Štev. 21.


V Marrooru 24. maja 1888.


Tečaj XXII.
List ljudstvu v poduli.
Izhaja rak č«trt«k in velja • poštnino vred in v Mariboru a pošiljanjem na dom za celo Isto 3 gld,. z* pol let« 1 gld 60 kr., za četrt leta 80 kr. — Naročnina se pošilja nprarništra v tiskarni s». Cirila, koroške ulice, bit. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine.
Posamezni listi dobi se v titkarki in -bri gTj No trgu op 5 kč, 1 Rokopisi se ne vračajo, neplačani Usti se iie sprejemajo Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če y> natisne enkrat 8 kr.
■ ■ ■ " " 3r.

velikem
dvakrat 12 kr., trikr;
Nemškutarija na Koroškem in Štajarskem z nemškim šnlvereinom vred. \ A
posl^incss^Hf. Gre^oreca t drž^zl)iW?

zavnea
■ mžj^ 1888] ^afnefii zapJ&jiku.)
^ (Dk^
s^ Prošnji ao takoj u^tfcšank to pa tak'o,va,&N sedaj slovenski kme1§«? kjder se svoje narodnosti uže zavedajo, vyse^m^pitirv)bžalujejo. V svoj«j preveliki zaupnd^ti Tgi^lilOo, da bode slovenščina še zanaprej >J§»lrostala kot poučni jezik, ker se to samo po sebi razumeva in zdrava pamet zahteva. Toda tukaj so se hudo zmotili.
Šolske oblasti so iz domnevnega učnega predmeta (nemščine) kar meni nič tebi nič — napravile poučni jezik. Na ta način izgubili smo več kakor 100 slovenskih šol. (Cnjte, čujte, na desni.) Najprvlje so slovenščino izpodrinili iz višjih razredov, jo potisnili v nižje, nekaj časa je še trpelo v prvem polletji prvega šolskega leta, a naposled so jo popolnem zapodili iz šole. Koliko takšne šole za ljudsko omiko premorejo, to je jedini sedanji slovenski poslanec koroški g. Muri, letos dne 19. januvarja v deželnem zboru koroškem izpovedal. Besede so priproste, a tem bolje srca pretresujoče. Prosi m dovoljenja, da jih prečitam:
„Slovenski otroci, takšne (ponemčene) šole obiskavajoči, naučijo se tam nemški citati ali brati, toda malokedaj razumevajo, kaj so čitali. Naučijo se tudi nemški pisati. Vendar to nema nobene vrednosti za nje, ker ne dospejo nikoli do one zavrseno3ti v nemškem jeziku, da bi mogli le jeden sami sestavek pravilno nemški zapisati. O drugih predmetih, na pr. o zemlje-pisji, prirodopisji itd. še niti govorim ne. Kajti samo ob sebi je umevno, da slovenski otrok na deželi ne more toliko v nemš ini takoj napredovati, da bi se ovih predmetov s pridom učil v nemškem jeziku. Jako pogosto se tudi zgodi, da pošiljajo v šole, kjer so le slovenski
i h rsi.J^
djev,
k trosi }nik^ pleil
vne
ih, ki\sloV«ngKi j-nio.ne t 5
v . P i. , hSKt
voril jaVno jedini dežalni>y ¿N ^erfcev. i Grospodsjlež^lni T < Schmiot-Zabjerov ^i^iej pa sraSvno
ki fnio.ne i
^Poučuje aetako, kakor si občine^Jselelii". >
'e $0 seoaj le deloma re^n&neR ne. Resnične so.\tan* slo^pnske kmete pregovorili ^n^ci-) ti narodnemu jeziku šolah^od-povedali^-ee ter še niso izpoznali, kako je v to krivo in škodljivo. Tukaj jo res tako, kakortje deželni predsednik izpovedal. Niso pa več resnične njegove besede tam, kjer so slovenski kmetje svoje narodnosti zavedli se, pomoto ste-poznali in sedaj poprejšnje svoje slovenske tirjajo nazaj. V to svrho dopošiljajo šolski^ .j oblastim številnih pjošenj, žalibože dosedaj še" ' zmiraj — zastonj. (Čujte, čujte! na desni), kal kor je v tej visokej zbornici že večkrat bil1 povedano. Dostavljam temu le' sledeče, kaL ^ osvetljuje, kako se šolske oblasti nasproti ovirn^ prošnjam obnašajo. Prav značljivo je. Šolsk občina Glineška pri Celovci uložila je prošnj pri okrajnem šolskem svetu za slovensko šolo^ Takoj pokliče predsednik ovega sveta zastopnike^ šolske občine pred sebe ter jih nagovori: glejte me, tudi jaz sem Slovenec, le nemščini " se imam zahvaliti, da sem postal takšen gospod, kakeršen sem, namreč okrajni glavar. (Čujte, čujte! na desni.) O ve besede kar poparijo kmete ter jih toliko prepričajo, da so takoj svoje podpise na prošnji za slovensko šolo — preklicali. Podobno godilo se je prositeljem iz Bilčevasi. Trem šolskim občinam v okolici
Rožeškej izdelal je slovenski advokat prošnje . 1 • - ■ -- - - / f
rJ
S >
za slovenske šole. Redno podpisane odpošljejo se. Kmalu za tem pridrvi predsednik dotičnega)\^p> * okrajnega šolskega sveta, okrajni glavar Praksel- 5 ^ " majer, in obdelava prositelje tako dolgo; da ^ A. naposled prošnjo prekličejo. Nekaterim pa, ki se niso hoteli udati, zakliče oblastno: „Storite,
-j- /U^»
A-
i1
JU
(rO
: 1

