33. štev. V Kranju, dne 14. avgusta 1913. XIV. leto. GORENJEC Političen in gospodarski list. Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Posamezne številke po 10 vin. — Na naročbe brez naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upravništvo je v hiši itev. 173. — Izdajatelj: Tiskovno društvo v Kranju. — Odgovorni urednik: Janko Florjančič. — Rokopisi naj se ne pošiljajo prepozno. Izhaja vsak petek : ob petih zvečer : Inserati se računajo za celo stran 50 K, za pol strani 80 K, za četrt strani 20 K. Inserati so plačujejo naprej. Za manjša oznanila ta plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravništvi naj se blagovolijo pošiljati naročnina, rekla* macije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Katoliški shod v Ljubljani. Srca vernih Slovencev tripljejo veselo, ker se bliža slavnostni dan, ko se bo v beli Ljubljani napravila manifestacija katoliške misli in utrdila vez ljubezni med slovanskimi brati. Na tisoče rok se že giblje in dela priprave, naročajo se posebni vlaki in tudi iz daljnih krajev se pri-glaša mnogo udeležnikov. Doslej so priglasili svojo udeležbo sledeči cerkveni knezi: dr. Anton Bauer, zagrebški nad-škof-koadjutor; dr. Krapac, djakovski škof; O. Marčelič, dubrovniški škof; Fra Alojzij Mišic, mostarski škof; dr. Franc Sedej, goriški nadškof; dr. Mihael Napotnik, lavantinski knezoškof; dr. Andrej Karlin, tržaški škof. Število vseh udeležnikov presega številko 15.000. V sprevodu bo 10 godb, narodnih noš okoli 1500. Spored sprevoda. Celi svečani sprevod bo razdeljen v sedem skupin s 30. oddelki. Udeležniki se bodo zbirali k svečanemu sprevodu v nedeljo od 7. do 8. ure dopoldne na prostorih, ki se še določijo. Sprevod se bo začel pomikati točno ob 8. uri dopoldne proti .Zvezdi" v tem-le redu: V prvi skupini so konjeniki, katerim slede trobači. Druga skupina: stare zgodovinske zastave, pod katerimi so se HfVati in Slovenci skupno borili in zmagovali. Zastave spremlja častna straža. Slede ljudski poslanci in zastopniki občin. Za njimi zastave slov. društev iz Nemčije in depu-tacije iz Nemčije in drugih inozemskih krajev. Tretja skupina: Salezijanska godba iz Trsta. — Poljaki — Čehi — Hrvati. — Dijaška glasba iz Ljubljane. — Deklice in dečki v narodnih nošah. Četrta skupina: Koroški Slovenci. — Godba meščanske garde iz Novega Mesta. — Akademiki in akadem. starejšine. Peta skupina: Domžalska godba. — Češki .Orli". Godba slovenskih »Orlov*. — Slovenski »Orli«. Šesta skupina : Godba z Jesenic. — Narodne noše iz vseh slovenskih krajev. — Godba iz Idrije. — Slovenske Bogomile. — Slovenski pevci. — Učitelj stvo. Sedma skupina: Godba iz Višnje Gore. — Rokodelska društva. — Godba z Viča. — Društva S. K. S. Z. iz Primorja, Štajerske in Kranjske ter člani Marijinih družb. Pred vsako skupino nosijo zastavonoše zastave dotičnih skupin. V sprevodu bo nad 100 zastav. V jedni vrsti koraka 6 oseb. Spored shoda. Sobota, 23. avgusta. Sestanek Slov. kat.-nar. dijaŠtva. Ob 3/i na 8. zjutraj. Sv. maša v stolnici. Ob Va 9- zjutraj. Zborovanje v veliki dvorani hotela Union. 1. Dijak-katplik; ref. bog. Fr. Rupnik (Ljubljana). ■ 2. Delo za ljudsko izobrazbo; ref. iur. Dominik Žvokelj (.Zarja*). Ob 3. popoldne. 3. Katolicizem in literatura; ref. phil. Fr. Koblar (»Danica"). 4. Nujnost reorganizacije narodno-obrambnega dela in naše naloge; ref. I. Zavadlal („Dan\) Ob 8. zvečer. Komers mladine v veliki dvorani hotela Union. ' Nedelja, 24. avgusta. Ob 7. zjutraj. Zbiranje udeležencev v domobranski vojašnici na Khunovi cesti. Poljanski cesti in v bližnjih ulicah. Ob 8. zjutraj. Odhod k sv. maši. Ob 9. dopoldne. Sv. maša na Kongresnem trgu pred Uršulinsko cerkvijo. Sv. mašo daruje nadškof-koadjutor zagrebški dr. Ante Bauer. Posveiitev Brezmadežni. Prečita knezoškof ljubljanski dr. A. Jeglič. Udanostni izjavi sv. Očetu in cesarju. — Predlaga predsednik pripravljalnega odbora kanonik dr. Jos. Gruden. Sprevod na slavnostni prostor na dvorišču domobranske vojašnice. Ob 11. dopoldne. Veliko manifestacijsko ljudsko zborovanje. Slavnostna govora: dr. Janko Šimrak v imenu Hrvatov in dr. Janko Brejc v