Leto II. — Stev. 24. »CELJSKI TEDNIK« Stran 3. Kmetijsko obdelovalnim zadrugam je treba nuditi več pomoči • pa tudi same nai ponudeno sprejmejo Razvoj zadružništva pri nas naglo na- preduje, zlasti pa po sprejetju sklepov plenarnih zasedanj CK KPJ in CK KPS, katerih izvajanje pomeni dosledno spro- vajanje linije naše Partije v borbi za socialistično preobrazbo naše vasi. Ti sklepi pa tudi sindikalnim organizaci- jam nalagajo izvestne dolžnosti, saj je delavski razred v prvi vrsti poklican, da nudi svojemu zavezniku v revoluciji — delovnemu kmetu — vso svojo po- moč in oiporo. Delavski razred pa je tudi poklican, da utrjuje na vasi na- predno idejo marksizma-leninizma, da pri vsem tem posreduje delovnemu kmetu svoje dragocene izkušnje v in- dustrij siki proizvodnji ter tako pripo- more k čim tesnejšemu abližanju vasi in mesta. Nekatere sindikalne podružnice so vse to pravilno razumele. Od prvotnih bež- nih stikov preko gostovanj kultumo- umetniških skupin na vasi se je pričelo zlasti v obdobju tekmovanja v čast 30- letnice KPJ in sindikalnega gibanja uveljavljati sistematično povezovanje s kmetijiskimi obdelovalnimi zadrugami in z državnimi posestvi. Tako so delavci in nameščenci Tovarne emajlirane po- sode — ko ima njihova sindikalna po- družnica že patronat nad Domom bo- sanokov na Dobrni — navezali tesne sti- ke s Kajuhovo kmetij sko-obdelovalno zadrugo na Dobrni na ta način, da po- magajo njihovi knjigovodje pri uvaja- nju knjigovodstva v tej zadrugi. Toda ta pomoč je bila vršena le trikrat. Med tem so gostovali na Dobrni z »Uroki« in z godbo na pihala ter tako nudili za- družnikom tudi razvedrilo. Vse to pa je vsekakor premalo, če hočemo bistveno vplivati na razvoj te zadruge, ne glede na to, da je predsednik zadruge mne- nja, da druge pomoči ne potrebujejo. Kakor se predsednik zadruge trudi, da bi gospodarstvo dvi^il v najkrajšem času na dostojno višino, je njegov trud le delno kronan z uspehi, ker pač sam vsega ne zmore. S svojimi izkušnjami pri organizaciji dela bi mu lahko bdli tovariši iz Tovarne emajlirane posode v krepko oporo, tako glede uvajanja bri- gadnega načina' dela, kontrole norm, točne evidence o delovni storilnosti itd., kar vse bi na eni strani povečalo uspehe zadruge, na drugi strani pa po- spešilo preobrazbo miselnosti zadružni- kov v socialističnem smislu. Prav tako bi zadružnikom prišli predavat o naj- aktualneših vprašanjih naše družbene problematike, ob sezonskih delih, kakor je košnja, žetev, obiranje sadja itd., pa bi s prostovoljno delovno silo pomagali izpolniti njihove planske naloge. (Mi- mogrede omenjeno: v četrtek je odšla iz TEP prostovoljna brigada koscev na ekonomijo Doma bosančkov na Dob mi, ker tam občutno primanjkuje delovne sile.) Takšna pomoč bi utrjevala zavest zadružnikov, da v njihovih naporih za prospeh svoje zadruge niso osamljeni, prav kakor bi se laitrjevala tudi delov- na disciplina, da se ne bi .ponovil pri- mer minulega tedna, ko je predsednik zadruge poslal na enodnevni dopust hlevarja in knjigovodkinjo, pa se še tretji dan nista vmila. Z zadrugo v Dramljah pa je v pove- zavi kolektiv Metalne. Da bi upostavili tesnejše stike s tamkajšnjimi zadružni- ki in sledeč svojim obveznostim v pred- kongresnem tekmovanju v čast II. kon- gresa ZSS, so odšli