bar hočete, slovenske šole ne dobite nikedar ne". Iz tega sklepam tako: Kedar slovenski kmetje v svojej nevednosti nekaj zahtevajo, kar nasprotuje državnim osnovnim zakonom, kar se ne ujema s pedagogičnimi načeli, kar je tedaj nespametno, zmatrajo to šolske oblasti kot pe-dagogično modrost, katero treba takoj izvršiti. Kedar pa isti kmetje zapazijo, da so se zmotili, da so nekaj zahtevali, kar je protivno državnim osnovnim zakonom in pedagogičnim načelom, in sedaj zahtevajo nekaj pametnega, odbijajo jim njihove prošnje ter jim pravijo: Slovenske šole ne dobite nikedar ne!
Gotovo je, da takšno postopanje zoper Slo> vence se nikakor ne ujema s hvalisano nemško poštenostjo in pravicoljubjem. Toda na čast pravim, poštenim in pravicoljubnim Nemcem domačim morem reči, da se ti najmanje ukvarjajo kmete slovenske begati in loviti. Prvi so tukaj le priseljeni tujci, nameščeni uradniki, profesorji in učitelji v zvezi s 'slovenskimi odpadniki. Te baže ljudje imajo dovolj brezozirnosti v sebi napuha in sovraštva do Slovanov, kar jih zmožne dela za najhujše beganje narodov.
V pospeševanje ponemčevanja Slovencev zasveti se nemškutarjem nova misel. Zapazili so namreč, kako imajo Nemci povprek več denarja nego Slovani. Sklenejo torej Slovanom, zlasti Slovencem, narodnost v šoli kar odkupiti. Ta misel bila je res vredna sedanjega denarnega veka, nekoliko izvirna in času zelo primerna. Ravnokar so namreč osnovali „nemški šul-verein".Tako-zvani„ fakcijozni" nemški liberalci sklenili so grofa Taaffe-ja in njegovo ministerstvo podreti, naj velja, kar velja. V to svrho posnemajo silnega Bismarcka v Berolinu, ki je neubogljivim konservativcem in liberalcem se zagrozil s socijalisti rekoč: Acheronta movebo. Da bi ministra Taaffe-ja vrgli, poženejo fakcijozni liberalci barko zoper njega med ljudstvo. „Nemštvo v Avstriji je v nevarnosti", upijejo na glas, kličejo iz pruske Nemčije pomoči in osnujejo opirajoč se na „Allgemeine deutschen Schulverein" v Berolinu poseben avstrijski „nemški šulverein". Prične se ravs in kavs med avstrijskimi narodi, kakeršnega še do te dobe ni bilo.	(Dalje prih.)
Gospodarske stvari.
Krava in nje vsušenje.
(Konec.)
Krotka in prijazna postrežba d£ breji kravi posebno dobro in gleda se naj na pravo krmo! Tepsti ali suvati krave ne kaže nikoli prav, izlasti pa še ne v času, ko se bliža čas, da po-vrže. Presilno je ne smemo goniti in ji tudi dela ne kaže preveč, predolgo nalagati. V voz, k ojesu vpreči take krave ni dobro, saj se lehko
poškoduje ter izvrže. Tudi to ji je nevarno, če se stavi med živino, ki rada bode ali pa se sili je preveč skozi vrata.
Ogibati se je tudi krme, ki je vlažna, s peskom napolnjena ali skažena, tudi take ji ne dajaj, ki ji dela drisko ali pa jo napenja, na škodo so ji tedaj zmrzel krompir ali tudi scim-njen, istotako taka repa, poparjena trava, repna cima ali zel, kisle tropine itd. Ako ni v tem človek previden, izvrže krava kaj rada, to pa je dvojna škoda, prvič izguba teleta, potem pa se slabi krava, da dolgo ni nič kaj iz nje. Ali tudi to je škoda, če že sicer ne izvrže krava, prenese pa svojo bolezen na tele. Kravi pa se v tem slučaji ne pozna nič, da je bolna.
Tečne hrane pa je kravi v tem času potreba, če je ne dobi, nastane lehko škoda, da se ne popravi več, naj se človek trudi za to, kolikor more. V dobri koži mora biti krava, naj velja, kar rado. Čem močneja je krava, predno povrže, tem več daje, kedar povrže, mleka. Za to krmo torej ni treba si biti v strahu, da se ne poplača pozneje. Vendar pa je tudi v tem meja, čez katero se ne sme seči. Ako se namreč predobro krmi, lehko dobi krava, kedar povrže, mlečno mrzlico. Bolj a, ko je krava, prej se je ta bolezen loti.
Nekaj časa, predno povrže krava, začne ji vime rasti, nekaj dni poprej pa se kaže že tudi mleko pri kravi in celo pri telici, ki je na prvo breja. V tem času je treba paziti na vime, semtertje se potegne za cecke. Ako je v vseh ceckih enako mleko, tedaj je dobro in ni treba druga, kakor gledati, da si kravče ne prehladi vimena. Kedar pa najde človek, da so v ceckih gruče ter se dajo le po časi, kakor po nitih spraviti iz ceckov, tedaj kaže slabo za mleko in ne pomaga nič druga, kakor da se kravče večkrat molze in tako odpravijo gruče iz ceckov.
V zadnjih dneh, predno povrže krava, naraste vime precej in je sila občutljiva krava na ceckih. Ce trpi to par dni, bode dobro, ako se izprazni vime po dve ali trikrat na den. Ako se je bati mlečne mrzlice, naj se dela na to, da dobi krava prej ko prej mleka. Ker izgubi krava na teži, če je premočna, predno povrže, toliko se lehko računi na to, da ne bode mrzlice. Največkrat pa že pritisne mleko v vime še le tisti den, ko povrže krava, s tako silo, da se mora vime izprazniti. Redko bode tedaj treba molzti kravo delj časa, predno povrže. To je le izjema.
Vrabelj pa grali.
Kakor je znano, prihaja vrabelj rad na polje, kedar se obseje, posebno pa dela škodo na vrtu. Salatino seme pa grah, kedar pride izpod zemlje, ljubita pa mu kaj izvrstno. Strahovi, kakor se po navadi stavijo, niso dalje
časa vrablju strahovi, kmalu se jih navadi in on gre torej hrabro na gredo ter si poišče kaj za malico. Grah priluka izpod zemlje, pa prinese seboj še tudi kalni peresi, ki ste sedaj mehki in za to ste kaj po godu vrablju. On prihaja tedaj dan na dan ter pozoblje ves mladi grah.
V tem ni druge pomoči, kakor da sadimo grah globlje, kacih 10 cm. v zemljo. To še ne stori ničesar grahu, na robe oni peresi pusti že v zemlji in grah, to je njegova zel, prikaže se sama na vrhu in njej ne more vrabelj ničesar. Grah lehko lepo raste in dozori, da ga potlej lehko shrani gospodinja v lajti, ne pa poprej že vrabelj v svojem želodci.
Sejmovi. Dne 25. maja v Dobji, v Ivniku, v Ormoži, v Gradci, v Beračah, v Rogatci, v Slivnici pri Mariboru, pri sv. Vrbanu v slov. gor., in v Vitanji. Dne 26. maja v Jarenini. Dne 28. maja v Rušah, pri Novi cerkvi. Dne 29. maja v Reichenburgu. Dne 31. maja v Loki, v Rečici. Dne 1. junija v Vojniku in dne 2. junija na Ptujski gori.
Dopisi.
