Cestnina plačana v gotovini. Posamezna Številka 1 Din. Ust za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Uredništvo in uprava, Strossmajerjev trg 1. Telefon St. 73. Leto XX111. Ôt. 13. Kranj, 1. aprila 1939 Uhaja vsako soboto. Naročnina: celoletno 40- din, polletno 20*- din, četrtletno 10- din. Ob španski zmagi kot VSa kaže se bliža španska drama svojemu koncu. S tem se ne bo zaključila samo vojna in poraz rdeče fronte, ampak, s tem je zaključena tudi kariera moskovske komiterni na zupadu. Jasno je, da je imela največji in teres za boljševizacijo Španije ravno Moskva m tej boljševizaciji groz. danes konec in popoln poraz. Vprav na koncu bratomorne vojne Je skušala Moskva io trdovratno zavlačevati končni obračun, to ¡1 V času. ko je bila mapi generala Franca popolnoma očividnu Vendar se ji ta zadnji obupni poizkus na obnese! in danes stojimo takorekoč pred novo Špu-■iij , ki hoče biti zgrajena na krščanski |x>-olagi. Komunistična laž je. da je začel general franco svojo borbo ravno na pobudo fašističnih držav. ?o preje, predao je dobil pomot' rd Italije in Nemčije, je skušal dobiti zveze s Francijo, tisto Francijo, ki je ravno tedaj preživljala težko krizo Ijudsko-frontarske demagogije židovskega Blvima, ki se je opira! tia Moskvo. Kajti Moskva je imela predvsem uamen, do boljievizira Španijo in s tem naperi svoj boj proti veri in Cerkvi. In to boljSevizacijo je hotel preprečiti general Franco. Ko ho bile mednarodne rdeče brigade že zdavnaj v Španiji in ker Francija ni hotela pomagati generalu Francu, se je ta zatekel k I'u Hji in Nemčiji in sicer zalo. ker bi sam ne Iii| dovolj močan ua borbo. Da sta torej Italija in Nemčija posegli v špansko vprašanje je kriva vprav politika francoske ljudske fronte, torej one politike, ki je na tragičen način zaključila tudi čehoslovoako vprašanje. Popa1 noma zmotno bi bilo torej, da bi pripisovali generalu Francu kak rasizem. Mimogrede lahko omenimo tudi izjavo generala Franca, ki jo je dal po radiu, namreč, da bo bodoča Španija, zgrajena nu krščanskih temeljih. S tem se je pa seveda zameril posebno Berlinu. Franco je zmagal zato. ker je bil pravi Španec, pravi narodnjak, ki hoče združiti k sodelovanju Cerkev, narod in državo, to je verske, narodne in socialne ideje. Španija hotv in bo postala španska in se bo skušala otresti v»akega tujega vpliva. V generalu Francu vidimo pravega predstavnika in zastopnika španskega naroda, ki hoče zopet red in mir v državi in sožitje med državljani, da se zacelijo rane, ki jih je prizadejala vojna. V zadnjih letih pa obenem lahko opazujemo, kako splošno propada moskovska propaganda, ki ne beleži niti enega pozitivnega de I h ali uspeha, ampak dela le razdor in podpihuje mase. da se dvignejo ter da se lastni bratje med seboj morijo in umirajo v lastni krvi. k Kriza demokracije Že nekaj let se ves svet zanima za pereče vprašanje, kaj bo /. bodočnostjo demokracije. Gospodarski ljudje, zgodovinarji, pravniki in časnikarji so napisali o tem vprašanju že Miteto del in vsi soglašajo, da je demokratična oblika vladavine dandanes v hudi stiski. Sicer moderna demokracija ni posebno davnega izvora. V dobi velike reformacije je se nihče ni oznanjal. Njeni temelji segajo v 1~--toletje, ko se pričenja oblikovati na Angleškem, proti koncu tU. stoletja se razširi in uveljavi \ Ameriki in šele mnogo pozneje \ I vropi. C ilj. ki so ga prvi širitelji demokracije imeli \ mislih, je bila zelju, da bi Se človek kot osebnost mogel uveljaviti spričo državno oblasti. Geslo prvih demokratov t svetu je bilo: svoboda, enakost. 1'emu prvotnemu demokratičnemu programu so mnogo kasneje FranCOtki revolucionarji dodali že zahtevo po bratstvu 0792). Toda počasi je iz demokratičnega programu izpadlo ono. kar se je porodilo \ romantičnem zanosu revolucionarnih čet Demokracija preteklega stoletja se zavzema v glavnem le le za enakost, v kateri pa je bratstvo splahnelo in tudi zahteva po svobodi se |e umaknila na zadnjo točko programa. Bolj progranatično demokratični so ostali le še \nglosasi. pri katerih se je demokracija tudi rodila. Da svetovna vojnu ni mogla biti \ prid de mokrutičnim težnajam, j« popolnoma jasno. Oblast je pri vojskujočih nurodih prešla od ljudskih zastopstev na geaeraliteto. oziroma na drž. birokrucijo. V medvojno dobo segajo začetki moderne totalitarne države, ko je državna oblast združila vse javne funkcije v svoji roki, da bi lažje bila koN edinstveni nalogi, kuko ohraniti državno posest neokrnjeno. Ni pa brez interasantnosti, i si zagotovil sovjetsko inteligenco, ki bi bila pri- Opozarjamo vse čitatelje ..Gorenjca" ter vso Gorenjsko na i/vanredno bogato izbiro moških klobukov za gospode, ki jih jc za Vel. noč dobila tv. HIN-KO v Kranju (poleg farne cerkve). Tvrdka Hinko obhaja ravno ta teden tri letnico svojega obstoja ter se je še predvsem radi tega potrudila, da nudi svojim in ie prihajajočim novim cenj. odjemalcem res vse-stiansko, zadovoljivo postrežbo bodisi v cenah vzorcih in kvalitetah. Ob tej priliki nas jc lastnik tvrdke g. Hinko Podjavoršek, ki je po vsej Gorenjski znan pod imenom HINKO naprosil, da objavimo njegovo najiskrenejšo zahvalo vsem cenj. odjemalcem, ki so v teh treh ietih tako pridno in zaupno obiskovali njegovo trgovino in ga s tem, kot mladega trgovca podpirali. STRAN 2 i»<^*>^^/*^»»^^^^^^^',fc^fc'»<»^^^^^^^^'^*^»''»^-^»,»^^' »GORENJEC« pravijena čisto po načrtu Stalinove politike. Ali bo izpadlo