imenu Slovencev. Ob 3. popoldne. Popoldanska služba božja v ljubljanskih cerkvah. Ob 4. popoldne. Javna telovadba na dvorišču domobranske vojašnice. Ob 7. zvečer. Shod rokodelskih društev v Rokodelskem domu. Komenskega ulica 12. Ob 8. zvečer. Družabni večer v vseh prostorih hotela Union s sodelovanjem godb in pevskih zborov. t Ponedeljek, 25. avgusta. Ob 7. zjutraj. V stolnici cerkveni govor nadškofa in metropolita ilirskega dr. Fr. Sedeja: .Versko življenje." Pontifikalna sv. maša. Od pol 9. dop. do 1. pop. in od 2. do 4. pop. Zborovanje odsekov: < a) Slovenski: Odsek za versko življenje. Velika dvorana Ljudskega doma, I. nadstropje. PObLISTEK. Zupan Barina. (Konec.) Češki spisal Jon Brožek, prevel P. Bohinjec. .Ta gospod patrolni vodnik. Včeraj je tukaj patroliral, se je preoblekel v starko in jo je znal izvrstno posnemati. Pri županu je dobil prenočišče v skednju. Seveda župan ni za to vedel, ga ni bilo doma. Pač se ni nadjal, da bo toliko iztaknil. Hotel je le nadzorovati, okolico. Drugo pa — izvemo pri sodbi." Župan je zaklel hčer po teh besedah in dostavil: „Ona je torej temu kriva 1" A s tem se je le izdal. Odpeljali so ga k sodišču, ga zaslišali in zaprli za dolgo Časa. Končno pa je priznal vse, ker je videl, da nič ne pomaga tajiti in da bo moral sam vse trpeti. Divji lovci in tatovi so imeli skrivališče v njegovi kleti pod skednjem, tam so si delili rop in župan je dobi! vselej dvojni del, bodisi v blagu, bodisi v novcih. Povedal je tudi, kdo so bili tatovi, in takoj je bila preiskava v Osečni. Pozaprli so Barinove posle in nekaj sosedov, o katerih bi si nikdo ne mislil, da so prizadeti. Zaslišana je bila tudi županova Anica. Priznala je, da je vedela o vsem tem, in je izrekla, da je ona pripravljena prestati zapor namesto očeta. Sodišče pa je razsodilo, da deklica ni mogla izdati očeta in so jo izpustili. Drugi pa so bili obsojeni, a največ je dobil župan, ki je bil obsojen na pet let. .Jaz sem slutil, da se bo za Barino slabo izteklo,■ je govoril Klimeš, ko so šli od sodbe. .Ali, da se bo to tako izteklo, ni pričakoval nihče," odgovoril mu je nadlogar. .Zakaj se ni nikoli nič našlo? Kdo bi bil mislil — na župana!" Najhujše se je godilo Anici. Hodila je okoli kakor senca, sram jo je bilo hoditi med ljudi in z gospodarstvom ni vedela, kaj in kako. Jurij se je je izogibal od daleč in se je kmalu oženil z drugim dekletom. Edina tolažba dekličja je bil bližnji gozdek, koder je molila in jokala pred podobo, obešeno na borovcu. Tako jo nekoč iznenadi pristav Kolovratek. .Anica!" zakliče tiho. Deklica se zaobrne in hoče zbežati, a on je skokoma pri nji in jo zadrži. .Ne bežite pred mano", je prosil, in se ne jezite, jaz ne morem nič za to. .Nimam se jeziti nad kom." .Zakaj torej bežite pred mano, zakaj se izo-gibljete ljudem?" .In vi še prašate — in-hočete zvečati moje rane?" „Anica, — tukaj pod to podobo — bodimo odkriti! Od prvega trenotka, ko sem vas zagledal vas goreče ljubim, z odkrito ljubeznijo, katero sem doslej zatiral, ker sem vedel, da ste oddani drugemu. Odkar se je ta tako neplemenito vedel proti vam, upam si vam svojo ljubezen razodeti. Mislim to odkrito. Recite, ali bi mogli mene ljubiti?" .Ah, ne norčujte se tako kruto — s hčerjo zločinca." ^ .Anica, vi ne morete tapeti za očeta. Potrebujete varuha. Ali me hočete za moža. Že davno bi vas bil obiskal, pa vas nisem hotel motiti v vaši bolesti. .Vi, da bi hoteli hčer tatu, — ne —- ni mogoče." .In vendar je tako. Jaz sem sin kmeta, imam lepo gospodarstvo, sem že sit graščinske službe. Izstopil bom, ako izvolite postati moja žena." .Ne mislim ostati v Osečni." .Saj bi tudi jaz ne mogel tukaj biti. Prodali bi posestvo, bi dali nekaj stotakov za tukajšnje reveže, nekako nagrado za očetove čine, in bi se preselili k nam, koder bi vam nikdo niti ne zinil o Činih vašega očeta. Izvolite! Obljubite ! Kaj še razmišljate?" praša vljudno, podavši ji roko. .Hvala vam. Odgovorila pa vam bodem čez teden dni." .Tedaj bom počakal. Ako privolite, in se vaš oče povrne, bode ime) pri nas izgovorjen kot. Z Bogom 1" Razšla sta se. Anica je premišljala o načrtu