Od Sčavnice. (Strossmayerjevo pismo.) Tudi naša občina je vzprejela škofa Stross-mayerja za častnega občana in sicer ob zlati meši. Odgovor biskupov pa je ta-le: „Slavnoj občini Savnici, koja me je prigodom zlatne moje mise častnim svojim občanom imenovati izvolila, izporočujem oviem najtopleju svoju hvalu. Bog dragi slavnu občinu Savnicu blagoslovio a sve vriedne njene občinare — častitu braču našu Slovence — svakim dobrom obilno blagoslovio! Ja se ponosim onim odlikovanjem, koje mi je ovoj put malne sva Slovenija izkazala; ja se ponosim tim, jer vidim, da se brae.a Slovenci i Hrvati ljube, — jer vidim, da i tamo izza Mure brat Slovenac jošte živi, svoj jezik čuva i za svojo braču obznaje. Ne bojmo se, nedemo propasti; jer dragi Bog ne nedopušta, da narodi, koji njega ljube i koji baštimu svojih dje-dova svojim životom brane, propadnu. Tako vi narodi prije ali kašnje slave svoj uzkrs. Još jed-nom: liepa hvala slavnoj občini Šavničkoj i Bog ju blagoslovio! Sa bratskom ljubavju: Strossmarjev, biskup". Te časti se pač veselimo, hvala onemu Anovčanu, ki nam je to pripomogel, t. j., ki nas je na to opozoril. Mil. gosp. Strossmayerju pa želimo, da bi še se mnogo let veselili svoje zlatomešniške časti ! Slava in živeli!
Iz Brnce. (Zahvala in prošnja.) Na prošnjo v raznih slov. časopisih objavljeno so knjižnici, katero si je ustanovila „podružnica sv. Cirila in Metoda za Beljak in okolico" z namenom, podajati podružničanom in mladini
slovenski primernega poučnega in zabavnega berila, blagovolili darovati: Blag. gospa Mag-dič iz Ormuža po Č. g. Greg. Einspielerju nad 100 različnih jako lepih in koristnih knjig, slavno vodstvo „družbe sv. Cirila in Metoda" v Ljubljani 42 različnih knjig v več iztisih vkup 64 zvezkov, slavni odbor „Matice Slovenske" v Ljubljani 7 različnih knjig v več iztisih vkup 36 zvezkov, bi. gosp. Fran Pihač, trgovec v Beljaku 18 različnih knjig in blag. g. Lip. Haderlap, pisatelj v Celovcu, 5 snopi-čev svojih „koroških bukvic". Nadalje sta z namenom, da se omenjeni knjižnici omislijo primerne knjige, blagovolila darovati: blag. gosp. Simon Rutar, c. kr. profesor in c. kr. okrajni šolski nadzornik v Spletu, 10 gld. in č. gosp. Janko Tikvič, kaplan v Wundschuchu, 1 gld. Za vse te preblage darove izrekata podpisana najprisrčnejšo in najtoplejšo zahvalo; ob jed-nem pa si dovoljujeta prositi še druge slovenske rodoljube, naj blagovolijo to domoljubno in koristno podvzetje s primernimi darovi podpirati. *)
Matija Wutti, kmet in načelnik, podružnice
sv. Cirila in Metoda za Beljak in okolico. Valentin Kraut, župnik brnški in tačasni knjižničar.
Z Zavrha pri Dobrni. Naša okolica je učenemu svetu dobro znana, saj imenito gospodje profesorji, ki po visokih šolah razlagajo prirodoznanstvo, večkrat prihajajo k nam ter brskajo po tukajšnjem hribu, iskajoč takozvane petrefakte, t. j. okamenele rastline. Kaj slabega bi o tem kraji še domačini ne znali povedati. Zavoljo tega se lahko umeva, da človeka boli, ker se je tukaj zgodilo nekaj, kar bi se v obče nikjer ne smelo pripetiti. Bilo je to lani enkrat, da je neka tatinska taca vlomila v tri viničarske sobe; v dveh ni bilo kaj za nepoklicanega gosta, pač pa v tretji. Tukaj so dolgi prsti takrat skrivaj in brez plačila kupili oblačila v vrednosti 15 fl. in vzeli še 30 fl. gotovine. Letos je ptiček menda hotel obhajati obletnico. Dne 28. aprila je namreč vlomil v isto znano mu hišo ter itak vbogemu revežu odnesel zopet vso okoli 20 gld. vredno obleko, kar si je je bil znovič oskrbel. Toda v čast okolici, sploh razsežnej občini in še po-sebič fari, bodi povedano, da domačih lopovov nimamo. Na pr. minole jeseni je v nekej drevesnici zmanjkalo nekoliko drevesec, te so pozneje našli daleč od todi, nekje na Pohorji. Upamo, da bodo tudi še ne vjetej ptici-roparici prišli na sled in jej peroti primerno pristrigli. Kar se pa vzlasti tiče denarja, veljaj sledeča opombica: Dandanes nikjer ni daleč do pošte, a na vsakej pošti nahaja se hranilnica ali kakor še nekateri pravijo „šparkasa". Kdor ima
opraviti z denarjem, naj ga varuje doma le toliko, kolikor ga ravno za silo potrebuje tako-rekoč od danes do jutri, vse ostalo naj izroči poštnej hranilnici. Recimo: od Zavrha do pošte je le pol ure hoda. Tukajšnji okoličan torej ves denar, ki ga prisluži, lahko sproti nosi v hranilnico in isto tako sproti izvzema, kadar ga potrebuje. Vlagati in izvzemati pa more sleherni dan ne samo na domačej pošti, ampak na vsakej pošti, kjerkoli v cesarstvu; v ta namen je pač treba le to, da ima pri sebi vložno knjižico, ki jo je vložnik dobil brezplačno pri prvokratnem vlaganji ali shranjevanji svojega denarja. če zgubiš poštno-hranilnično knjižico, boš dobil novo; ako pa peneze posejaš, mogoče, da nikdar ne zveš, kje cvetejo. Bukvice so tako močno zavarovane, da denarja ne dobi živa duša drugi, kakor jedino le lastnik sam, a vsaki nepoštenjak se s ptujo knjižico v roki izdaja pravici v roke. Sicer pa glede poštenosti bi v obziru na domače sosede tudi mi, ko bi bila šega, menda še smeli posnemati nekdanje Slovence, o katerih se v zgodovini bere, da z domi odhajajoč niso zapirali dveri za seboj, ker so na mizo bili pripravljali jedila navlašč za gosta, ako bi se morda oglasil pri njih in bi ne bilo nikogar doma.
S Ptuja. (Dijaška kuhinja.) Dijaška kuhinja v samostana č. gg, oo. minoritov na Ptuji je meseca aprila t. 1. 610 obedov v vrednosti 91 gld. 50 kr. ubogim dijakom podarila. V letošnjem šolskem letu začenši s 17. septembrom p. 1. je uže 4229 kosilec podarila, potrošila pa 634 gld. 35 kr. Z nova so v blagi namen nastopni p. n. častiti dobrotniki, oziroma si. zastopstva darovati blagovolili: a) vnanji: č. g. Meško Jakob, župnik pri sv. Lovrenci v si. gor. 5 gl.; preč. g. dr. Gregorec Lavoslav, kanonik in drž. poslanec, 5 gl.; si. dekanijski urad v Gornjem gradu 3 gl.; č. g. Tikvič Ivan. kaplan v Wundschuchu, 2 gl.; b) Ptujski: preč. g. Modrinjak Matija, prošt., 5 gl.; g. dr. Ploj Jakob, odvetnik. 4 gl. 65 kr.; g. dr. Jurtela Fran, odvetnik, 10 gl.; g. Klobučar Anton, c. kr. sod. pristav, 2 gl. 25 kr.; g. Kunstek Luka, prof., 2. gl.; g. Cilenšek Martin, prof., 1 gl. 20 kr.; č. g. Hirti Fran, benef., 1 gl. 5 kr.; č. g. Majcen Ferdo, veroučitelj, 1 gl. 5 kr.; č. g. črnko Marka, vikar, 1 gl. 5 kr.; č. g. Šalamon Fran, mest. kaplan, 1 gl. 5 kr.; g. Spindler Anton, c. kr. kanclist, 1 gl.; „Posojilnica Ptujska" 25 gl. Vsem blagim dobrotnikom in iskrenim ljubiteljem učeče se mladine prisrčna zahvala in stoterni: „Bog plati!" Nadaljne milodare vsprejema č. g. o. B. Hrtiš, gvardijan in župnik na Ptujem.
Iz Branoslavec. (Kraj ni šolski svet.) Krajni šolski svet v Cezanjevcih je sestavljen ter je taistemu izšel kot predsednik g. Martin Kšela, posestnik v Cezanjevcih. Upamo ter pri-