nekako pred 14 dne- vi v Dramlje trije tovariši, med njimi tudi normirec in predavatelj. Toda vr- nili so se ^oro brez vsakega uspeha, kljub temu, da je zadruga v obilni meri potrebna naše pomoči. Predsednika kme- tijske obdelovalne zadruge, ki je ob- enem predsednik kmetijske zadruge, ni- so mogli nikjer najti, saj pa so tudi za- družniki raztreseni po zelo velikem te- ritoriju. Posamezni kompleksi zadružne zemlje so oddaljeni med seboj celo do 1 ure hoda. Le toliko so izvedeli od ne- kega člana zadruge, ki pa tudi ni imel časa za razgovor, ker je bil zelo zapo- slen z urejevanjem svinjskih hlevov, da vodi predsednik zadruge sam vso evidenco o poslovanju zadruge in o de- lu zadružnikov. Knjigovodstvo, pravijo, nimajo uvedenega, saj za to tudi ni- majo delovne moči. Naše tovariše je pa le skrbelo, kako bodo ob zaključku leta obračunavali zadružnikom opravljene trudodneve, zato so se domenili, da pri- dejo še enkrat v nedeljo 29. maja v Dramlje. Ob tej priliki so vzeli s seboj tudi svojo kulturno-umetniško skupino, za kar so se ipoprej domenili s tovari- šico iz KLO-ja, ki odgovarja za kuiltur- no^prosvetno delo v Dramljah. Po do- govoru je zadruga poslala konjsko vpre- go na postajo v Sentjurij in prepeljala ansambel v Dramlje, toda v Dramljah ni bilo nato mogoče dobiti niti enega odgovornega funkcionarja zadruge. Tudi zadružnikov k popoldanski pri- reditvi ni bilo, le nekaj mladine, oziro- ma otrok je prišlo v dvorano. Tako to- variši iz Metalne seveda niso mogli do- seči namena, za katerega so se prav za prav odpravili v Dramlje. Značilno pri vsem tem je tudi to, da so bile istočasno v cerkvi večernice, ko se običajno vr- šijo ob 2. in ne ob 3. popoldne. Sicer pa je bila tudi dvorana nepripravljena. Še za tistih nekaj obiskovalcev prireditve ni bilo sedežev, ker šolski upravitelj ni hotel daiti na razpolago potrebnih klopi. No, in ob odhodu skupine iz Dramelj so nenadoma zboleli vsi konji, tako da je morala skupina z vso prtljago po dežju ipeš na 8 km oddaljeno postajo Šentjur... Ko se na eni strani naši delovni ko- lektivi trudijo za to, da bi v čim večji meri — poleg dviganja produktivnosti v svojih podjetjih — nudili svojo kon- kretno pomoč pri socialistični preobraz- bi vasi, bi pričakovali, da bi zadružniki vsaj prijeli za ponujeno roko. Toda ti trenutni neuspeli poizkusi pomoči za- drugam naših delovnih kolektivov slej ko prej ne motijo. Sami se borimo s te- žavami v industrijski proizvodnji, zato so nam tem bolj razumljive težave na- ših zadružnikov. V tesni povezavi de- lavca in delovnega kmeta pa bomo uspešno premostili to, kar nas za enkrat še ovira pri razvoju v socializem tudi na vasi. Z. Lokalna industrije okraja Celje-okolica v Tednu tehnike Malo katera akcija je tako razgibala delovne kolektive kakor ravno Teden tehnike. S polnim razumevanjem so ta- ko sindikalne podružnice kakor uprave podjetij pristopile k čim boljši izvedbi Tedna tehnike. Odraz tega so programi in sklepi posameznih podjetij. Vloga, ki naj jo odigra lokalna industrija v sklopu petletnega plana; izkoriščanje lokalnih virov surovin ter zvišanju asortimenta proizvodov in dvigom kva- litete izdelkov, vse to so glavne obveze delovnih kolektivov. Velik polet lokalne industrije Celje- okolica prikazujejo razstave v vseh