pristavovem. Saj mu je bila zmerom naklonjena, ne branila bi se ga — sama tudi ne more tako živeti, samo, da ji oče dovoli. Pisala mu je vse to v ječo. Oče je hitro odgovoril. Z vsem je bil zadovoljen. .Grešil sem, in Bog me je kaznoval. Vem, da se več ne vrnem. Bodita vsaj vidva srečna — in sprejmita moj blagoslovi" Kmalu potem je Anica obhajala tiho poroko s pristavom, ki je zapustil službo. Prodala je posestvo in se je preselila k starišem svojega moža, kjer so jo radi imeli kakor svojo hčer. V zadoščenje za očetove pregrehe pa je pustila občini Osečni pet sto kron. .Nekaterikrat je obiskala z možem očeta v zaporu, pa dostikrat ni šla tja. Barina je čez dve leti v ječi umrl. Odsek za kršč. izobrazbo. Velika dvorana hotela Union. b) Hrvaški: Odsek za religiozne organizacije. Kat. tiskarna, II. nadstropje. Socijalno-gospodarski odsek. Katoliška tiskarna, III. nadstropje. Ob 9. dopoldne. Zborovanje slov. hrv. učiteljskih abiturijentov. Dvorana glasbenega društva ..Ljubljana". Frančiškanska ul. 2. Ob 2. popoldne. Občni zbor S. D. Z. Telovadnica Ljudskega doma. Ob 3. popoldne. Zborovanje moških kongre-gacij. Alojzijevišče, I. nadstropje. Ob 5. popoldne. Prvo slavnostno zborovanje. Velika dvorana hotela Union. 1. Dr. Jos. Hohnjec (Maribor): Katol. izobraževalno delo. 2. Dr. Stj. Markulin (Zagreb): O važnosti kat. shoda za hrvaški katoliški pokret. 3. Dr. M. Lavrenčič (Podgrad): Katoliška načela in javno življenje. Ob 8. zvečer. Koncert v veliki dvorani hotela Union. Torek, 26. avgusta. Ob 7 zjutraj. V stolnici cerkveni govor tržaškega škofa dr, A. Karlina „Karitativno delo". Pontifikalna sv. maša. Ob pol 9. dopoldne. Zborovanje organizacijskih odsekov S. D. Z. — Telovadnica ljudskega doma. Ob pol 11. dopoldne. Zborovanje literarne sekcije S. D. Z. — Telovadnica Ljudskega doma. Od pol 9. dopoldne do 1. ure popoldne in od 2.—4. popoldne zborovanje odsekov: a) Slovenski: Karitativni odsek. — Rokodelski dom, Ko-menskega ulica 12. Socialno-ustavni odsek. — Velika dvorana Ljudskega doma. b) Hrvaški: Odsek za kršč. prosveto. — Katoliška tiskarna, II. nadstropje. Socialno gospodarski odsek. — Katoliška tiskarna, III. nadstropje (knjižnica). Kongres slovanskih katol. pedagogov. — Velika dvorana hotela Union. Ob 9. dopoldne. Občni zbor »Slomškove Zveze". a) Odborovo poročilo. b) Volitev novega odbora. c) Samostalni predlogi in nasveti. d) Slučajnosti. Ob 10. dopoldne. Otvoritev kongresa. a) Pozdravni govori. b) Katoliška etika kot voditeljica Človeštva. — Predava profesor Josip Demšar. c) Učitelj in katehet. — Predava mestni učitelj Miroslav Galovič (Zagreb). d) Kako more šola sodelovati, da se varujejo in utrdijo temelji socijalnega reda. — Predava učiteljica Marica pl. Kleinmayer. e) Ob 4. popoldne. Vvchova naboženska ä snahy po uplatučni vychovy nevefecke v narode" češkem. — Predava strokovni učitelj Oldfich Otähal iz Pribora. f) Katoliški učitelj — pravi vzgojitelj narodov. — Predava nadučitelj Janko Grad iz Košane. Ob 3. popoldne. Občni zbor Leonove družbe. — Vel. dvorana Mestnega doma. Ob 5. popoldne. Drugo slavnostno zborovanje. — Velika dvorana hot. Union. 1. Poslanec Fr. Grafenauer (Koroško). — Katoliška in narodna šola. 2. Dr. Jos. Srebrnič (Goric)- — Katoliški tisk. 3. Profesor Ferdo Rožič. — Kulturno edinstvo Slovencev in Hrvatov. 4. Dr. Evgen Lampe. — Avtonomni zastopi in katoliška misel. Ob pol 8. zvečer. Skioptično predavanje p. Puntigama o Bosni. — Velika dvorana Ljudskega doma. Ob 8. zvečer. Prijateljski sestanek udeležencev pedagoškega kongresa na vrtu hotela Union. Sreda, 27. avgusta. Ob 7. zjutraj. V stolnici slovesni requiem za umrle člane prejšnjih katoliških shodov. Ob 9. dopoldne. Tretje slavnostno zborovanje. 1. Dr. Jos. Mantuani (Ljubljana). — Vera in umetnost. 2. Ivan vitez Mahulja (Krk). — Naša omla- dina. 3. Dr. J. Adlešič (Ljubljana). — Ljubezen do domače zemlje. 