vse tako. ali se bo zgodilo vse tako, kakor želi »dobri stric" Stalin v Moskvi? Bomo videli I Koncert ljubljanske Glasbene Matice v Kranju V soboto, dne 1. aprila se bo vriil v Kranju pomemben koncert, katerega bo priredila ljubljanska Glasbena Matica. Matični pevski zbor je slovenski representantivni zbor, ki je ponesel »lavo slovenskih skladateljev in njihovih del že daleko preko meja ožje domovine v širni svet. Po njegovi zaslugi se je glasila slo-venska pt iem med 4 tako oddaljenimi mejniki v Evropi: Varšava, Praga, Lille. Puris, Gre-oobel, Geneva, Beograd, Sofija, Varna ter pov-sod bila izradno toplo in z velikim priznanjem sprejeta. Tudi za sobotni koncert v Kranju je pripra vila Glasbena Matica reprezentativen, sKoro izključno slovenski koncertni spored. Prvi del Matičnega koncerta obsega izključno le dela skladatelja Antona Lajovica, ki je v decembru 1938. leta praznoval 60 letnico svojega rojstva. Njegovi samospevi in mešani zbori so najpomembnejše umetnine slovenske glasbene literature. Prav posebno med njimi omenjamo zbor Zeleni Jurij in samospev Begunka pri zibeli. Ta samospev in še dva druga Lajovčeva, bo pela mlada koncertna pevka Ljudmila Po-lajnarjeva s vojrm izredno svežim in dobro šolanim sopranom. Radi pestrosti koncertnega sporeda sta uvrščeni dve skladbi za klavir, kateri bo izvajal znani pianist prof. Marijan Lipovšek. Iz bogatega zaklada klavirske literature nesmrtnega Poljaka Chopina nam bo zaigral njegovo izredno učinkovito Polonezo v cis-molu. Da pa imamo tudi Slovenci klavirska dela za koncertno izvedbo, lx> dokazala Foersterjeva koncertna parafraza na znano Vilharjevo poezijo „Po jezeru bliz' Triglava". To delo je bilo ponovno javno izvajano na velikih koncertih v Evropi in Severni Ameriki. Izvajal ga je preo-vsem sin skladatelja Antona Foersterja, znani pianist Anton Foerster ml., ki je užival posebno velik umetniški sloves v Chicag*j. Ce so Lajovčeva dela naša klasična dela, je potrebno, da spoznamo tudi tri ('obe našega glasbenega ustvarjanja in sicer starejšo dobo Novih Akordov in sedanjo izrazito moderno. Te literature zastopajo na koncertu dela Foersterja, Adamiča in Koporca. Koncertni spored zaključita pravzaprav dve skupino narodnih pesmi. V marsičem sta si ti dve skupini podobni in sorodni, čeprav jc Tom čeva doma pri naših Belokranjcih, Mokranj-čeva pa je z daljnega Juga. Obe skupini narodnih vezeta dva raedjimursku motiva, ki sta našim tako sorodna in katera je priredil za mešani zbor Josip Slavenski. Koncert se bo vršil, kakor že omenjeno v soboto, dne 1. aprile ob poli 9. uri zvečer v veliki dvorani Narodnega doma v Kranju. Vstopnice so v predprodaji v trgovini Hlebš. Vabimo občinstvo iz Kranja in bližnje okolice, da v velikem številu poseti koncert naše Glasbene Matice, ki koncertira po 9 letih zopet v gorenjski metropoli. Občinski proračun v Tržiču 2\ marca 1939. se je vršila proračunska seja občinskega odbora. Iz poročila županu sledi: Mrliško ogledniško delo je dodeljeno obema zdravnikoma iz razloga, če je eden odsoten da ga dru"i nadomešča. Zu tlakovanje ceste skozi mesto je banovina napravila pripravljalni načrt in elaborat, kateri predvideva stroškov za državo 786.000, za občino pu 166.000.— din. Cesta bi se tlakovala od kolodvorske ceste do Viljema Pollaka ulice. -- Načrti za cesto Za Virjem so gotovi pri sresicem cestnem odboru v Kranju. Načrti so do podrobnosti izdelani, kakor tudi proračun. Zupan poda pregled izvršenega dela današnjega občinskega odbora z ozirom na sestavo proru-čuna in na potek triletne dobe, ki izteče letos novembra mesca. Omenja tudi, knj naSe mesto še nujno rabi, za kar je treba složnega dela vseh merodajnih v Tržiču. Na to se ie pričela razprava o proračunu za leto <9'59-40. Proračun izkazuje 1,257.169.— din izdatkov in ravno toliko dohodkov in sicer v izdatkih so tele pomembnejše številke: Osebni izdatki 172.925.—, Upravni izdatki in imovinska 'varnost 86.724.—, prosveta 54.670.—, finančna stroka 333.500.—, dolg za mestni dom 240.000.-, gradbena stroka 117.205.—, socialno skrbstvo 139.672.—, vse ostalo 100.530.— din. Vsi ti izdatki se pokrijejo s sledečimi predvidenimi dohodki: 65% doklade na vse državne direktne davke 354.000.—, trošarine in vžitnine 268.000 —, razne takse 96.805.—, dohodki iz občinskih posestev 188.332.—, dolgovani dohodki 14.500.—, razni dohodki 16.907.- in prostovoljni prispevek predilnice 318.000.—. ProraCuu ubožnega sklada izkazuje 147.590.— izdatkov. Proračun veterinarskega sklada izkazuje din 10.615.— dohodkov in ravno toliko izdatkov. Proračun osebnega dela 2.384 din. Proračun je bil soglasno spiejct z izjavo g. Globočnika, da glasuje za proračun z ozirom na težak mednarodni položaj in s tem hoče manifestirati narodno slogo. Zupan se mu je za to zahvalil, izjava pa se je vnesle v zapisnik. Čudno obračunavanje Na praznik 2>. t. m. se je zbralo po vojaškim razporedu v gostilni Vilfan na Gorenji Savi okrog 40 funtov in mož iz Spodnje iu povečini pa iz Zg. Besnice. Proti večeru pa je neki Bcsničan napadel v gostilni Kerta Vinka ter mu predbacival, du je umoril Jcrala Janeza. Ko je Ker t videl, da se hočejo Besničani maščevati nad njim zaru-di pokojnega Jerale, čeprav on ni kriv njegove smrti, kar se je pokazalo v preiskavi v kateri je drugi obdolženec priznal, da je on zaklal Jerala, je odšel na svoje stanovanje. Todu še ni bilo miru. Nekateri so šli za njim in ga zopet napadli pred hišo, vdrli