čakujemo od njega, da bode za dobro naše narodne šole kot značajen mož in pošten narodnjak deloval tako, kakor je to storil dosedanji predsednik g. Jožel Sijanec, ki si je veliko zaslug za našo šolo pridobil in pri vsaki priložnosti branil pravice naše narodne šole, to mu na čast tukaj bodi izrečeno.	P.
Politični ogled.
Avstrijske dežele. V drugem tednu meseca junija snidete se delegaciji, tokrat v Pesti. Kolikor se sluti, bode jima dovoliti večjo svoto za vtrjenje trdnjav ob vzhodnjih mejah.
—	Drž. zbor razpravlja proračun pravosodnega ministerstva. Kakor je znano, vodi le-to minister baron Pražak in bode torej skorej gotovo hudih prask. Dr. Foregger in enake vrste poslanci dobž tukaj ugodno priliko prijeti ga za to, da brani pravice slov. ljudstev. Izmed slov. poslancev govori dr. Frjančid, pa še more biti kateri drug, če bode treba. — Na Dunaji je bila une dni dolga obravnava zoper nekaj carinskih uradnikov, ki so pomagali nekemu trgovcu, judu, ogoljufovati državo pri carini na svilo. Vsi so dobili sedaj od 6 do 12 mesecev ječe. Škoda je državi za 20.000 gld. — V Gradci si napravi dne 3. junija razna gospoda, ki je denarna, cvetlični korso, t. j. vozili se bodo na vozih polnih cvetlic po mestu, potem pa bode razstava raznih cvetlic v „obrtnijski dvorani". To veselje je nedolžno, denarja pa spravi precej v roke — vrtnarjem. — Koroški nemškutarji kujejo po slov. občinah zahvale posl. Ghonu, češ, da so koroški Slovenci čisto zadovoljni z ljudskimi šolami, kakor so sedaj. Njim je torej prav, če so trdi Nemci za učitelje slov. otrokom, Tu in tam se jim ujame kak obč. zastop za tako zahvalo, na hvalo koroškim zastopom pa moramo reči, da le redko.
—	Na Tirolskem se je unel pri vasi Jenbach gozd na binkoštno nedeljo in sta bila grad Tratzenberg in vas Jenbach v hudi nevarnosti, da jih ne vniči grozni požar. Sedaj pa že nevarnosti menda ni več za njiju, a škode je sila veliko. — V Ljubljani je bilo o binkoštih 1956 birmancev, kumice so imele tudi letos lepe peče na glavah. Bila je te dni Ljubljana v resnici bela. — Osepnic še po Kranjskem ni konec in izostaja še vedno za voljo njih kje kak sejem, tako ne bode dne 25. t. m. sejma v Mengši. — V Postojno se je o binkoštih kacih 700 tujcev pripeljalo iz Dunaja, Gradca itd. — V Gorici je vsled zadnjih volitev mestni zastop v rokah „zmerne stranke", Italijani pa so še zmerom v večini. — V Trstn so imeli nemški in italijanski delalci neko zborovanje; bila pa je v njem taka zmešnjava, da še niso vedeli, zakaj da so se prav zbrali. Najbolj smešno pa je bilo, ko
je nekdo predlagal, naj bi mesto nedelje bil kak drug den v tednu počitek. To je pač hudo znamenje, taki ljudje so izgubili ves verski čut, gorje državi, če bode tacih še več. Slov. delal-cev pa pri tem zborovanji ni bilo. — Iz Dalmacije se preseljuje ljudi na Grško, toda zadene tam le redko kateri na srečo, večina po-umrje žalostno pod zemljo, v rudninskih prekopih. — V Hercegovino je vdrlo 15 črnogorskih roparjev, toda žendarji so jim prišli k malu na sled in so njih vodjo, M. Iljiča in njegovega brata vstrelili. Na to so se roparji razkropili. — Nadzornik c. kr. pehote, cesarjevič Rudolf pride dne 10. junija v Zagreb. — Hrv. vlada pripravlja nov volilni red; vsled njega bode manj poslancev, pravica voliti raztegne pa se na manj premožno ljudstvo. To bi bilo sicer dobro, toda to ljudstvo, ki dobi poslej volilno pravico, ni še godno in bode le vladi na voljo. — Madjari čejo svoje može imeti tudi v vrsti poslanikov v tujih državah in to je, menimo, da krivo, da še ni veleposlanika v Londonu. Brž ko ne tiscé Madjari kakega izmed svojih mož na to imenitno mesto. Doslej je bil ondi Karolyi.
Vnanje države Okrožnica sv. Očeta do škofov v Braziliji izraža njih veselje, da je srečno sedaj konec sužništva v tem velikem cesarstvu, — V Bologni je razstava v spomin SOOletnice, kar obstoji ondi vseučilišče. K razstavi ste prišla kralj in kraljica, sedaj prvo-krat, odkar je zjedinjena Italija pod žezlom savojske kraljeve rodovine. Bologna pa je sicer gnjezdo republikancev in socijalistov, tedaj ni prijazna kralju. — Crispi pripravlja nov kazenski zakonik, a boji se, da ga drž. zbor ne vzprejme. Pravi se, da je celo poslancem, ki so sicer do grla liberalci, preveč zoper katol. cerkev. — General Boulanger se že nosi, kakor da je francoski cesar, kajti ima v svoji palači že ministre, t. j. može, ki pazijo vsak po svoji strani na ministre republike ter mu poročajo o njih delovanji. Tako dobi mož vgled v to delovanje in tega porabi v svojem času gotovo za to, da jih vrže z ministerskih stolov in prekopicne prej ali slej tudi republiko. Bog zna, mu li obvelja vse, kakor si napeljuje. — Angliji ni po volji, da si trdi portugalski kralj vse pravice do trgovine v notranji Afriki. Sedaj mu odreka to pravico, toda kralj se menda ne ozira preveč na nje sebične želje. — Irski poslanci so nekam nevoljni na papeževo pismo, v katerem se obsojuje umor in v obče sila, če se tudi izgaja to le za to, naj si pridobi irsko ljudstvo pravice svoje. Irski škofje pa so izrekli sv. Očetu za to pismo svojo zahvalo in torej je gotovo, da irski možje ne umejo pisma prav. — V Belgiji niso liberalci edini v nobeni reči, samo v boji zoper katol. cerkev so volje podati si roke. Taki so pač vsi libe-
l ralci. — V Nemčiji je zopet hoj ? Francoska gosposka je necega židovskega mladeniča pognala nazaj na nemška tla, češ, da ni za-nj dela na francoski zemlji; sedaj pa bi še Nemci radi francoskih delalcev pognali nazaj, ali kako? Nič jih ni v Nemčiji. — Rusija sili čedalje globlje v srednjo Azijo, to ni Angliji po volji, ali tam ji ne more nič kaj do kože. — Bolgarski knez, princ Ferdinand, se je vrnil s svojega potovanja v Sofijo in se hvali, da ga je na celi poti ljudstvo lepo vzprejemalo. Major Popov dobil je 4 leta ječe, ker je goljufoval vojaško kaso. — Srbski kralj Milan izgubiva vedno bolj ljubezen ljudstva, to pa naj bolj za to, ker ne mara — kraljice. Na Dunaji so ju une dni spravljali a niso še ju spravili do cela. — Turčija ne privoli, da odstopi armenski pa-trijarh, Vehabedian, da-si le ta sam prosi za to. Tudi z Grčijo se še ni sporazumela, vendar pa ni ta razpor kaj posebno nevaren. V petek odpre se železnica, ki veže Dunaj s Solunom ob Črnem morji. — Don Pedro, cesar v Braziliji vrne se v nekaterih dneh domov iz Italije. Doma ga čaka že vesela novica, da se mu je želja izpolnila: v celem cesarstvu ne najde več sužnja.