4. Knezoškof dr. A. Jeglič (Ljubljana). — Sklepni govor. Ob 2. popoldne. Poseben vlak v Postojno, povratek zvečer. Četrtek, 28 avgusta. Izleti na Gorenjsko. Obrtniški shod v Škofji Loki. Včeraj se je vršil v Škofji Loki lep obrtniški shod, na katerem sta poročala gg. poslanec Jarc in svetnik trgovske zbornice Ivan Kregar. Udeležba s strani škofjeloških obrtnikov je bila zelo velika. Posl. Jarc je v daljšem govoru pojasnil politični položaj v monarhiji, pod katerim trpe posebno obrtniki in trgovci Kmetovalci to krizo lažje prenašajo. Zakaj ? Ker je kmečki kredit dobro organiziran in kmet tudi v teh težkih časih lahko dobi denar za primerno nizko ceno. Obrtniški stan pa nima primerne kreditne organizacije. Zato trpi pod sedanjimi razmerami bolj kakor drugi stanovi. Napačna je misel, da se da obrtniškemu stanu pomagati samo s stanovsko organizacijo po vzorcu starih cehov. Novi časi zahtevajo novega orožja. Obrtniškemu stanu stare zadruge same po sebi mnogo pomagati ne morejo, kajti proti velikim fabrikantom, proti tovarnam, ki s svojo premočjo izpodrivajo starodavno našo obrt, te stare stanovske zadruge uspešno nastopiti ne morejo. So brez moči. A tu preti obrtnemu stanu največja nevarnost v bodoče. Koliko cvetočih obrti je šlo po zlu radi tovarniške konkurence. Za obrtnike danes ni druge pomoči, kakor da skušajo sami v svoji obrti izrabiti podobna sredstva, s katerimi delajo tovarne. Obrtnik mora bolj in bolj delati s stroji, mora imeti v svoji obrti dobro knjigovodstvo in mora imeti na razpolago dobro kreditno organizacijo, da ne pride v denarne stiske. Slovenska ljudska stranka je vedno odločno zastopala interese malega obrtnika. Govornik opozarja na prizadevanje poslancev S. L. S., posebno dr. Kreke, da se ustanovi državna Centralna blagajna, ki bi omogočila po malih mestih ustanovitev malih obrtniških posojilnic, ki bi dajale obrtnikom cenen kredit. Da se obrtnikom Omogoči seznaniti se z novimi modernimi načini proizvajanja s pomočjo strojev, je S L. S. ustanovila Obrtno pospeševalni urad. Za tega prispevata dežela in država vsaka po 8000 K, kranjska trgovska in obrtna zbornica pa daje borih 1000 K, ravno tako tudi ljubljansko mesto samo 1000 K. Obrtna in trgovska zbornica je v rokah liberalcev in ljubljanski občinski svet tudi. Da ti dve korporaciji ta za obrtnike prepotrebni zavod v tako majhni meri podpirata, je najlepše izpričevalo, koliko morejo obrtniki pričakovati od liberalne stranke. Zato mora vsak obrtnik pozdraviti tisti čas, ko so liberalci prišli ob krmilo v deželi. Ko bi bili poraženi pred 15 leti, bi bila S. L. S. že pred 15 leti ustanovila Obrtno-pospe-ševalni urad. Kaj bi se bilo lahko v 15 letih vse storilo v prospeh in probujo obrtnega stanu! Saj kažejo uspehi zadnjih par let, kaj se da doseči s smotrenim delom, po katerem se odlikuje ta zavod. — Važno za obrtnika je posebno knjigovodstvo. Obrtnik mora vedeti vsak čas, kak je njegov gmotni položaj. Zato mora znati sam aH njegov sin aH žena voditi pravilno računske knjige. Zato je obrtno pospeševalni urad priredil že mnogo knjigovodskih tečajev po deželi, ki so se vsi dobro obnesli. Govornik h koncu svojega govora poziva obrtnike, da ostanejo tudi nadalje zvesti Slovenski ljudski stranki in jo podpirajo, da more tudi v bodoče vršiti svoje delo v prospeh našega obrtnega stanu, ki je poleg kmet-skega najvažnejši stan na Kranjskem. Zvestoba za zvestobo! — Številno zbrani obrtniki so sledili z velikim zanimanjem izvajanjem govornika in ga poplačali z živahnim ploskom. Za prof. Jarcem je govoril o ustroju in delovanju Obrtno-pospeševalnega urada predsednik tega zavoda g. svetnik Ivan Kregar. Na par prav praktičnih vzgledih je pokazal korist tega zavoda, ki obrtnikom daje pouk in informacije v vseh zadevah. Po njegovem govoru se je vnela živahna debata. Oglasilo se je k besedi več obrtnikov. G. Kalan je opozarjal na novo finančno nagodbo z Ogrsko, kjer bo treba v bodoče odločno braniti koristi kranjske dežele. Daljša debata se je vnela pri vprašanju glede dobave vojaških potrebščin. Teh se morejo obrtniki udeleževati le, če so združeni v strokovnih zadrugah. H koncu se je sklenilo, da se po zimi priredi v Škofji Loki knjigovodski tečaj. G. Babic prevzame pripravljalno delo. Shod je trajal nad dve uri, na kar je g. Hafner, ki je shodu predsedoval, zaključil nenavadno lepo uspelo zborovanje, s