pod nie-govo okno in razgrajali tako dolgo, da je bil njegov brat Jože prisiljen iti ven braniti hišo in jih prositi, naj gredo naprej in proč z njegovega sveta. Po dolgotrajnem prerekanju je prišel mimo tudi besniški župan g. Papler, katerega so Kertovi prosili, naj spravi svoje ljudi naprej. Zn njegov ukaz so se zmenili samo nekateri, a glavni razgrajači so vztrajali in napadali celo uro, dokler niso pokazali, kaj znajo in česa so zmožni. Jerala Jakob, brat pokojnega, je večkrat izjavil, da bo kri pokojnika prelita nad Vin-kotovo glavo. Ravno tako in isto so se izjavljali dudi drugi. Po enournem razgrajanju so napadli Kertove starejše brate s kamenjem, kateri so se nahajali pred svojimi hišami oziroma na domačem svetu, tako da so jim prizadejali več poškodb. Ko so pokazali pri tem svoje znanje, so odhajali proti Besnici. Sovraštvo med Besničani in Kerti traja več kot deset let odkar so ubili Kertovegu četrtega brata. Vsa javnost zahteva, da se z razgrajači najstrožje postopa in da se sovraštvo med njimi nu neki način uredi in zatre. zóbti a pasta Chlor od on t Tedenske novice iz UPRAVE. Ker bo velikonočna številka izšla v povečani obliki in zvišani nakladi, prosimo cenj. i»-serente, da nam rokopise za inserate dostavijo najkasneje do srede aprila zjutraj. IZ UREDNIŠTVA Vse gg. sotrudnike in dopisnike vljudno prosimo, da nam rokopise za velikonočno Številko pošljejo že do srede 5, t. m. KRANJ 2. redni letni občni zbor Društva slovenskih obrtnikov se vrši v nedeljo 2. aprila t. I. t prostorih bivše kavarne v Narodpem domu Kdor bi po pomoti morda ne prejel vubila se ga tem potom vabi, posebno še, ker bo zanimivo poročilo o samostojni obrtniški zbornici, za katero gre borba že deset let. Številne udeležbe pričakuje Odbor. Udeležence pleskarskega tečaja prosimo, da dvignejo naročene slike v pisarni SkupnegB združenja. — Uprava. Na željo Številnih interesentov se pripruv-lja izlet med 24. in 28 aprilom v Italijo Ogle dali bi Benetke in druge zanimive kraje, glavno pa Milan, kjer bo velika obrtna razstava Vozil bi po polovični ceni za obrtnike g. Go-ričan. Ker so mu zelo znani kraji in hoteli s prenočišči, ker vsako leto večkrat vozi tja osebno, je to potovanje priporočati Ako bo dovolj prijav, se tn izlet izvrši. Skupno združenje obrtnikov. KAZIMIR CE6NAR: „Kinosmartinski dom" Vam ima priliko prikazati: Pozorl Kdor želi, da prikažemo njegov reklamni diapozitiv, naj Be zglasi na Cojzovi cesti št. 3. BARIJ ERA pri vseh predstavah dva velefilma in to najlepši film o romantični ljubezni v gorskem kraju. Gl. vi. Leo Carrilo, Jean Parker in največji in najuspelejši češki zgodovinski film n •^»*n*I * Bedržich Earem, Th. Pištek. — * tB&JCgMMUCM' po zgodovinskem romanu največjega češkega pisca A. Jvraska. PREDSTAVE: V soboto 1. IV. ob 8. uri v nedeljo 2. IV. ob 3., 6. in 9. uri zvečer Kljub dvojnemu programu iste cene: Din 3-, 5-, 7*-, 9 - in 10'-. Mimica Zagorska: 10 Marija Taborska • (Zgodovinska povest iz dobe turških časov.) (Dalje.) »To boite culi zvečer pri sodbi," samozavestno pojas-nuje Martin. »Ali je gospodar ukazal." zopet vprašuje drugi hlape«-. „Oče nič ne ve. Zakaj bi samo njega poslušali? Ali nisem jaz njegov sin'" govori vedno bol samozavestno njegov sin, ki se mu je že v besedi sami izražala vsa ba-havost svobodnjaške krvi, ki jo je imel od očeta župana. Hlapca sta se umikala in Ambrož je mrmral: ..Tako bi rekel, da se midva ne bova ruvala z njim." ..Kdaj''" ga zategnjeno sramotilno vpraša Martin. „1, saj veš, se je izgovarjal Ambrož. „S coperniki ni da bi se prekljal. Lahko ti ureče in spravi nesrečo nad glavo. Volbenk, bi rekel, je pa še prav prva glava med vražarji." »Tepca!" se je jezno in posili zagrohotal Martin. Po stopnicah z mostovža sta šla Vilibald in Volbenk. Martin jc ostro ukazal hlapcema: .Zdajle ga zgrabimo vsi trije!" Hlapca sta se pa le umikala v kot. Ko je prišel Volbenk v vežo, se je Martin vrgel nanj in ga Zgrabil za vrat. »Ambrož! Ma'eví! Prinesite vrv! Vrv sem!" ukazuje na vso sapo Martin. ..Kaj pa delaš? se je začudil Vilibald. Z močno roko je prijel sina, ki je tiščal Volbenka za grlo, da je starec lezel k tlom. »Pusti ga! Kaj ga hočeš umoriti?" »Vrv mi prinesite!" je kričal Martin in še bolj tiščal Volbenka, da so mu hotele oči izstopiti iz jaric. Matevž je zelo previdno, da bi ga Volben,. ne opazil, prinesel Martinu sveženj vrvi. Ta je zvezal Volbenku roke in noge, nato ga je položil na tlak. Ko je starec skoio nezavesten obležal na tleh, je pa Martin začel obdelovati oba hlapca. ..Prekleti šlevi! Urokov se bojite in Volben kov e copr- nije! Moji volji se pa zoperstavljata! Na, na!" Hlapca nista upala \zdigniti roke zoper gospodarjevega sina iu sta raje zbežala na dvorišče, da sta ušla njegovim |>estem. »Kaj vendar počneš?" je zavpil Vilibald, ko se je zavedel iz prve osuplosti _Znkaj pa pretepaš hlapce? Ali bi rad videl, da bi mi zdaj. ob najhujšem delu ušla od hiše?" »Govoriš, oče, kukor da jaz ne delam!" skoro užaljeno reče Martin. »Za gospodarja se šteješ!" je zavpil Vilibald. ..Za gospodarja in za župana! Zakaj si tege zvezal?" »V klet ga bom vrgel!" odločno reče svobodnjakov sin. »Brez mojega dovoljenja ne! Povej pri tej priči kuj hočeš, če si v pravici, ti ne bom branil," se razhodi oče župan. Sicer pa: drevi je sodina. Ce imaš tožbo zopet Volbenka, stopi na vas z drugimi in ga obtoži." »Oče tako govoriš z edinim sinom?" še bolj užaljeno vpruša