glavnih središčih. Otvorjene so raz- stave v Laškem, kjer razstavlja svoje izdelke Okrajno Mizarstvo Laško, Tek- stilna tovarna »Volna« Laško, Mestna gospodarska podjetja skupno z ostalimi republiškimi podjetji. V Žalcu vzbujajo pozornost izdelki Okrajnega kovinske- ga podjetja Žalec, Tekstilne industrije Sentpeter, Okrajnega Mizarstva Žalec, Lesne industrije Sentpeter, Okrajnega Kolarstva Petrovče, Invalidsko podjetje Polzela ter republiško podjetje Tekstil- ne tovarne Sentpavel in Tovarna noga- vic Polzela. Poleg teh so še lokalne raz- stave »Kladivarne« Vitanje v Vitanju, Okrajne delavnice poljedelskih strojev v Šentjurju in Tovarna volnenih odej Skofja vas v Vojniku. V tednu tehnike bodo podjetja do- polnilne proizvodnje dala tržišču vrsto novih proizvodov. Tako bo Okrajno ko- vinsko podjetje Žalec začelo serijsko iz- delavo »Rolo-ključavnic«, Okrajna de- lavnica poljedelskih strojev bo dala tržišču kuhinjske stiskalnice za stiska- nje krompirja, Kladivsima Vitanje bo presenetila z desetino novih proizvodov od različnih lično izdelanih kuhinj sluh nožev do različnega obrtniškega orodja. Lesna industrija Sentpeter bo izkorišča- la odpadne deske za izdelavo zabojev. V vseh podjetjih bodo s proizvodnimi sestanki s sodelovanjem vsega delovne- ga kolektiva odstranili vse pomanjklji- vosti v izboljšanju delovnih pogojev in zaščiti strojev, kakor tudi v zvišanju produkcije z razširitvijo grl. Tekstilna tovama »Volna« Laško pa bo ustano- vila »brigado odlične kvalitete« v pre- dilnici, tkalnici in apreturi ter tako resno pristopila k izboljšanju kvalitete izdelkov. Z ustanavljanjem klubov tehnike v svojih podjetjih in pomoči delovnih ko- lektivov pri uvedbi tehnike na vasi, bo lokalna industrija napravila pomembne korake pri izgradnji socializma v naši državi. F. A. Na okrajni ekonomiji v Žovneku imajo novatorja Okrajna ekonomija v Zovneku tudi v Tednu tehnike ni zaostajala, saj je edina odprla razstavo vseh vrst strojev ter ustanovila klub ljudske tehnike s strojnim, i>oljedelskim, in fotoamater- skim krožkom. Člani ekonomije ter gojenci šole so sprejeli osem obveznosti, katere bodo potom kluba izvršili. Med njimi je tov. Rovšnik Kari, ki je sam skonstruiral stroj za strojevanje sončnic. Kapaci- teta tega stroja z električnim motorjem je za 800% večja kot delo pri luščenju sončnic do danes. Stroj je lesene kon- strukcije velikosti 1 m® z vlitim kolesom, kateri je sklopi j en na zobčnike, ter lah- ko s premikačem obdela vse velikosti sončnic. Na občnem zboru so med ostalim prevzeli obveznost, da bodo tov. Rovš- niku pomagali, da še izboljša stroj, ki je prvi te vrste v državi. U. J. Radioamatersko društvo je ozvočilo dve kmetijsko obdelovalni zadrugi Radioamatersko društvo Celje je v Tednu tehnike ozvočilo kmetijsko ob- delovalno zadrugo Vrb je s kompletno aparaturo in s 4 zvočniki. Agilni člani — amaterji društva so delali na mon- taži in instalaciji 2 dni. Rok dovršitve so postavili 8. junij ob 12. uri. S tem ciljem so požrtvovalno delali od ranega jutra do poznega večera. Drugi dan so že ob štirih pričeli z delom, da bi čimprej dosegli postavljeni rok. Dvajset minut pred dvanajsto uro je po zvoč- nikih zaigrala prva glasba, katero so slišali ne samo v zadrugi, temveč daleč naokoli po vasi. Od najmlajših