katerega so vsi udeleženci odnesli najlepši utis. DOPISI. Kamna gorica. Shod, ki ga je priredilo katoliško politično društvo za radovljiški okraj pre-tečeno nedeljo, dne 10. t m. se je prav dobro ob-nesel. Udeležilo se je tega zanimivega shoda nad 200 mož iz Krope, Kamne gorice, Dobrave, Lip-nice in Lancovega. Na shodu so govorili: Vele-blagorodni gospod vitez pl. Pogačnik, državni tn deželni poslanec in podpredsednik državne zbornice, ter gg. deželni poslanec in župnik Iv. Piber ter dr. Lovro Pogačnik, tukajšnji rojak. — Vele-blagorodni g. vitez Pogačnik govoril je o razmerah v državnem zboru, obsojal našo zagrešeno zunanjo politiko, posebno glede Balkana, po-jasnoval je nekatere postave, katere je državni zbor sklenil, oziroma jih namerava še skleniti, kakor postavo o starostnem zavarovanju, za katero se poganjajo vsi naši poslanci. On, pravi, je zato, da bi se zavarovali vsi sloji, ne samo delavci in posli, ampak tudi gospodarji, katerim se, ko prepišejo posestvo na sina, na starost mnogokrat prav slabo godi. Nadalje govori o postavi na zvišanje davka na špirit, katerega je bilo dosedaj od litra 90 vin., a po novi postavi ga bo K 1*40 in od katerega bo imela dežela lep dohodek — nad miljon kron. Glede postave o zvišanju osebne dohodnine pravi, da nižje sloje ne bo zadela, kajti povišalo se bo samo onim, ki imajo nad 10 tisoč dohodkov. — G. poslanec Piber pravi v začetku svojega govora, da bi moral govoriti za delavce in kmete, ker je od vseh izvoijen in ima oboje pred seboj, a ker bo o delavskih razmerah govoril rojak dr. Lov. Pogačnik, bo govoril samo kmetovalcem, Govoril je med drugim posebno o planinah, kako velikega pomena so za kmetovalce, oziroma za njihovo živino, ki je na planinah veliko bolj zdrava, kakor ona, ki je vedno v hlevu, in katere se kaj rada jetika prime, da za planine dajeta podporo država in dežela in da nikakor ne kaže planin razdelovati. — G. deželni tajnik dr. L. Pogačnik govori o razmerah v Kropi in Kamni gorici, povdarja edinost med Kropo in Kamno gorico, pojasnuje veliko korist žrebljarske zadruge, katero tako izdatno podpirata Zadružna zveza v Ljubljani in dežela, in pravi, da sta Zadružna zveza in dežela pripravljeni tudi še nadalje podpirati žrebljarsko zadrugo, in toraj tukajšnjim delavcem ni potreba hoditi iskat si zaslužka na Jesenice, kjer je pač boljša plača, a so draga stanovanja in tudi hrana je veliko dražja. Nadalje pravi, da je sedanja večina deželnega zbora poskrbela za delavski stan tudi z občno in tajno volilno pravico, po kateri ima tudi delavec, ki je že 24 let star, pravico voliti v občinski odbor in ima pravico tudi izvoljen biti, kar je popolnoma prav, kajti če delavec ne plačuje direktnih davkov, plačuje pa dovolj in-direktnih davkov. — Z velikim zanimanjem so možje sledili izvajanjem gg. govornikov, jim glasno pritrjevali in se jim slednjič toplo zahvaljevali. Na predlog načelnika delavsk. izobražev. društva g. Matije Mikla se je izreklo tudi popolno zaupanje poslancem S. L. S., kakor tudi njenemu načelniku g. dr. Šusteršiču. Lese. Naša cesta se pridno trasira, kadarle vreme dovoljuje. Gradila se bo prihodnjo pomlad. — Naš novi odbor je v svoji prvi seji imenoval častnim občanom sledečih pet gospodov: mošenj-skega župana J. Resmana, radovljiškega glavarja F. Župneka, svoja dva poslanca Pibra in Pogačnika in deželnega glavarja dr. Šusteršiča. Izrekel je soglasno zaupnico S. L. S. in njenemu načelniku. — V prid domačemu gasilstvu se je ustanovil kegljiški kljub. Najodličnejši kegljavec J. Ovsenik je naklonil društvu največ dohodkov. Hvala! Šmartin pri Kranju. Preteklo nedeljo popoldne ob 3. uri se je blagoslovil tu dom (shramba) in stroji Kmetijskega društva". Nato pa se je vršil shod, na katerem so govorili poslanca Demšar in Jarc ter načelnik „Kmečke zveze4 Brodar. K sklepu se je ozirom na ostudne napade liberalnega časopisja soglasno izrekla zaupnica dr. Šusteršiču in dr. Kreku. Shod je bil dobro obiskan. Šmartin pri Kranju. Ker se na preteklo nedeljo napovedana veselica ,,Jugoslovanske stro kovne zveze" in ..Izobraževalnega društva" radi neugodnega vremena ni vršila, se bo ista vršila prihodnjo nedeljo 17. t. m. ob 3. uri popoldne ob vsakem vremenu. Prijatelji poštene zabave dobrodošli! Sv. Jošt. V nedeljo, dne 17. t. m. bo na Sv. Joštu dutiovno opravilo ob 6. uri in ob devetih ob priliki ..