Martin svojega očeta. »Tega ne govori oče, ampak župan." »In župan zahteva, naj vse razložim spričo tega sleparja?" »Zupan. Kaj boš storil, če se ti uprem?" uradno vpraša sin svojega očeta. »Upiraš s«' županu, ne očetu I" ..Kaj boš storil s tem lopovom?" naglo odgovarjati! eden drugemu. .Odveza! ga bom. glej." Vilibald se je sklonil k Volbenku in je hotel odmototi konopec. .Oče!" je zavpil Murtin. »Ali kuj daš na župnikovo besedo?" -Vilibald se je tedaj molče odkril. »Torej ga bom z {upnikovim dovoljenjem, vrgel v župa novo ječo," se je zasmejal fant. Ni čakal odgovora, prijel je starca in ga odnesel v klet. ki jo je varno zapahnil. ..No?" ga je gledal Vilibald. ..Zakaj si mi branil, oče?" ..Opraviči svoje ravnanje!" Martin j" spet povedal vso zgodbo, da je. Vilibald str., mel. .,Oče. ti ga moraš obsoditi." ga nagovarja in prepričuje Murtin. »Težka reč! kot njegov dolžnik, materi je pravkar te" šil življenje. ..Kaj? Oče. ti se bojiš tegu zločincu?" resno, začudeno vpraiuje sin svojega očeta od katerega ni bil vojen ni-kukegu oklevanja, ..Zupun si," je poudaril Martin. ..Ti ne razumeš," se je izmikal Vilibald. »Zupan sam se sicer ne boji copernika, toda Vilibald človek, bi mu ne prišel rad v zamero," »Naj ga torej župan sodi." naglo poprime Martin, ki je zndel pravo obliko ..Ali moram?" se izprušuje Vilibald, ki se je sedaj že postavil na stališče županu, ki mora ravnati tako kot je postuvno. Vilibald pa ni več pomišljul. Naposled se je udal, ker se ni mogel več upiruti niti samemu sebi več, posebno na še. ker je v to privolil župnik sam, ki ga je v takih slučajih povsem ubogal. ..No. pa l>om sodil, če že ni drugače," zaključi župan končno. j>el je po polju in z nekim nemirom, kateremu je bil primešan strah, pričakoval večera. Zvečer, ko je odzvonilo in je vzžla luna, so se zbrali možje sredi vasi pod lipo. Zupana še ni bilo. Starejši možje so posedli na klop pod lipo, mlajši so stali v gruči in se pogovarjali. ..Kuj menite, čemu nas je Vilibald nocoj sklical sem?" je vpraševal stari Marko, svobodnjak iz Gorenje vasi. »Iu še prav svojega sina je poslal z županskim prstanom " ...Sodina je nocoj," mu odvrne sosed Ahacij. ..Kaj vidva vesta!" je menil Tomuž z Bistrice. »Iz Pod. tabra sta, pa sta gluha in slepa za vse, kar se okrog vaju godi. O obrambi zoper Turke bomo večali!" vzvišeno govori modri Tomaž z Bistrice, ki je Že nekaj slišal o tem govoriti med ljudmi in se mu je te sestanek zdel povsem pameten in upruvičen. ..Norec!" je Murko nahrulil Tomaža, če pridejo ali ne?" ..Pa vendar ..." se hoče še nekaj delati važnega pa je klonil v svoj: nestvarnosti. ..Nič ne govori. Prav lahko pridejo, ko jih boš najmanj pričakoval. Kam boš pa Sel takrat, če tabora ne bo, a?" nadaljuje Tomaž, ki je vedno dosti mislil. ..Saj je hosta," nespametno vpade v besedo Marko. »Seveda, v hosto pn Turek ne more za teboj! Marko, i i si bedak in škodu je, da nosiš svobodnjaški meč, ki ga še malo nisi vreden. Tisti tvoj praded, ki ga je sprejel iz grolovih rok. je moral biti druge vrste ptič," ga zopet pošteno zavrne Tomaž, ki so ga vsi navzoči z velikim zanimanjem poslušali in odobravali njegove misli. ..Ti pa vse veš." se je slednjič umaknil osramočeni Vlarko. ..To že vem. du bomo nocoj govorili o tem, kako bi še Itolj utrdili cerkev svetega Benedikta. Saj sami vidite, do je popravilo res potrebno." Tehtno govori Tomaž. Tomu >. »GORENJKCi %.-»>^^.-%^«*i»»^ STRAN 3 V nedeljo, due 2. april« 4. uri ja-jmIiIuc T* d \ oni ni' Ljudskega 'doma telovadna" akademij« Fantovskega odseka in Dekliškega krožka /. \ rhuiifpf telo\ adbo, \se ljuuiteljc mladinskih organizacij naj vljiiclneju vubi iui to lepo prireditev odbor Fantovskega odseki« 111 Dekliškega krožku. Ilog /ivi! Solea krema i-. 5.-, 10.-, niilo ?.50: Za trgovc« po originalni tovarniški ceni. Glavno zastopstvo za Gorenjsko HINKO PODJAVOK-,afck, KHANJ, Strossmnjerjev trg 4. Prc.šern ali Prešeren' .\edu\no smo brali na plakatih K« Prešernov večer spačeno ime Plešem. Čudno se nam zdi, da prireditelji, me.<- ,j>^''-, pri ogromni množini zdravja željnih ne pride v poštev. Na kako reševanje pa ljudstvo sploh ne misli. Posebna komisija, sestavljena iz domačih in tujih strokovnjakov, ki je bila poslana na lice mesta, da najde vzrok tega prirodnega pojavu, je dognala, da se v mogočnem Ravniku nahaja ogromno jezero zdravilne vode, ki je pod lastno težo pritisku v toplicah izbruhnila na dan. Izvedenci se še mučijo z vprašanjem, kako se je voda mogla razgreti do 100° C in upajo, da bo tudi tu zagonetka v kratkem rešena. Na velikonočni ponedeljek popoldne ob 3. uri pa bo na licu mesta slavnostna otvoritev z godbo, du tako pridejo ..Vrančeve toplice" do zasluženega ugledu in veljave Vstopnina £e ne bo pobirala. TRBOJE Na cvetno nedeljo popoldne ob 3. >iri priredi naše Prosvetno društvo — Dekliški krožek kot materinsko proslavo: krasni igrokaz s petjem v štirih dejanjih: Dve materi. Ceščenje Matere božje in zaupanje v Njo je že nu zemlji bogato poplačano. Le pridite in poglejte, ne bo vam žal. K obilni udeležbi vabi Odbor. Moško perilo in svilene rute najnovejše v veliki izbiri nudi CROBATH - KRANJ GOLNIK Dne 19. 