do naj- starejših v vasi, tako kmetje in ženice so zapustili svoje hiše, ter prileteli do zadruge. Ostali so strmeli in čakali pred hišami ter s posebnim prizorom in ve- selim obrazom poslušali glas, kateri je odmeval in se razlegal daleč naokolL Opazoval sem staro ženico, katera še nikoli ni slišala kaj takega »Srečna bi bila, če bi bila mlajša, ter imela to, kar ima danes in bo imela jutri naša mladina«. Vsi zadružniki so bili veseli, ter ob- ljubili, da bodo še z večjim elanom de- lali, ter doprinašali s tem skupnosti za našo boljšo bodočnost. Rano v jutru pa je glasba spremljala in bo spremljala v naprej naše zadružnike z veselimi obrazi na delo. Člani radioamaterskega društva pa niso odšli domov, temveč naprej v Arjo vas, kajti tudi tam hočejo ozvočiti za- drugo, ter s tem napraviti veliko delo v našem zadružnem sektorju. U. J. V prvih dneh Tedna tehnike so naSi delavci predložili vec novih racionaliiatorskih in novatorskih predlogov V okraju Celje in okolici je akcija za Teden tehnike zajela sleherno vas, vso industrijo, gozdarstvo in šole, kateri so pravilno razumeli naloge za tehnično izpolnitev našega gospodarstva. Teden tehnike, ki je ob enem pregled tehničnih naprav, ter uspehov delovnega ljudstva — je dal nove predloge novatorstva in racionalizatorstva, nov tehnični kader, ter nov polet v ljubezni do tehničnih naprav. Tako so v Tekstilni tovarni St. Pavel bili predloženi trije novi pred- logi novatorstva, v Tovami sadnih so- kov so bili realizirani trije racionali- zatorski predlogi, v Tovami kemičnih izdelkov pa so izdelali nov racionali- zatorski načrt za razširitev grla proiz- vodnje pri zelo važnem artiklu, ter s tem povečali proizvodnjo za 100%, ter prihranili v vrednosti 3 milijone de- viz letno. V trafo postaji Laško izdelu- jejo 110 kilovatno ločilno stikalo, ki je prvič v Jugoslaviji domač izdelek. LIP je v obratu Sp. Hudinja montiralo grel- ce za topli zrak pri sušilnicah, v tovami Skofja vas pa so povečali svoj obrat z montiranjem dveh volnarskih startov. U. J. Mladina rudnika Pečovnik je v svo< jem delu dosegla lepe uspehe Sirena premogovnika Pečovnik je na- znanila izmeno, del rudarjev je odšel na delo, drugi del, ki se je boril v jami za dosego plana pa k počitku. Opazovalec, ki pride na rudnik, kaj hitro lahko opazi pri izvoznem jašku moštvo, ki stopa iz koša s trdnim in resnim nasmehom na obrazu: to so to- variši, ki delajo na slabem zraku v ja- mi in jim ni do zbijanja šal. Na drugem ali tretjem košu pa se pripelje grupa mladincev polnih veselega humorja in ob navdušenem razpravljanju o delu tistega dne in o problematiki za zbolj- šanje tega ali onega postopka pri delu v jami. Nekaj o delu mladine Mladinski aktiv premogovnika Pe- čovnik se je ustanovil v novembm 1948. leta. Na volitvah sekretariata je bil iz- voljen za srekretarja Selih Ignac. Pri ustanovitvi je pristopilo samo 40% mla- dine v organizacijo. Ostali so gledali nekako postrani na organizacijo, ki se je pojavila na rudniku. Toda aktivnost članov sekretariata ter ostalih zavednih mladincev je pokazala, da so bili zmož- ni prepričati ostalo mladino, da pri- stopi v organizacijo. Pred mesecem so imeli 80% organizirane mladine. Ostalih 20% so organizirali do 1. junija, kakor so si zadali v plan za mesec maj. Ze