Za poduk in kratek čas.
Zlatomešnik sv. oče Leon XIII. in slov. rimski romarji.
(Dalje.)
2. Tudi naš slovenski narod je bolj vbog in boren kakor bogat, in zato nas naši sosedi radi prezirajo in se nad nas povzdigujejo. Naš slovenski dom ni velika palača, ampak je bolj podoben majhni hišici.
Toda eno srečo ima slov. narod, to srečo namreč, da je vseskozi katolišk narod; kar nas je, smo vsi otroci sv. matere katoliške cerkve. Malo narodov na svetu je tako srečnih, lehko jih na prste prešteješ. In eno čast ima slovensko ljudstvo, da ga imenujejo pobožno slovensko ljudstvo. Dasi tedaj ni obširna naša domovina, je vendar preimenitna, ker je v njej zakopan zaklad sv. vere, in dasiravno je boren naš narod, pa je presrečen, zakaj „srečno ljudstvo, čegar Bog je Gospod, ljudstvo, katerega si je Bog v delež izvolil". Kakor je ta sv. hišica borna, pa je častitljiva, ker je Sin božji v njej prebival, tako je imeniten naš narod, dokler smo božje ljudstvo.
če pogledamo sv. hišico, zapazimo tu in tam že golo steno, in na mestih se zid že tudi ruši. Moram povedati in ne smem zamolčati, da se vidijo tudi na našem slov. domu semter-tje razpokline. Zlasti dve razpoklini naj omenim, ki ste na kvar lepemu licu slovenskega doma.
Prva razpoklina, ki se kaže na naši hiši, je kakih dvajsti tisuč prekmurskih Slovencev Da ogerski strani, katerim so svoje dni vsilili luteransko vero. O Marija, mi molimo danes za vse Slovence, da si jim mila, a vendar te posebno prosimo za tote nesrečne naše brate, da jim pri tvojem božjem Sinu milost izprosiš, da jim na skorem zašije luč sv. vere. Toda ta razpoklina ravno nevarna ni, dasi naše oči jako boli, veča nevarnost našemu domu od druge strani preti.
Drugo razpoklino v našem^ domu povzro-čujejo naši liberalni Slovenci. Časih je ta razpoklina že prav nevarno zazijala. Naši liberalci so tem nevarnejši, ker trdijo, da so sicer tudi dobri kristjani, dokler vendar krščanske dolžnosti zanemarjajo in marsikaj počenjajo, kar pobožno slovensko ljudstvo pohujšati in med nami razpor zatoriti zamore. O Marija, mogočna Devica, izprosi našemu milemu narodu milost, da se nad njim izpolni beseda preroka: „Jaz bom spet zazidal razpokline njegovih zidov". Suknja Jezusova, katero si mu ti, o Mati, stkala, je bila scela»— brez šiva, in nikdo, niti njegovi sovražniki, se niso upali je razdirati. Hudobna roka bi vsakako tudi bila, ki bi se upala edinost katoliškega našega naroda razmikati. Da bi vendar dobili Duba zastopnosti: „da pravični iz vere živi" in ne iz narodnosti, in da vera narodnosti ne kali, ampak na pravega katoličana se kakor Bog, tako tudi dom in cesar slobodno zaneseta. Vsa narodnost pa, ki ne stoji na trdni podlagi verskega prepričanja, je omahljiva in sebična, mi nič za njo ne damo !
Če bode naš narod zopet vseskozi veren in pobožen, in ako bode vsak Slovenec ne samo sin matere Slave, ampak tudi otrok božji, o potem bode tudi Marija rada med nami doma, potem bi se precej z nami vrnila. O Marija, pridi vendar k nam nazaj na našo slovensko stran! O ko bi Ti vedela, koliko tvojih pesni se po naši slovenski domovini razlega, koliko rožnih vencev ti naši Slovenci vsak dan zvežejo, kako se tvoje podobe in tvoji altarji kinčajo, kako so pri nas goste tvoje cerkve in zlasti romarske tvoje cerkve čestokrat natlačene vernega slov. ljudstva, gotovo bi k nam nazaj prišla. O pridi vendar, mi ne bomo tvojega božjega Sina in tebe več žalili!
Čudna reč! rSveta hišica" je v Nazaretu stala kraj morja Genezaret. V Tersatu je gledala doli na morje, in tudi tukaj iz Lorete vidimo široko morje. Kaj le to pomeni?
„Velika, kakor morje je tvoja žalost". Morje nas svari, naj bi več ne grešili, in Marije Matere več ne žalostili, ker je že itak velika kakor morje žalost njena. Mi slovenski romarji ti obljubimo, da te odslej ne bomo več žalili — tedaj pa le pridi zopet k nam. Amen.
V Loreti me je vedno čarala misel, da
bode „sveta hišica" skorej k nam nazaj prišla. Kar pač srce poželuje, človek rad veruje.
Smešnica 21. Vojake so dobili v vas in tedaj pride čez nekaj dni višji častnik, povpraševat, kako da bi se kaj nesli. „Mati", vpraša neko gospodinjo, „imate-li tudi vojakov pri hiši ?" — „Imamo", odvrne ženka, „celih šestero imamo." — „Kako, ste-li zadovoljni z njimi?" „Sem, vsi so prav pridni, samo malo preotročji". — „Preotročji ?" čudi se častnik, „kako menite to, mati?" „E no", skašljuje se ženka, „kar jim pride pod roke, vse čejo imeti in česar jim človek ne da, to pa si vzamejo kar sami, sicer pa so pridni".
Razne stvari.
(Cesarjev dar.) Njih veličanstvo, svitli cesar so podarili 100 gld. za šolo pri sv. Vidu na Planini.
(Sv. birma.) Na binkoštno nedeljo so Njih ekscelencija mil. knezoškof 618 otrokom iz Maribora in okolice podelili zakrament sv. birme.
(Drž. zbor.) V sredo, dne 23. maja sta v drž. zboru na Dunaji govorila gg. dr. Frjan-čic in Gregorec. Oba sta se krepko potegnila za pravice slov. jezika v zemljiščnih knjigah.
(Imenovanje.) Vič. g. Franjo Danko, c. kr. vojaški kapelan in č. konsist. svetovalec dobrovniške škofije, sedaj v Mariboru, je imenovan za c, kr. vojaškega kaplana 1. vrste.
(Izjava.) V zadnji številki smo prinesli izjavo našega g. odgov. urednika ter v njej izrekli, da nismo v dopisu iz Celja v 1. štev. tega leta nikogar hoteli žaliti. To je gola resnica in smo torej to izjavo lehko džli v „Slov. Gosp.", to pa na izrecno željo gosp. dr. Edv. Glantschnigga, ki je zastopal tožnike, t. j. volilne može, čijih imena so stala v onem dopisu. G. dopisnik, vsaj kolikor mi sodimo, ni imel drugega namena, kakor slov. volilcem povedati, da možje, ki ne gredo volit, ako so izvoljeni za to, niso taki, da jih še voli kedaj slov. ljudstvo za volilne može, v ostalem pa so lehko še popolnem vredni poštenja.
(Občni zbor.) Šmarsko-Slatinska podružnica sv. Cirila in Metoda ima v nedeljo, dne 27. maja svoj občni zbor, h kateremu vabi vse ude in prijatelje	Odbor.
(Nova pošta.) Pri sv. Benediktu v slov. goricah odpre se dne 1. junija c. kr. pošta. Zvezo ima s pošto pri sv. Trojici in je ob enem nabiralnica c. kr. poštne hranilnice.
(Sv. misijon.) V ponedeljek, dne 27. maja, začne se pri Novi Štifti blizu Gornjega grada sv. misijon, traja pa do dne 3. junija. Oo. jezuitje iz Št. Andraža v lav, dolini bodo ga vodili.
J