1. m. so v zdravilišču na Golniku proslavili Materinski dan. Gotovo je tu prireditev zapustila redkokje tako globok in prisrčen vtis, kot so si ga znali izvojevuti mali Oolničani, ko so nam pokazali, kaj jim pomeni mamica. — Da ni bila prireditev omejena samo na ozek krog zdravniških in rodbin ostalih nameščencev v zavodu, se je vršila proslava v dvorani zdravilišča in so ji prisostvovali številni bolniki. Pod vodstvom sestre prednice, ki je organizirala to ljubko prireditev, so izvajali najmlajši člani golnrške družbe več pevskih iu telovadnih točk ter deklamacij in zaključili svoj nastop z igrico v dveh dejanjih; „V hoj za mamico". Moramo priznali, da so ce malčki svojih vlog dovršeno naučili, du so poleg tega pokazali še toliko resničnega navdušenja in iskrenega zanosa, s čemur jc izpadla ltfra res prirodno, da nam je poldrugourni program vse prehitro minul. — Pacijenti zavoda, ki pokažejo tudi sictsr fnnogo zanimanja za mule prebivalce Golnika — saj imajo ti v sanatorij-skem okolju pač čisto drug pomen kot otroci drugod — so z velikim veselje« in odobravanjem sledili prireditvi in vsekakor želimo in upamo, da se bodo mali umetniki še kdaj predstavili. D. F. OLSEVEK Na novem, krasnem odru se pretresljiva in dobro uspela, Ogrizevičeva drama „Hasan aginica" na cvetno nedeljo t, j. 2. aprila ob 3. uri popoldne na splošno željo ponovi, ker je bila pravkar nova dvorana, ki je precej velika, veliko premajhna za vse, ki bi jo bili še radi videli. Torej na svidenje na cvetno nedeljo! Mjudno vabi odbor prosvetnega društva V Olševku. — STRAŽI6CE kZa DOBRO PECIVO k praznikom potrebujemo le prvovrstno moko. PRIZNANO DOBRA MOKA se dobi le v novi trgovini EDI GRZE-T1C. NA KALVABiJJ. ŠENČUR Gori! Tako je v Šenčurju naznanjal v pe tek 24. marca ob poli 7. uri zjutraj plat zvona. Gorelo je ostrešje stanovanjske hiše Sa-jovic Janeza, po domače Petorbeš. Ogenj v vasi, v Šenčurju pa brez organiziranih gasilcev! Kdo bo gasil, kdo branil sosedna poslopja, so se slišali glasovi. Gasilci, gasilci, je klicala na pomoč neka starejša vdova na trgu, d.asi njenemu stanovanju ni pretila nobena nevarnost, kajti požar je bil oddaljen najmanj 300 metrov.'*-'"*' Ta gospa ni vedela, da so gasilci že pri reševanju. Se predno jih je vabil avon na pomoč so hiteli z vso pripravo na pomoč od oo-činc imenovani začasni gasilci, ki so se prav dobro izkazali. Tako so gasili, da še tisto ni moglo pogoreti. kar je pričelo. Občina je sicer svojo dolžnost storila, vendar pa naj skuša, da se čimprej ustanovi gasilska četa, aLi pa postavijo stalni poklicni gasilci. *»J OKROGLO 61 milijonov dinarjev znašajo dobitki predstoječegn 38. kola državne razrndne loterije, katere prvo žrebanje m vrti 14. aprila 1989. GLAVNI DOBITEK 2 milijona dinarfev Že s srečke s« nor« dobiti 50.900 dinari**! Opozarjamo naše con jene fliurtslja na prMoe© poznane glavne kolekture dlTŠaVhe rasredne loterije A. Kein i drug, Zagreb, Gajev* ulica I in Iliea 16, ki Je priložena vsej današnji nakladi. Dolgoletno, vzorno in nad vse korektno poslovanje te kolekture jc toliko poznano v jej nn/U javnosti, da jo tudi mi z naše strani moremo priporočiti našim čltatetjem. STRAN 4 ■»•"M^?<^*''jp»g**<|,*»,«*,tf«^'*» Elegantna moška obleka sive ali rjave barve. Reklamna cena samo dil) 225--. Moška oble ka iz volnenega kam-garna d. 800-- do 390 Otroške obleke iz trpežnega štofa samo din 48--, fifi'- 58--, 63--, 70--. Fantovske obleke Iz sivega ali rjavega stola samo din 75-, 82-, 94-- Fantovske štajerske hlačke, izdelane iz sivega, rjavega ali zelenega velvetona samo din 32--, 34--, 36-, 38--, 40'-. Moške modne hlače zelo lopi črtasti vzorci d. 58'-, boljše vrste d. 641-, 82--. delavske, saglia D. 39-—. Trpežne moške pum-parice, zelo lepi vzorci samo d. 06--. Pum- Elegantna moška šport-pariec iz volnenega na obleka, rjave ali sive štofa samo din 85--. barve, samo din 360-. 34 - IVAN SAVNJK, KRANJ OGLEJTE SI NAŠE IZLOŽBE! Za Veliko noč! Svilene kravate samo D. 4, 6, 8. Elegantno Tan-ganila svilene kravate Din 12. Kravate iz zelo težke svile, črtasti in karo vzorci samo Din 25, 39. Zadnje modne kravate iz prave francoske, čiste, naravna svile, inoire in atlas izdelava Din 50, 55, G8. IVAN SAVNIK, KRANJ SIKRA ■ KRANJ moli zanjo, vsaj jnalo zahvali za. vse, kar je kot dobra krftoliška slovenska mati pretrpela* ko je šolala svojega sina, našega g. /upnika. Kako hvaležna ji je vsa fara, je pakazal njen pogreb v nedeljo. Lahko trdim, du se ga je udeležila vsa fara. Pokojno mater so spremili v njen zadnji dom šolski otroci pod vodstvom g. upravitelja Poljšaka iu učiteljice gespe Bakovnikove, gasilska četa v uniformi, Prosvetno društvo z zastavo, Marijina dru/ba /. zastavo, Fantovski odsek, Dekliški krožek, občinski odbor in zastopniki drno'h organizacij. Otroci. Prosvetno društvo'ter žene iii dekleta so poklonile lepe vence, Pogreb je vodil naš g. kanonik, rektor zavoda sv. Stanislava g. Jos. Šimenc, poleg tega še 5 duhovnikov. Sv. mašo je daroval g. kanonik in pa domači HRASTJE Dne 22. marca oli poli J, mi zjutraj je Ivanu Slare roj. liane, prcu/ilkanca zutisillla svoje ti mine oči v starosti ~2 let. Bila jc prava ki-šcusku /ena, nadvse skrbna gospodinja in U0-bia ljubeča mali. Imela .je 1"' otrok, od katerih so 3 v nežni mladosti umrli. Deset Jili pa še živi trije Sinovi m '.' hčera. \ sc je lepo v krščanskem duhu vzgojila, pa lud; dobio preskrbela. .Sinovi so skrbni in v/orn: kmečki gospodarji - hčere pa pridne, dobre' gospo- ttlllJC. Gotovo je imela z. otroci mnogo skrbi — pa tudi mnogo veselju, ker sc je zavedala, du »0 Otroci dar božji. Kako ponosna je bila U Gospodu," ko jo je ob njenem god.ovne.iu dnevu aii o priliki cerkvenega /cgnnnju