v prvih mesecih svojega obstoja je aktiv dosegel vidne uspehe pri delu in je močno posegel v aktivno borbo za iz- polnjevanje plana rudnika. Vsak pone- deljek imajo študijski ali delovni se- stanek. Mnogo snovi so že predelali na študijskih krožkih, kakor material V. kongresa KPJ, skupni kongres SKOJ-a in LMJ, štatut LMJ ter razvoj OF. Ra- zen tega se mladina seznanja na študij- skih krožkih s političnim stanjem do- ma in po svetu. Vendar bi bilo tukaj pripomniti, da študij ne zajema celotno rnladino. Vzrok temu je, ker delajo mla- dinci na treh izmenah, drugič pa, ker premogovnik nima delavskih kolonij in je mnogo mladincev oddaljenih do 2 uri od rudnika. Pa še o mladinski številki Mladinski aktiv se je seznanil z uspe- hi, ki so jih dosegli mnogi rudniki v ustanavljanju mladinskih številk in šir- jenju tega novega socialističnega si- stema dela. Tudi sami so pristopili k ustanovitvi take številke. Ta številka, ki jo sestavlja 6 rudarjev, je pričela de- lati v mesecu decembru. Nekoliko od bliže izgleda njihova številka takole: V njej so trije starejši delavci kopači in trije mladinci. Po dva iz številke de- lata na vsaki izmeni, ta številka je do- segla največje uspehe pri strokovnem dviganju kadra, saj nam tudi njena ob- lika pove, da je najprikladnejša za iz- polnitev te naloge. Na svojem zadnjem sestanku so skle- nili, da bodo ustanovili v svojem akti- vu strelsko družino, ki bo štela 30 do 35 članov. Napravili bodo izlet v parti- zanske kraje. Na čast rojstnega dne maršala Tita so opravili 100 prostovoljnih udarniških ui- pri obnovi fizkultumega igrišča na Skalni kleti. Pripombe h gostovanju baleta in solistov mariborske opere v Celju v petek 3. in v soboto 4. junija so gostovali v Celju poklicni gledališki de- lavci iz mariborskega narodnega gleda- lišča. Lepaki so obljubljali vsaj kolikor toliko umetniško dostojen program s področja, kjer je Celje navezano samo na gostovanja, kajti požrtvovalna pri- zadevalnost celjskega gledališkega an- sambla nam lahko nudi za zdaj samo dramsko igro. Občinstvo je obakrat do kraja napolnilo dvorano. S tem so gostje torej vendarle dc^egli svoj namen. Vse namreč kaže, da so prišli predvsem zato. Kulitumi kronist pa ne sme ob tem go- stovanju iti molče mimo nekaterih zna- čilnih dejstev. Gostje so dosegli ma- terialni uspeh. Morda si domišljajo, da so dosegli tudi moralnega ali naposled celo umetniškega. Iz aplavza publike bi utegnili to sklepati. Toda pribiti je tre- ba, da je večino dvorane to pot, zlasti dmgi večer, zasedla publika, ki je sicer ne vidimo ne na resnih gledaliških pred- stavah, ne na koncertih. Samo tu imajo svoj vir vsi nori aplavzi ob najbolj ne- slanih točkah programa. Prvi večer so izpopolnili mlajši člani mariborskega opernega baleta z dokaj neenotnim baletnim programom. Poleg čisto kabaretnih točk je bilo tudd nekaj takih, ,ki bi bile lahko tudi umetniško sprejemljive, ko bi bile izvedene z bolj dovršeno plesno tehniko, predvsem pa s smislom za stil. Med izvajalci je ne- kaj talentiranih plesalcev, ki bd se v pravi šoli lahko razvili v smeri resnič- nega umetniškega plesa. Pot, po kateri hodijo zdaj, pa jih ne bo nikdar pri- peljala v hrame resne imietnosti. Dmgi večer je bil še bolj x>isan, a v posamemostih je slučajno vendarle nu- dil