č v
\ i ^ t
j **
¿m »Vfe
na
\V (Bralno društvo.) V Braslovčah seje dne 13. t. m. ustanovilo bralno društvo. Predsednik mu je g. Fr. Prislan, njegov namestnik ? *. pa g. Fr. Korun. Mi želimo od svoje strani društvu veseli napredek in nič ne dvomimo, H da ga mlado društvo tudi doseže, saj je odbor v rokah vrlih, zanesljivih mož.
(Cepljenje.) Pri sv. Ani blizu Cmureka ^Vv^so imeli na binkoštno nedeljo ne sv. birmo pač .	cepljenje koz. Razsvitljen g. doktor iz Cmu-
fl tt- reka ni vdobil za to časa, binkoštna nedelja pa se mu je za to kaj prilegla. Ljudje pa so, se ve, da sila godrnjali. To godrnjanje je bilo pač premalo, tu je kazalo se pritožiti v pravem času zoper tako oskrunjenje nedelje.
(Koroške bukviee.) G. Fil. Haderlap, N sedaj urednik vrlega „Mira" v Celovci, izdaja J še naprej „Koroške bukviee", sedaj jih je izšel , že 7. in 8. zvezček. V Postojni pa je prišla ^ nova izdaja „Postonjske jame" na svitlo. Le onim je cena 10 kr., tej pa 25 kr. -X (Rana smrt.) G. Armin Pečovnik, bogo-^v sloveč IV. leta v Mariboru, je v petek, dne ' 18. maja umrl pri svojem očetu v Št. Lenartu v slov. goricah. Ranjci je bil jako nadarjen, pri tem pa ponižen in vseskozi izvrsten mladenič. Naj počiva v miru!
(Izlet.) Društvo „Triglav" je prišlo v ponedeljek v jutru iz Gradca, kacih 70 čvrstih slov, hrv., čeških in bolgarskih mladeničev, v Maribor ter so po zajutreku v slov. čitalnici se odpeljali k sv. Lovrencu na kor. žel. Kakor jK^ise čuje, obnesel se jim je ta izlet vseskozi po L^ ^^volji in so se v torek zvečer zopet čez Mari-CJ^ bor odpeljali v Gradec, nadaljevat svoje nauke, p-^'v\. (Tatje.) V noči, dne 22. t. m. so ulomili Fv^^NL tatje v pisarno g. dr. Fr. Radaja, c. kr. no-v^Ov tarja v Mariboru. Pisarna je v Tegetthofovih ulicah, torej na najživšem kraji, a vzdignili so s ^ križ iz okna ter premetali pisma in kacih 200 goldinarjev odnesli, ne da bi jih bil kdo videl, "ako je bilo to mogoče, zdi se človeku neverjetno. Kje je bila pač straža?
(Požar.) V ponedeljek, dne 21. maja, inelo se je pri Val. Turku, posestniku pri sv. ¿eti na Dr. polji, blizu llih dopoludne in fgenj vpepelil 10 posestnikom hiše in gospo-_darska poslopja.
¡£tj£^flfedn&ya. G. Fr. R. pri sv. B.: Prosimo na-. daljevania^—JK. SrR^v Z.: Vas je že volja, toda nam č je manjkat~S=" G, K. Pivj^rki.: Premalo zanimivo, kaj . r** druga! —	(i v S.: ¥gšehlače so še prekratke. —
v G^-t. V. na G.: IJ!jj£e nam njfco, da je resnica, potem JNi tedi^icer pa pojde v	v O.: Oemu ste
¡S^^JpaJuidi? - G. V. V.:
«.-g -
- Loterijne številke: Ss ^s^ Lincu 19. maja 1888: 77, 55, 4, 80, 71 Trstu „	" ---- " "