žegnanja". Romarji imajo priliko prejeti sv. zakramente. priloga „Gorcnfcu" ¿lev. 33 Iz 1.1913. Na Šenturški Gori bo prihodnjo nedeljo slavnost v proslavo 65 letnice vladanja presvetlega cesarja in v proslavo Konštantinovega jubileja. Zjutraj ob 9. uri bo slovesna sv. maša s slavnostnim govorom g. prof. dr. Mihaela Opeke. Popoldne po litanijah bo ob 3. uri igra „Skriv-nostna zaroka" in po igri planinska veselica. Pri slavnosti, katero priredi ..Izobraževalno društvo", bo iz prijaznosti sodeloval cerkljanski pevski zbor. S Pšenične Police. Nagloma je umrla v torek zvečer, dne 12. avgusta, 56 letna Marijana Pogačar s Pšenične Police v cerkljanski župniji. Ko se je povezavalo na vozu naloženo snopje, se prelomi naenkrat žrd in vrže imenovano z voza. Padla je navpik z glavo na tla. Pri tem se ji je zlomil tilnik in v par minutah je izdihnila POLITIČNI PREGLED. Posla niški zbor v Londonu se je ra2šel. Grey je rekel v angleški zbornici, da je za zdaj delo končano. Sklenilo se je, da se ustanovi samostojna Albanija s knezom na čelu, ki ga bodo izvolile velesile, in sporazumeli so se poslaniki glede Egejskih otokov. O ureditvi Albanije ima ta čas besedo mednarodna kontrolna komisija. Srbska armada se bode vsled izdanega ukaza razorožila. Isto se zgodi te dni z bolgarsko armado. V Belgradu je kraljev ukaz o razoroženju izzval med ljudstvom veliko radost. Preteklo je že 10 mesecev, odkar so bili možje pod orožjem. Vse težko pričakuje, da se bo pričelo delo, V novopridobljenih krajih ostanejo močnejše po sadke, dokler se vse ne uredi. Delegati iz buka-rešla so se vrnili s slovesnim spremstvom. Najvažnejše je to, da se velevlasti ne bodo vmes vtikale, da bi spremenile pogodbo, sklenjeno v Bukareštu. Francoska je pritisnila na Rusijo, Rusija je opustila zahtevo revizije zaradi Kavale in Avstrija je potem tudi prijenjala. Mir na Balkanu. Vse velesile so se izrekle za to, da se bukareški mir potrdi. Največ je za to storil nemški cesar, ki je odločno pohvalil romunskega kralja, ker je modro vplival na dosego miru. Tudi Avstrijo je to ozdravilo. Berch-toid je čestital k doseženemu miru romunskemu ministrskemu predsedniku Majonescu. Na Bolgarskem vlada potrtost in so razmere napete. Kralj Ferdinand je že prej imel med ljudstvom precej razširjeno, sebi nasprotno stranko. Sedaj se njemu podtika, da je zakrivil drugo, tako nesrečno vojno. Sluti se, da bode Ferdinand moral zapustiti deželo, četudi sé višji generali in nekatere velesile zanj potegujejo. Na Balkanu se namerava napraviti zveza peterih držav. Romunije, Srbije, Bolgarije, Grčije in Albanije. Bolgarski kralj Ferdinand je izdal na vojsko dnevni ukaz, v katerem spominja na slavne zmage, katere so dosegli Bolgari v prvi vojni, ko je strmel ves svet nad njihovo hrabrostjo. Potem se kralj v ukazu pritožuje nad zavezniki, ki so Bolgare izdali in jim hoteli vkljub določenim pogodbam iztrgati vspehe pridobljenih zmag. Ukaz se konča z besedami: »Od vseh strani ogroženi smo morali podpisati bukareški mir, ker ni bilo mogoče, da bi se bojevali s svojimi petimi sosedi brez nevarnosti, da izgubimo vse. Izčrpani in utrujeni, ali ne premagani, smo morali zaviti svojo slavno zastavo za boljše dni". NOVIČAR. Volitve na Goriškem. Laška katoliška stranka je dosegla pri volitvah za deželni zbor velike uspehe, ker je bila edina. Dobila je devet poslancev. Ako bi del slovenskih liberalcev ne bil volil laških liberalnih kandidatov, bi bila dobila tudi mandate mesta Gorice. Zaradi glasovanja liberalnih .vrlih narodnjakov", je nastal med slovenskimi liberalci razkol in precej hud ogenj. V »Dnevu" in ..Edinosti" so bili oni »vrli narodnjaki" pokrtačeni, „Slov. Narod" je pa nastopil vlogo sv. Florijana in pridno gasi, češ, da je bilo le malo nesporazumijenja. Ker nobena stranka nima za se večine, smo radovedni, po kakšnih kompromisih se bodo stranke porivale, da