nekoliko več umetnosti. Program, ki je bil sestavljen iz baletnih točk, oper- Rih arij in duetov ter narodnih pesmi, so izvajali: plesni par Maks in Irena Kirbos ter pevca-sohsta: sopranistka Marija Veidinova in tenorist Ladislav Rakovec. Plesalca sta pokazala izurje- nost teles, nikakor pa ne umetniške resnosti. Ne mislim pri tem samo na ta- ko preveč cirkuško-^kabaretno točko, kot je bil nogometaš Maksa Kirbosa, am- p^k hočem predvsem podčrtati dejstvo, da nategujeta ta dva plesalca vse plese na eno in isto kopito. Z enakimi gibi interpretirata Straussov valček, španski capriccio, ruski plesni potpourri ali pa venček slovenskih narodnih plesov. Iz- vedba poslednjih je bila naravnost ža- ljivo neslovenska in neresna (kostiomi, ritem itd.). — Pevca sta skupno zapela duet iz Smetanove Prodane neveste še dokaj dostojno. Marija Veidinova je s svojim ne preveč sonomim sopranom le delno pokazala umetniško polnost arij iz Puccinijevih oper La Boheme in Ma- dame Butterfly. Nekoliko prepričeval- neje je zapela oba slovenska samospeva. Tenorist Ladislav Rakovec je videti naj- resnejši od vse četvorice, čeprav na pri- mer Leoncavallovemu Bajazzu ni bil čisto kos. Prav lepo pa je zapel Simo- nitijev samospev na Kajuhov tekst Bosa pojdiva dekle obsorej. Začudilo pa me je, kako je mogel takoj nato pritakniti lahkotno prekmursko narodno o ribicah, ki je vrh vsega zaradi višin nehvaležna za obseg njegovega glasu. — Klavirja spremljava je bila oba večera v nepre- stanem ritmičnem nesoglasju z izvajalci na odru. Neresni značaj obeh pisanih večerov je bil poosebljen v napovedovalcu, ki je v uvodu dmgega večera ipovedal, da prinašajo člani mariborskega narodnega gledališča Celjanom nekaj umetnosti pa tudi nekaj zabave, kajti oboje da je de- lovnemu človeiku potrebno. Poslednje je sicer res, a vsekakor je treba v ime- nu zdrave kulturne politike odkloniti take večere, na katerih trohica povpreč- no reproducirane umetnosti tone v po- plavi neresne, preračunano kabaretne zabave. Tem huje je, če nekdo nudi ta- ko plehko zabavo pod imenom poklicne umetniške ustanove. Mariborska publi- ka, ki te poklicne gledališke delavce stalno gleda, in ljudska oblast, ki jih plačuje, naj presodita, ali je tako po- četje koristno za dvig kultumega ni- voja ljudskih množic in za notranjo umetniško rast tega ansambla samega. Celjisiko resno gledališko občinstvo pa sme zahtevati, naj mu zlasti poklicni gledališki delavci nudijo z gostovanji samo umetniško zrel in dostojen pro- gram. vin. SKUD-Ivana Cankarja pri frontni brigadi Matije Gubca na Raliovcu v kratkem času si je priborila front- na brigada Matije Gubca na Rakovcu nad Vitanjem zaslužen sloves, tako da ga danes že ni več človeka, ki ne bi ve- del za velike napore teh brigadirjev, ki se z največjo odločnostjo uspešno bo- rijo za izvršitev plana v gozdarstvu. Ko smo člani pevskega zbora SKUD-a Ivana Cankarja zvedeli, da se bo v ne- deljo 4. t. m. podelila tej brigadi pre- hodna zastavica lOOF, smo enodušno sklenili, da prisostvujemo tej svečanosti ter razvedrimo zaslužne brigadirje z našo pesmijo, obenem pa seveda da razvozljamo tajnost njihovih uspehov v borbi za plan. Nič ne de, če nam je ne- koliko pohorskega blata zlezlo v čevlje, če smo morali sredi programa bežati pred l^o in