoldne odpočili. ie zasvctovalo aad Muro solnce. kakor da se ie zieodi! čadež. Navdalo aas ie zopet tist j radostao razpoložea.ie. ki saio ea bili rclni ob odhodu iz I.jubljaae. Pribiižala se ie ura našega prvega koacerta. Lepa veranda na vrta Vavpotičeve sfostilae se ie začela polaiti z občiastvota iz vseh sloicv. Improviziraa je bil primerea oder za pcvce ia uudi za razsvetljavo ie bilo potrebao poskfbljeao. Kmalu je bil zasedea poslednji stol ia tudi stojišče se je naoolailo do zadajega kotička. Koacertai prtfgram ie obsegal povečini iste točke. ki jih je zsbor odpel na svojem spomladanskem koacertu v Ljubljani. Hvaležna publika je siprejela sle-  lierao tocko z vlharnirni aplavzi. Najbolj so pač ugajale nesmi. ki jih prepletajo pristni narodni motivi ia to so bile Ada- mičeve skladbc. Prav posebno oa ie segla k srcu Juvaačeva: »Izgubljeni cvet« la Nedvedova: >Nazaj v ptaainski raj,« ki jih ie moral zbor ponavljati. Talko je bilo tieba poaoviti hidi Adamičevo prisrčkano- »Ne maram tebe.« PireLmbke pa so bile solistovske točke ge. Vak-Sadarjeve. ki iih ie podajala z aedpsegljivo aežnostjo, lako zlasti >I1reipenenje« ia »Uspavanko«. Solistko ie spremljala aa pianiaa gidč. Cepr.drova z isto diskretaostio kakor aa ljubliaaskem koacerta. Seveda ae gre na a.ien rovaš. če iastrument ni bil tak. ka- kršea bi sodil aa koacertai oder. Pevovodja Juivaaec je prejel lep lovor.iev veaec s trobojaico, ga. Vak-Sadarjeva ia gdč. Cepudrova r<a pestra šopka. Lokal sam ai bil posebao pripraven niti za zibor. aiti za solistko. Maaikalo mu ie potrebne akustike. Toda dobra volja hvaležne paiblike ie zaala piremostiti ta vcliki aodostatek. Zato so dosegle svoj namen vse proizvajaae kompozicije ia •raosfotero oko so oblile sforke solze. zlasii ob večao lepih zvokih Nedvedove pe- sir.i »Ia to ti aič ai mar. da dragi srčao vdani.« ki izzveni kakor veličastea »Et iacarnatus est...« ob veliki maši. Naposled moram oineaiti. da se ie udeležilo koncerta tudi zaatao število nemške iateligeace iz mesta onkraj aaše aie.ie. kar je pač iasea dokaz. da ima aaša lepa slovenska pesem izredno privlačao silo tn da smo ter hočemo ostati kulturen aarod med kukurnimi aarodi. Skratka: v Radgoni srao zapustili ?to lepih spomiaov. kakor je to odkirltos.čao povdarjal v svojem toplem aagovotu no koncertu sam radgtonski župan. Sto lepih spomiaov pa je ostalo tadi nam, ko smo se nasledaji daa aapravili v središče Prekmnrja — v Mursko Soboto. Na širokem trgu pred pošto aas je čakalo četvero vozov lestveacev. Še enkrat ie zaorila v slovo aaša aasrodaa popevka aied hišami. kjer je bilo še pired par leti aevarao zašepetati sloveasko besedo Vozniki so pogaali, iz oken in z ulicc so zamahali robci in klofoaki v iprisrCao slovo. Spotoma so iskreao pozdravljali ljud.ie. ki so odhaiali k aiaši. Med bogatimi polii se je odvi.jala poi vse tia do Radeacev. kjer srao si mlaiogrede ogledali kopališče ia pokusili sla- tino. ki pa aima aič kaj vabljivega okusa. Vozove in aas je preaesel širdk brocl na aaspirotai breg deiroče IVlure. kjer saio se pri idiličai mlinarski naselbiai v Petaacih ondružili sokolski vrsti. ki je imela zdaj isto pot kalkor mi. Docela aova slika pokraiiae. Sama plodna ravaa. Zlata žitaa polja vse kamt5T seže oko. Toda poslopja. ki smo jih sirečavali. so boraa in skoro preveč skrotnna. Slainaate strehe. za silo pobeljeat vec.sti zidovi z aizkimi okni. Jate gosi la rac se majejo ob mlakah, kotpe prašičev nrerivaio frate in se valjajo v skopi seaci pod aikj.ci.iami. Tu, tam se prikaž.e hiša, zidaaa iz opeke: trgovina ali. gostilna z eksotičnim imcnoin aad vrati ia aič ae de. če ie danes pritrjeaa na ta vrata slovcnska trobojaica — Mebreicu so novcl vse. drueo aič. Ista slika. kakor sem 10 tolikokrat trledal po Galiciji, Ukrajini in na romaaskih ravaiaah: rakraaa. ki se skoro ae da izlečiti. Prek Tišiae ia par drugih vasi saio dosegli sredi soparnega dae Marsko Soboto. (Dalje prih.)