pridejo do vesla. V slovenskem veleposestvu je bil izvoljen dr. Gregorčič, ki je dobil 78 glasov. Z njim sta bila izvoljena tudi Rutar in dr. Franko. Od manjšine so dobili: Obljubek 25, Zuzziati 26 in Stepančič 13 glasov. V Gradišču je zmagala italijanska ljudska stranka z 7 glasovi večine. Liberalni listi dr. Gregorčiča prištevajo brezpogojno liberalcem. Kaj pa, če je to zmota ? Liberalci, ki so z novo neodvisno stranko hoteli prikriti svojo razsulost, utegnejo doživeti v kratkem razočaranje. Takoimenovana „Narodna stranka" šteje 11. poslancev, S. L. S. ima 3 poslance in nadškofa, skupaj 15 poslancev. Tudi Lahi imajo 15 poslancev ljudske ali kršč. socijalne stranke ter 6 kamorašev ali laških liberalnih nacijonalcev. Slovenska »Narodna stranka" poprašuje obe laški stranki: »Kdo da več?" Zanimivo bi bilo, ko bi se zvezala slovenska »Narodna stranka" z laškimi kamoraši. Je vse mogoče. Upanja je za zdaj več, da bi se zvezali vsi slovenski poslanci z laško »Ljudsko stranko" in človeško ginljivo bi bilo, ko bi dr. Gregorčič postal deželni glavar goriški. O stebrih slov. liberalne stranke na Goriškem piše v »Dan* neki dopisnik iz Gorice, da so napravili sramotno izdajstvo, ker so pri ožjih volitvah volili kamoriste, ki so preglasno rožljali z denarjem . . , Propad kamore bi bil gotov, če ni bilo žalostnih izdajic, katerim je ponudila stranka, ki sO se ji majata tla pod nogami, slepečih zlatov. Izdajic ne bomo sodili, dovolj jih je obsodilo občinstvo samo" ... Isti prizor, kakor pred nekoliko leti v Ljubljani, ko je klical prvak: »Rajši s Schv/egelnom, kakor z Mahničeml" ZmeSnjava na katoliški podlagi. V Novem Mestu so zadnjo nedeljo napravili »Sokoli" svoj dirindaj. Katoliški občinski zastop v Kan diji je sklenil, da naj se na čast prišlim »Sokolom" izobesijo zastave, in ondotni g. prijor usmiljenih bratov je dekletom, ki so okinčala »Sokole* s cvetlicami, radevolje dal na razpolago svoj vrt. — Kakb pa liberalci vračajo? Vodstvo napredne stranke na Kranjskem je pa izdalo nato oficijelno .Izjavo", v kateri pravi, da je katoliški shod v Ljubljani smatrati za izključno strankarsko-politično in bojno prireditev in da naj se tedaj od vseh naprednjakov ta shod popolnoma prezira. V kavarni g. Kranjca v Kranju se je prigodiio nekaj nedostojnega. Kakšen bo kinematograf, ki hoče priti v ta prostor, je vprašanje. Par lepih konj utonilo v Savi. Dne 13. t. m. zvečer ob 6. uri je mladi hlapec stavbin-skega mojstra Josipa Fuso šel s parom konj po pesek na prod ob Savi pod Kranjem. Konja sta se splašila in jo mahnila z vozom v Savo. Deroča Sava je oba konja in voz vlekla naprej. Enega konja so dobili pri neki skali pod Laborantih seveda mrtvega, drugega konja in voza ni. Tudi hlapca so Iskali.' Konja sta bila vredna 1500 K. Govori se. da je fant sinoči ves premočen popraševal po Grčičah, če je kdo videl konja priti iz vode. Cesarska maša v Kranju. Prihodnji ponedeljek ob 9. uri bo pel slavno-znani kranjski cerkveni pevski zbof pod vodstvom g. Mohorja pri sv. maši s spremljevanjem polnega orkestra kranjske godbe pod dirigentom g. Wlas-sakom. Pravijo, da bo to nekaj posebnega. Na oklicih je g. Franc Luznar, nadučitelj na Premskovem, z gdč. Karolino Sajevic iz Kranja. V Šmohoru na Koroškem se je smrtno ponesrečil s kolesom g. kapelan Rieder. Anton Verovšek, znani slovenski igralce, je smrtnonevarno obolel v Kraljeviči. Bebel umrl. Dne 13. t. m. je umrl VCui^tr Avgust Bebel, državni poslanec in vodja nemške socijalne demokracije. Maksim Gorkl, ruski pisatelj, ki je dobil dovoljenje, da se sme vrniti v Rusijo, je nevarno obolel v Rimini. Gibanje protestantov. Pod naslovom: »Pozor katoliški Slovenci 1" objavlja znana Boni-facijeva korespondenca, izhajajoča v Pragi, tole: »Luteranstvo se hoče tudi med nami vgnjezditi. Od protest a ntovske strani se čuje, da se je desetletnemu skupnemu delu slovenskega pastorja Chraske, ki stanuje v Mostah pri Ljubljani, in nemškega pastorja Gtlrtlerja iz Freustata posrečilo, luterartsko izdajo svetega pisma prevesti v slovenski jezik. Sedaj nameravajo te pre vode vreči v množini med slovensko ljudstvo". Treba