nevihto in nadaljevati pro- gram pod kostanjem. Prepričali pa smo se le, da ni samo mladost brigadirjev in dobra hrana vzrok njihovim uspe- hom, ampak, da tolčejo norme zaradi svoje visoke zavesti in borbenosti, za- radi svoje delovne discipline in zaradi pravilnega tovariškega odnosa, ki vlada med brigadirji samimi, kakor tudi v odnosu komande štaba do brigadirjev. Vendar niti naša pesem niti duh janj- cev, ki so se vrteli na ražnjih, niti skla- dovnice krofov in dobra kapljica niso mogli prav razvedriti vrlih brigadirjev in brigadirk težko pričakovane prehod- ne zastavice ni bilo in nestrpnost je na- raščala vsako minuto. Sele zvečer, ko smo se sredi najhujšega naliva vračali proti Vitanju, smo srečali zasoplo in premočeno delegacijo, ki je nesla pre- hodno zastavico skrbno zavito v nepre- močljivo platno. Najraje bi se sredi poti obmili in se vmUi nazaj, da vidimo ve- selje brigadirjev, toda pohorsko blato in premočena oblačila so nas priganjala domov. Sklenili pa smo, da bomo našo pesem še večkrat ponesli v naše goz- dove in v našo vas ter tako tudi na ta način prispevali k utrditvi vezi med de- lovnim človekom mesta in vasi. Pevslii zbor SKUD-a »France Prešeren« priredi svoj lion cert v sredo 15. junija Pevski zbor SKUD-a »France Pre- šern«, ki je bil osnovan meseca junija 1948 in je pričel z rednim delom avgu- sta, do danes še ni imel samostojnega koncerta. Pevski zbor je dosedaj nasto- pil na raznih prireditvah in proslavah že štirinajstkrat. Nastopil je tudi na republiški reviji SKUD-ov v Mariboru v novembm lanskega leta. Mladim pevskim zborom so stalni premijevalec razne objektivne težave, ki jih je bilo v tem času. več ali manj tudi pri Prešernovem zbom. Zbor je v zadnjem času izgubil nekaj dobrih pev- cev zaradi premestitev, poleg tega pa Je dosti pevcev-aktivistov prezapvosle- nih, kar jim ovira redno posečanje pev- skih vaj. Vse to je vplivalo, da je bdi za mesec april določen koncert pre- ložen. Koncert bo v sredo dne 15. jimija t. L v dvorani Ljudske pr o svete (Narbdni dom) ob 8. uri zvečer. V koncertnem programu bo pevski zbor skromno prikazal razvoj naše slo- venske pesmi. Del programa bo posve- čen slovenski narodni pesmi, ki spada prav gotovo med najlepše pesmi na svetu. Iz narodne pesmi so se razvile tudi naše umetne skladbe, ki so v čital- niški dobi dosegle že prav lep razvoj ia se posebno odlikujejo po svoji melodiozr- nosti. Del programa bo vseboval take skladbe iz naše čitalniške dobe, ki ima poseben poudarek borbe Slovenskega naroda za naš narodni obstoj. V tretjem delu koncertnega programa bodo podane novejše skladbe, skladbe naše borbene pesmi in pesmi naše ob- nove in dela. S tem koncertom bo pevski zbor SKUD-a »France Prešeren« pridal svoj skromen prispevek k izredno živahne- mu kultumo-prosvetnemu udejstvova- nju, ki je v letošnjem letu v Celju prav posebno zaživelo. k. Ljudsko gledališče St. Peter v Sav. doli- ni vprizori v nedeljo dne 12. G. ob 20 F. S. Finžgar Razvalina življenja Predstava bo v okvim okr. tekmovanja. _ V okviru predkongresnega tekmova- nja ljudske prosvete, napoveduje mlad. KUD »Maksim Gorki« Celje, tekmova- nje za zbiranje novih naročnikov za mesečni list »Obzornik« vsem Sindikal- nim kulturno umetniškim in kulturno izobraževalnim dmštvom v Celju.