obkiožnlu lepa krona njentb številnih otrok in vnukov, saj je vseli skupaj okoli .sedemdeset. J: dnevi so bili njeno največje ' veselje. Kos pravu materinska ljubezen jo je vezala z njeuiini otroci -— zalo so jo pu tudi že odraščeui otroci vedno z nežno otroško ljubeznijo spoštovali in ljubili. Lepo krščansko je bilo njeno življenje in lepa je bila. tudi njena smrt. Bila je dobro pripravljena za svojo zadnjo pol. — saj se je zadnja leta tako lepo pripravljala ua njo. Ako ji je bolezen dovolila, je bila vsaki dan v cerkvi pri sv. maši iu sv. obhajilu, posebno* s*t> -ob prvih petkih. Sje zadnji teileu pred smrtjo se je hotela udeležiti tridnevnici: v čast sv. Jožefu, pa zudnji dan je obnemogla. Na gpd sv. Jožefa pu jc sprejela zadnjo popotnico. Obisk na mrtvaškem odru in spremstvo na pokopališče sta spričula v BO priljubljenost, ku-icro je uživala v. bližnji in daljni okolici, ..Naj se tedaj odpočije pri presv. Srcu Jezusovem, ki ga je goreče častila in naj uživa večno plačilo blaga Petravčeva mama. NAKLO V četrtek 23. marca je v 83. letu umrla mati našega novega župniku g. svetnik.« Filipi a. ^sa fara je žalovala ob njeni smrti, Ves čas. ko je ležala na mrtvaškem odru, so jo hodile kropit velike množice faranov. Veliko so molili za pokoj njene duše. kajti hvaležni so ji, da je rodila tako dobrega lina - duhovnika in požrtvovalno in ljubeznivo hčerko Marijo Malo časa je prebivalu med Naklone! in ljudje jo še niso poznali, toda vsak je čutil, di je dolžan, da se ji s tem, da jo pokropi in po- Za praznike! Moške srajce z 1 posebnim ovratnikom, lepi vzorci Din 29--. Krasne moške srajce iz finega popelina D. 39-. Srajce iz polusvileiiega popelina, izdelane v športni fazoni Din 55-. Najfinejše vrste Iskafix srajce z neškrobljenim, toda vedno poltrdim patent ovratnii oni, izdelane iz finih čeških in angleških po-peliuov, novi vzorci Din 78-, 98--, 115--. IVAN SAVNIK, KRANJ SIKRA ■ KRANJ globok v lis na gledalce, ker je ravno pri nas mnogo zapeljevalcev mladine. Nujna potreba bi bila, da občina Golnik izboljša pot — bližnjico iz Seničnegu do Golnika, ker je sedaj skoro v nerabnem stanju. Številni izletniki, ki sedaj zastonj povprašujejo po kaki boljši bližnjici, bi to toplo pozdravili. V Seničnem pa naj bi postavila tablico z napisom in znamenjem: Bližnjica. Danes 1. aprila za cerkvenim stolpom in pred spomenikom vojnim žrtvam izredni občni zbor ..jeruzalemskih oslov in oslic", kateri redno ostajajo zunaj cerkve. Danes 1. aprila pri Benku sestanek vseh laž-nikov. Najemnik je šel klubu „Lažnik" tako na roko, da je znižal zu ta večer cene pijači, in sicer vino od 56 kron nn 14 din. ŠMARTIN PRI KRANJU Kino Smartinski dom nam bo zopet prikazal dvojni program in to dva res prvovrstna filma. „Barijera" gorski pokrajinski film iz Amerike, Ljubezen med mladinm oficirjem in hčerjo Indijanca. Dalje najlepši češki film ..Pasji -gluvci", ki nam prikazuje borbo češkega naroda, Chodovljnnov proti nasilnemu oblastni ku Lomnikarju. Koliko je trpel kmet pod tri nogi. kako so kaznovali voditelje, kisosc borili za svoje pravice, dobljene pod kraljem Jane zom Podehradskim. Koliko ljudi je postrelil kruti Lominkar, ki je tudi dosegel, da se vodja Posjeglavcev Kozina obesi, toda Kozina ga je nn obletnico svoje smrti poklical pred Večnega sodnika. Nn zemlji tedaj ni bilo prn- g, /upnik. Ob odprtem grobu se je poslovil od pokojne, matere g. kanonik s prelepim govorom. Moški zbor pod vodstvom domačega oiguiiistu g. Zupanu pa je lepo /apel pesmi Človek glej in Blagor mu. Črna zemlja je pokrila trudno in izmučeno truplo pokojne matere, njena duša pu je od-* šla k Bogu, da ji da obilno plačilo, suj je pokojna mati preživelo svoja leta v trpljenju in molitvi. Pogosto je iz rok svojega sina prejemala Jezusa y svoje srce in tako je dobro pripravljena odšla k Njemu, kamor pelje poi nas vseli. G. svetnika in sestro naj toluzijo besede g. kanoniku, ko je dejal; „Poglej človek, kaj si! V^fdi, da se bo isto zgodilo tudi s teboj in z vsakim človekom!'' Asa fara pa naj šo naprej moli zu miren počitek dobre matere in naj prosi Boga, da nam da še veliko takih vernih mater, ki bodo rodile tako- priljubljene, in spoštovane sinov c-duhov nike kakor sn naš g. svetnik. Poleg venca so žene in dekleta plačale še 3 sv. maš za pokojno mater, ostanek zbirke 488 din pa so darovale za novi nnklanski prosvetni dom. Bog jim bodi stoteren plačniki KRIŽE Komunisti na delu! I ako bi lahko imenovali igro iz sedanjega časa, ki jo uprizori jutri t. j. na cvetno nedeljo Prosvetno društvo ob 3. uri popoldan. Ta igra, „Podrti križ", je bila povsod igrana z velikim uspehom, uum jasno kuže posledice slabe družbe za mludino. Mladino in starše še prav posebno opozarjamo, du m- ie igre gotovo udeleže kjer bodo videli, kakšno je življenje ako izgubi funt vero. Prepričanj smo, da bo ia igra tudi v Križali naredila Za Veliko noč! Športne čepice za dečke D. 9, moške D. 10. Elegantne moške čepice D. 15 Moški klobuki Din 33-- 39-. Najnovejše fa-zone moški klobuki v rjavi, modri in sivi barvi D. 45, 55. Din 75--, 120--. Pravi velour klobuki IVAN SAVNIK, KRANJ SIKRA - KRANJ »iojyui g. Mohor iz Ljubljane. Za zapisnikarja je bil izvoijen g, Sclivv lekert. Ui> določeni uri je predsednik g. Anton Ahačiu oivoril občin /bor, pozdravil navzoče, v kratkem razložil potek delu v preteklem letu, nuio pu podal besedo delegatu g, Mohorju, kateri je tolmačil pomen lige ne samo zu borce