je torej res pozornosti, da se bodo lute-ranski agenti, ki bodo gotovo kmalu začeli kroš-njariti s svojim krivoverskim blagom, pognali čez mejo. Vse krivoverske prestave, ki se brez greha brati ne smejo, pa naj se vržejo v ogenj. Zato tudi mi kličemo: Pozor, katoliški Slovenci I Še tega se manjka, da bodo luteranci delali zmedo med našim ljudstvom. Gredo naj raje v rajh in ondi spreobrnejo svoje ljudi, ki ne marajo več za cerkev in službo božjo. Saj je bilo te dni po časopisih citati, da so protestantovske cerkve ob nedeljah — prazne. Tam bo hvaležnega dela dovolj. Na kmetijski šoli na Grmu se prične novo šolsko leto z mesecem novembrom. Učenci se sprejemajo v zimsko šolo in v letno šolo. Zimska šola traja dve zimi od novembra do konca marca in je namenjena sinovom iz živinorejskih in poljedelskih krajev. Letna šola traja eno leto od novembra do konca oktobra in je namenjena sinovom iz vinorodnih, krajev. Pouk je brezplačen. Plačujoči učenci plačujejo za hrano, stanovanje, kurjavo in svečavo po 30 K na mesec Za sinove kranjskih posestnikov se dobe prosta mesta. Prošnje za sprejem in za prosta mesta je vložiti zadnji čas do 15. septembra 1.1. na ravnateljstvo šole. Na deželni gospodinjski Soli v Šmihelu pri Novemmestu, ki je v zvezi s kmetijsko šolo na Grmu in ki stoji pod vodstvom šolskih sester De Notre Dame, se prične novo šolsko leto z mesecem oktobrom. Šola traja od oktobra do konca julija Pouk je brezplačen. Notranje go-jeuke stanujejo v zavodu in plačujejo za hrano, stanovanje, kurjavo, svečavo in perilo po 30 K na mesec. Za hčere kranjskih posestnikov se dobe ustanove po 15 K na mesec. Prošnje za sprejem in za deželne ustanove je vložiti do 1. septembra 1913 na vodstvo deželne gospodinjske šole v Šmihelu p. Kandija. Slovensko gledališče v Ljubljani se naj-brže letos ne bode otvorilo. Deželni odbor zahteva kontrolo nad igrami, da bi se kaj nedostojnega ne uprizarjalo, in je pripravljen pod tem pogojem porabo gledališča brezplačno prepustiti Liberalci pa hočejo imeti svobodo, ker faktično umazano gledališče množi njihovo stranko. Boje se pa liberalci tudi, da utegne gledališče zasesti odbor iz S. L. S., če bodo prenehale predstave v »Ljudskem domu". Proti alkoholizmu včasih za kratek čas katero rečejo tudi liberalni listi. Te dni je neki liberalec iz Cirknice v „Dnevu" živo opisal mia dega poba, ki pride v štacuno žganje pit. Ko bi bili liberalci dosledni, bi morali vsaj v tej točki držati z duhovni, ki pridigujejo proti pijančevanju. V tem slučaju pa liberalci potegnejo s pijanci in sramote duhovne. S tem dajejo na znanje, da se „klerikalizma" bolj bojijo, kakor pijančevanja, ki končuje narod. V Ameriko odhaja vedno več Ijudij iz kranjske okolice, posebno iz lepe cerkljanske ravnine. Največ gre fantov in deklet. Pogosto je odhod sad tajnih zvez. Tudi pri tistih, ki doma ostanejo, se čuti neka zbeganost in se opaža, da veselje do dela gine. Ako ta norčavi beg v tujino kmalu ne poneha, čaka slovensko domovino v bližnji bodočnosti žalostna usoda. Bolgarsko slovnico za Slovence je izdal prof. Anton Bezenšek v Sofiji. Cena K 1"4'J. Slovnica ima tudi čitanko s slovensko-bolgarskimi razgovori. Mladini, ki se rada peča z učenjem slovanskih jezikov, bo ta slovnica dobro došla. Bolgarski jezik se čudovito vjema s slovenskim jezikom, zlasti v glagolu. Književnost. Prejeli smo sledeče knjige' Starogorski: Junaki svobode. Osem lepih povesti in črtic iz balkanske vojne obsega knjižica, ki je izšla v založništvu »Slovenskega llustrovanega Tednika" in sicer: ,Za križ častni in svobodo zlalo", »Šumi Marica . . .", »Bela roža", »Usmiljenja", »Onam, onamo", »Na straži", .Gojka kliče..." in »Na polju bojnem". Broš. izvod stane 2 K, vez. 3*40. — Avgust Šenoa: »Kletva". Znamenit roman slovitega hrvatskega pisatelja. Hrvatska »Pucka Prosvjeta" je izdala ta roman v ljudski izdaji, slovanski prevod pa je oskrbel Starogorski. Knjižnicam in ljubiteljem lepih knjig in povesti obe tukaj navedeni knjigi toplo priporočamo. Dobivata se pri upravništvu »Slov. Ilustovanega Tednika" in vseh knjigarnah. Broš. izvqd stane # JL:40, vez. K #3i