TT
80, 46, 71, 69, 39


v
Zalivala.
Vsem prijateljem in znancem, kateri so tako obilem številu spremili našega preljub- ^^ nesa očeta, oziroma tasta, cosnoda
l i
Ijenega očeta, oziroma tasta, gospoda
Franc-a Ksav. Ferk-a,
zdravnika in posestnika pri sv. Barbari v Slovenskih goricah, k zadnjemu prčitku, izrekajo najtoplejšo zahvalo
Žalujoči zaostali.
Javna zahvala.
Dne 2. maja t. 1. začelo je v občini Po-dovi okraj Mariborski goreti. Vsled hudega vetra je tudi nam podpisanim ogenj vse uničil.
Bili smo zavarovani pri zavarovalnici „Dunajsko zavarovalno društvo", katero je škodo takoj dobro vcenilo in nam danes poplačalo \ po svojem glavnem zastopniku, gosp. Karolu	^
Brezniku v Mariboru, Tegetthoffova ulicst^.? i % štv. 32.
Primorani smo, da slavni dunajski zava-' > * rovalni družbi in tudi č. glavnemu zastopniku, * ^ -A g. Karoln Brezniku izrekamo svojo najpri srčnejšo zahvalo in priporočamo omenjeno zavarovalno družbo vsakemu, kateri si hoče dobro svoja poslopja zavarovati.
Simon Ogrizek, Štefan Zafošnik, Štefan Lah, Štefan Pauman, Fr. Gassenburger, Joh. Peit-ler, Marija Lašič, posestniki.
Potrdi se od občinskega urada v Podovi, dne 23. majnika 1888.
Anton Mlakar, obč. predstojnik.