kot dobrovoljee, ampak je še posebno poudaril, da je dolžnosi članstvu, da dela tudi zu močno Jugoslavijo / iiuiodnopropagundnim delom. Delati je neba nu tem, du se omilijo medsebojni politični spori in da se tako pokaže čim večja narodna sloga. Omenil in priporočal je tudi romanj« na Uplenac, katerega organizirajo Maistrovi bor ci in liga in bodo ob tej priliki ponesli Slovenci žaro na grob pokojnega Viteškega kru-Ijn. Vozni stroški se bodo gibali od 50 do 70 din. Po poročilu g. Mohorja je predsednik pre-čitul zapisnik ustanovnega občnega zbora, blagajnik je podal svoje poročilo, iz katerega je ruzvidno, da je plačalo članarino o'4 članov Gospod Šarabon Slavko je kot predsednik nadzornega odbora predlagal razrešnico odboru katero so navzoči soglasno sprejeli. Za tem so se vršile volitve novega odbora. Tovariš Radon Flore je prebral listo imen za novi odbor, katera je bila tudi soglasno sprejeta. Pri slučajnostih je pričel debato Tillar Andrej z nekaterimi vprašanji. Debata je postal« živahna, njen sad pa je bila resolucija, s katero naj se opozori oblast, naj skrbi zu omejitev brezposelnosti in s tem zadovolji široke plasti ljudstva, ker le na ta način je omogočeno delo za propagando v narodno-obr.imbnem smislu. \ dobrem razpoloženju navzočih je predsednik zaključil zborovanje. ŠPORT V nedeljo ob poli 3. uri popoldne finalna tekma S. K. Železničar, Maribor : S. K. Kranj. Po uspelem skupinskem tekmovanju se je tudi kranjska cnajstorica plasirala med finaliste in v nedeljo že nastopijo naši fantje težko pot borbe za naslov prvaka podzveze. •Stari prvak podzveze S. K. Železničar iz Mu-riboru je nedeljski tekmec, j)roiti kateremu bo tremi res napeti vse sile, če hočejo domaČi vice za revno ljudstvo, pu so se pravdah preko vislic pred božjim sodnikom. TRŽIČ Liha in neopužena slovesnost se je izvršila 28, t. m. v občinski posvetovalnici z odlikovanjem gospodične Sofije Grundncr. G. šolski nadzornik Rupret ji je po daljšem nagovoru izročil odlikovunje sv. Suve V, reda ob navzočnosti učiteljstva in nekuterih članov šolskega odbora. Predsednik šolskega odbora sc ji je zahvalil za požrtvovalno delo skozi dobo 33 let, gospodična Gromovu pa ji je izrekla Čestitke v imenu učiteljskega zbora. Tržičani ji ob tej priliki iskreno čestitamo in želimo, naj ji Bog poplača za plemenito vzgojno delo, kutero je vršila med nami in našo mladino! V nedeljo 26. 1. 1939. dopoldne je imela dobro obiskan občni zbor Krajevna organizacija lige koroških borcev v Tržiču. Centralo je za- Za praznike! Damske bluze iz svilenega trlkon Din 26, 30, 39, 55. Modne ovratne rute (šali) Din 5, 6, 15, 26, 39. II« SAVNIK, KRANJ SIKRA • KRANJ i/ srečanja z njim izvleči kak UBpeh. V spominu nam je še lanskoletna tekma z Železni-carjem, ki nam je pokazala goste od mijlep Prednaznanilo! V torek in sredo 11. in 12. aprila SVEHSAU V KRANJU V NARODNEM DOMU. Podrobnejše obvestila slede v velikonočni številki. »GORENJEC« še »treni in potrdila njihovo visoko nogometno znaje. Tudi letos je nedeljski gost v izredni formi, kakor nam kažejo rezultati, ki jih je dosegel v dveh srečanjih z liginira moštvom S. K. Ljubljana (1:1 in 0:0). Kljub vsemu temu pa Kranj ne misli vreči puške v koruzo in bo skušal v nedeljo najresnejšemu kandidatu za prvaka priti blizu z odločno voljo in elanorn ter se nadeja, če že ne zmage pa vsaj čim častnejšega rezultata. Sicer je pa žoga okrogla, pravijo in v Kranju je včasih tudi že močnim nasprotnikom spodletelo. Pričakovati je vsekakor lepe in do skrajnosti napete igre. Predlekmo odigrata rezervno moštvo Herme-so. in Kranja. Začetek predtekme je ob če tri na 2. uro. Obrtništvo Borba obrtništva za samostojno zbornico. Pri zadnjem plenumu našo najvišje gospodarske institucije se je odločevalo o popolni avtonomiji obrtnikov. Toda vsa predpriprava urada je bila taka, da naj že v naprej prepriča zbornične svetnike, da je ta borba nepotrebna, saj so prejeli celo knjigo o tem problemu. Potek tega zasedanja je bil tak. da je obrtništvo dobilo vtis. da so se vse sile uporabile, samo da bi ono ne prišlo do -vojih pravic. Presednik obrtnega odseka je moral prenesti vse bombe, ki so pa imele prozoren nsmen doseči zavrnitev upravičenih teženj in zahtev že delnih sklepov. Tudi odsotnost nekaterih zborničnih svetnikov je veliko vplivala, da se je pralo take vrste perilo, sicer v tako visoko predstavništvo še daleč ne spada. Zid med zbornico in obrtništvom je postal s tem še močnejši in odgovor rokodelstva bo zato tem močnejši in radikalnejši. Kot velik greh se je štelo, da na nekem zboru ni zastopal zbornice član uprave ali namestnik kar je sam predsednik zbornice odločno poudaril, pred leti pa je v Kranju celo uradnik vodil in teroriziral obrtno skupščino. Vprašamo se, ali je nekaterim dopustno, drugim pa ne? Ker se pa take stvari rade maščujejo, so to naši obrtniki temeljito zavrnili. Kadar bo pa obrtništvo svobodno spregovorilo in to najbrž kmalu, potem pa ne vemo, kdo se bo bolj od srca smejal. Po številu odtehtamo obrtniki vse druge pripadnike s trgovino, industrijo in gostilničarji vred, pa ima glavno besedo generalni tajnik, ki ni bil nikdar obrtnik. Zavedamo, se da je sedanja generacija nušegu stanu tako zdrava in krepka, da si bo /nalu čimprej ustvariti to, kar že desetletja zaman prosimo in zahevamo. Gospodars t v o VLOGE PRI SLOVENSKIH HRANILNICAH SO NARASLE V JANUARJU ZA NAD 20 MILJ. Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani so znašale pri 29 slovenskih samoupravnih hranilnicah dne 31. januarja 1959 vloge na knjižice din 662,757.801, v tekočem računu pa 476,296.690 skupne vloge torej din 1.139,054.491. V primeri s stanjem 31. decembra 1938. se opaža pri vlogah na knjižnice porast 26.5 milijonov din, pri tek. rač. 25,2 milijona ••kupaj 51,7 milijonov din. Če odbijemo od tega obresti za leto 1938, ki so bile v januarju večinoma že pripisane vlagateljem in ki so /nušale 31,2 milijona din, se pokaže čisti po rast vlog v znesku 20,5 milijonov din Vloge na knjižice so narasle pri 9, v tek. ruč. pri 7, skupne vloge pri 12 hranilnicah. Število vlagateljev na knjižice se je zvišale pri 8 hranilnicah, tako da znašu število vlog nn knjižice 125.826, tek. rač. so se pomnožili pri H hranilnicah in znaša njih skupno število na 6.553. Število vseh vlagateljev pri 29 hrunil-nicah znaša torej skupno 132.379. Te številke dokazujejo, kako lepo se razvijajo in naraščajo vloge po novem letu in kako trajno narašča zaupanje vlagateljev v hranilnice in denarne zavode vobče. Tragikomična zgodba — toda resnična! Jožek, krepak desetletni deček je obiskoval gimnazijo. Bil je priden in vesen dijak. Imel pa jo veliko veselje do streljanja. Vedno je govoril in sanjal kako bo lovil divjačino, kako ho streljal pri vojakih in že v 'voji zgodnji mladosti se je odločil, da bo postal goadar-lovec. Zato ni čudno, da mu je sv. Miklavž pri- nesel za njegovo dobro in pridno učenje lepo zračno puškico. Taka puškica sicer strelja It na par korakov razdalje, ima pa to prednost, da ne potrebuje nobenega smodnika. Kot izstrelek služi puški majhna konica okrašena z rdečimi „cofki". Te puškica pa je pripravnu utdi radi tega, ker se z njo more streljati tudi v sobi. Razumljivo je torej, da je sv. Miklavž s tem darilom naredil Jožku največje veselje. PuSkica je bila največja zabava pridnega Jožka in ves prosti čas je Jožek uporabil za ta nedolžni šport. Toda kmalu je bilo konec Jož-kovega veselju! Nekega lepega sončnega dne se v hiši malega Jožka pojavita dva orožnika. Njiju strogi obrazi in rezki „dober dan" je preplašil nič hudega slutečo mamico. ..Bog daj!" jim jc boječe odgovorila hišna gospodinja. Orožnika vprašata: .,Kje pa je vaš sinko Jožef?'' „V šoli", je odgovorila plaho mamica. „Kaj pa se je zgodilo?" je takoj nato pristavila v strahu za svojega sina. „Na komando je prišla ovadba, da ima vaš sinko puško, s katero lovi in strelja po vsej okolici ptiče in druge živali" je rekel orožnik. „No, pokažite nam to puško in orožni list!" je pristavil drugi orožnik. .Puško vam že lahko pokažem" je veselo odvrnila mati, orožnega lista pa vam ne morem dati, ker ga moj sin nima. To puško mu je prinesel sv. Miklavž, ki je izrecno pripomni), da na vsem svetu za tako igračo ni potreben noben orožni list!" Orožnika sta brez dolgega ogledovanja vzela puškico in konico z rdečim »cofom" ter se poslovila. Mati jc žalostno gle- t^^^ty»»eWoprnvimo moške, ženske in otroške ii os« v i«v. Samo pri Bata. Mestni aiavbenik PAVEL BREN Kranj, Jenkova 5. Prevzema in projektira načrte, statične proračune, gradi vse talne in podtalne zgradbe kakor: delavske hiše, tovarne, vodne ia parne žage, nUae, opekarne, najmodernejše vile itd. Itd. solidna ia po zmerni ceni, • Prevzema gradbena vodstva, daje tehnične nasvete, vodi privatne in sodne cenitve. Vsem eenj. naročnikom se na/topleje priporoča. Priporoča se v Kranju JANKO RANT špecerija in trgovina z deželnimi pridelki SEMENA vseh vrst tel. št. Slike za nove delavske knjižice dobite najlepše in najce-cenejše pri Foto Jug - Kranj Stavbeno in pohištveno mizarstvo mrtvaške rakve v zalogi MARKIČ MATEVŽ NAKLO 45301-2204 Za lepe dneve najcenejši in najprimernejši otroški čevlji iz platna z gumastimi podplati. 4644—44603 Elegantni čeveljkj za deklice iz bo I«so sa zaponko, z usnjenim podplatom in nizko peto. 38397—6601 Lakesti polčsvlji ia gume, odporni proti vodi in Hatu. čistijo se z mokro krpo. Nadoracstujejo popolnoma usnjene čevlje. 44292 -#457 Novo za otroke! Pomladni otroški čeveljčki, izdelam iz diftina. Lahki In udobni za htpre-hode. 31205—9178 Okusni ženski čevlji za spomlad, kombinirani iz modrega in belega diftina. / nizko peto. 5851-63805 Otroški čevlji iz laka, za spomladanske dneve. Okusni in praktični. 8927-44683 Elegantni moški čevlji za pomlad! Iz sivega ali drap semiša ali iz kože Okrašene i luknjicami, z usnjenim podplatom. 5892 84853 Vaš otrok se bo razveselil teh finih čeveljčkov iz laka, ki imajo zelo lep okrasek rz nubukn. »OSI—1465« športni čevlji za deklice iz lahkega rjavega boksa, okrašeni r luknjicami. Za pomladne izprehode. mm ihti Moški lahki poičevlji, šivani na okvir izdelani iz finega usnja, z preluknja-nim okraskom in usnjenim podpia- 25425-8405 Udobni čevlji iz močnega angleškega platna, z gumijastim podplatom in gumijasto peto. »605—46657 Nov pomladni model, izdelan ut finega rjavega boksa, z semiš kombinacijo. Trpežen in pripraven za pomladanske izprehode. 3639—44748 Udobni in trpežni čevlji is najbolj* šega telečjega boksa. kkMsai pa angleškem modelu. -21 Važno! Važno! Cenjene dame! Trajna oudulacija z najnovejšim aparatom „Fortschritt" s 6 mesečno garancijo, prej Din 60*—, sedaj samo Din 50*— edino pri Hafnar Anton frizerski salon STRAŽIŠČE IPtaTIV-^tV-l^^ ŽARNICE pregorele zamenja za popolnoma nove že po din 6r- „OBNOVA" pri Franjo Nad i žar Kranj Mestni trg številka 17. #aTlr^anft