Gospodu G. Piccoli-ju, lekarju „pri Angelu" v I .J ubljani.
Vaša želodčeva esenca,
kojo sem slučajno spoznal, ozdravila ine je popolnoma neprenehljive slabotnOsti dreves in prebavnika, ka-, kor tudi neznano mučeče I trdo-telesnosti. Dolgo iskal lsem leka zoper to bolezen, I ki mi je gotovo malo za-fdovoljnih uric v prihodnosti obetala; vse drugo zavžlvanje lečil bil je zaman in edino le Vašej ne-precenljivej esenci se imam zahvaliti za popolno zdravje, ter Vam ostanem, predragi gospod Piccoli, za vse dni življenja za-njo najsrčneje udan in hvaležen. Na Dunaji 1887.


Spiridijon Pokrajac,
prof. kandidat.
Z



X
1 ^
%e)

<r



/ , 9 ^
Organist in mežnar
oženjen, 31 let star, bivši vojaški bandist, učenec najboljših učiteljev, zmožen treh jezikov>v besedi in pisavi, želi primerno službo takoj <ili na skorem nastopiti. Blagovoljne ponudbe\gra-jema č. g. Franc Geč, kaplan v Ormoži.
popolnoma dober, je , na prodaj; kupec sfc naj pri podpisanem osebno ali pismeno oglasi.
Simon Saga,
2-3	organist na Muti (Hohenmauthet
Hišne ovfflje^
katere bi tudi za kako malo podružnico veljale,> v okusni omari, s štirimi registri, so na proA daj. Več se izv6 pri J. Sprachinan pri s1 Mihelji nad Mozirjem.	1-3
Vilibald Wcl»«r,^
nraflno pooblaščen in zaprisežen civilni zeinljemerec,
inžener za vzboljšanje zemlje in za pogozdovanje itd. v Mariboru, Biirgeratrasae št. 42,
opravlja vse premerbe, razmejitve in izločitV posesti postavno-veljavno, sestavlja vse načrte in pisma, katerih je za to treba, za manj premožne že tudi pod ceno vsled uredbe c. kr. na mestnije v Gradci z dne 12. febr. 1862 št. 2618^ istotako napeljuje ali pa odpeljuje vodo z zem-\ Ijišča, za tem izvršuje tudi stavbe na travnikih, ^ iz domoljubja brez vsega plačila za samo po-» vrnitev lastnih stroškov, na dalje napravlja^ gozdne naprave, cenitve in pregledovanje zemljišč. — To blagovoli p. n. občinstvo vzeti na znanje.	1-3

Radenska slatina je edina mineralna voda na svetu, katera ima toliko litija v sebi, zato rabi posebno proti protinu, žoloji in mehurji bolezni. Vsled obilja ogljikove kisline in natra se priporoča tudi ■* pri želodčni bolezni, hemeroji dah innahodih. Radenske železne kopelji za blednico in žen ske bolezni itd




z ^f


Prospekti brezplačno in^franko v kopališči Radenskem na Stajarskem.	1—26
Zaloga v vseh večih specer. prodajalnicah in gostilnicah. I
Učitelj šj
Z začetkom /ppihM'njeg razredni razširjeni ljudsi del j i odda se jučiteH^ka služ dvorazrednici v CeAanjevi
i
O J &
užbp.
polletja
ja v triv «J
ali Ne-isno in na
I
učiteljska 1888 z do- 1
•i
stalno &li začasno s k "no hodki.x4. plačilnega red
Nemškeg\ in slovemskega ježW4\ v govoru in preali popolnoma zmožni prositmjr naj vložijo sVoje prošnje do 15. junija ]t. pri dotič nih Eiajnih šolskih svM»h.\ v \
; raj ni šolski sv&t v Y(juto'meru, dne 8. mam 1^8. 2-2	Pigdsedtf^ STevlm, m. p.
t'
laica z
v trgu Ptujska g o rak kije velika božja pot, celo vijavnana brez blaga se dav najem za več let. V ep pov6 Anton SrehSrl v Spodnji Pol-skavi yfa Pragerhof, v J i"	2-3
X
v i

TIskarna sv. CiiHa v Mariboru je
zalomila in natisnila imsledtoje knjižice:
¡vete pesnii^aSJolarje.
Eden iztis vezanMvelja JM3 kr.
Zbirka naroMih ¿pesmi.
'"den iztis vezan yeljai IO kr. -"^SE
Angeljska shisba božja,
k za strežnike ali ifcinistrante.
Eden iztis vezan veljgf £» kr. "^(J
Kdor 50 iztisov kupi, d|bi 20 °/0 na-a. Posamezni iztisi po p^sti 2 kr. več.
* I
\
&
I
&
I
i »
\
>
or«
ZBIRK^
kkkor jih rabi slovensli^narod.
S poljudnim opisom človeškega telesa.
w izdal in ^a^ožil Drag&tin HHbar. OdoTftiibr. Edvard Benediči^nsizdravnik usmiljeiMh bratov v Št Vfth&na Kor. Ta slovenskemu narodu zelo koristna knjižica dobiti je v „Narodni tiskarni" v Ljubljani, Gosposke ulice štv. 12. ¡ME* Stane 40 kr., po pošti 4č> kr.