"pkoletakec" je dklavski yst za • misleče čitatelje PROLETAREC Official Organ YugoHlav Federation, S. P.--(Planilo Jugoslovanske Socialistične /veze — GLASILO — PROSVETNE MATICE J. S. Z. •T - NO. 1458 . *■ £1 ~'lm? «. trni. mi tU« —i •m— •• I"- mm4*r lh* Ar« «f (M|r»M •( Mmreh Iri lBrm. CHICAGO, ILL., 21. AVGUSTA (Auiuit 21), 1935. fablltkrd vtrrklr M« w. um k Mi. LETO — VOL. XXX. Oboji brez socialnega programa, razen malih koncesij za uspavanje ljudstva Socialistična stranka ima v prihodnjih volitvah boljše pogoje za uspeh kakor v prejšnjih Mooney še v ječi kljub nedolžnosti i) GROM NA kriza, ki vztrajno davi to "najbogatejšo de-ielo" že š«*sto leto, ni demokratskih in republikanskih politikov prav nič spametovala. Zdaj so spet vsi zatopljeni v volilni boj prihodnje leto, ki pa je za kulisami že zdaj v teku. Gre se pred vsem za službe. Republikanci jih bi radi nizaj, demokrati bodo napeli vse sile, da si jih ohranijo. Drugo je postranska stvar. Republikanci sicer vpijejo o varovanju ustave, o starih ameriških tradicijah in take reči, ampak to so le besede. Republikanskim politikom so neprenehoma preči očmi korita, kapitalistom pa varovanje njihovih privilegijev za izkoriščanje in ohranitev bogastev. In tako uporabljajo v tej tekmi za službe obe stranki ? svoj namen. To "naravno ravnotežje" kale demokratom in republikancem politiki, kot so Huey Long, Wi>iliam K. Borah in slični kritiki, posebno še Huey, ki preti, da bo kandidiral samostojno, ako demokrati spet nominirajo Roosevelta in ako republikanska stranka ne nominira senatorja Boraha ali kakega drugega "liberalca" za svojega kandidata. Senator LaFollette, ki kontrolira progresivno stranko v Vvisconsinu, je prošli teden izjavil, da bo po njegovem mnenju Roosevelt znova nominiran in tudi izvoljen. Dostavil je, da četudi se z marsičem, kar je Roosevelt storil, ne strinja, vendar ga žoltimi voditelji", "socialfaši-sti" in "socializdajalci" za boj proti fašizmu in vojni, še več, pripravljena je za združenje vseh delavskih unij, z njih voditelji vred, v eno internacionalo. Skupnost zavednega delavstva v boju proti svojim nekom-promisnim sovražnikom je potrebna. Imeli smo jo do vojne. V vojni je bila preizkušena in se zrušila. Po vojni je začelo prihajati v delavske vrste na eni strani streznjenje, in na drugi frak-cijske strasti, ki so dobile svoje zaledje in oporo v ruskem boljševizmu. Tako je nastala doba razkolov in bratomornega boja v skoro vseh deželah^izvzemši tistih, kjer je demokratično delavsko gibanje bilo najbolj utrjeno. V tej dobi je dobilo poboje za rast novo, mednarodnemu delavstvu sovražno gibanje — fašizem. Po zaslugi nesloge in bojev med socialisti in komunisti je zmagal posebno v Nemčiji. Nemški socialisti in socialistična internaciona'la je pozivala Moskvo, da naj kaj stori v prid edinstvene akcije zavednega delavstva v Nemčiji, drugače fašisthčne poplave ne bo mogoče preprečiti. Toda odigovori odbornikov kominterne in nemških komunističnih vodij so bili takrat popolnoma drugačni od današnjih. Zdaj so 'Za skupno borbo vseh elementov, ki so pripravljeni 'braniti "kar je še ostalo od demokracije", dočim so pred nekaj leti tako združenje absolutno zavračali in se norčevali iz socialistov, ker so branili ali pa zahtevali državljanska prava na podlagi demokracije! Torej so bili socialisti takrat v pravem, ne pa komunisti, ki so smatrali boj proti socialistom za svojo najvažnejšo "revolucionarno" nalogo. Bratomorni boj je pustil svoje posledice in grenke občutke \ tiatih, ki so bili napadani. Komunisti so preočitno učili, da je v interesu njihovih namenov dovoljeno vsako sredstvo. Vse drugo so imenovali za buržvazne predsodke in za buržvazao "čednost". Ali so se v tem oziru sklepi in apeli na VII. kongresu kominterne spremenili? Mnogi v Evropi in drugje dvomijo, ker poznajo prejšnje komunistične manevre. Jasno je, da se apelu za enotnost ne bodo odzvali prej, nego se uverijo o iskrenosti komunistov. če so bili govorniki v Moskvi odkritosrčni v svojem apeli-ranju, se bo kmalu dognalo. Ta "kmalu" pa ne pomeni mesec ali dva ampak par let. Ako njihove stranke prenehajo s taktiko blatenja in razdiranja drugih delavskih struj, predvsem socialističnih, in se mesto tega postavijo na stališče dobrohotne kritike, bo ustvarjen pogoj za toleranco, ta pa bo odprla vrata skupnim akcijam in končno zedinjenju v eno internacionalo. Propaganda sa bojkotiranje mstaM, ki ae je pri« čela med gospodinjami v Detroitu v* led visokih cen mesu, se liri tudi v druga mesta ia je moino, da bodo organizirale bojkotiranje vsega blaga, ki je pretirano poskočilo v ceni. V Detroitu so sahtevale sniianje cen mesnrr*m 20 odstotkov. Na sliki je demonstracija gospodinj proti mesnemu trustu. V akcijo so ile s geslom: "Ne kupimo mesa, dokler ne bodo cene ni^jel" Ta boj. kotna stavka tc je pričela najprvo v Hamtramcku pr! Detroitu. Zbor zastopnikov iz naselbin zapadne Pennsylvanije bo prihodnjo nedeljo 25. avgusta y Bridgevilhi Jacob Ambrozich, tajnik Konference JSZ. Iz poročila, ki ga je imel v zadnji številki ^Proletarca Fr. Strah iz Bridgevilla, in iz raznih prejšnjih naznanil v listu ter v pismih vam je znano, da se vrši prihodnje zborovanje klubov JŠZ in društev Prosvet- Mary Oven in Anna (Jiganicii. Izmed organizacij so kupile manjše slike SNPJ, žensko društvo Nada št. 102 SNPJ in pa U leracija SNPJ. Sliko "na umarc" je dobil Frank Omahen. V spodnji dvorani je imelo ta vtčer redno sejo društvo "Nada". Po seji pa so čianice povabile udeležence razstave ~ baru, kjer so jim servirale pivo in sandviče. Razstava Peruškovih slik v Chicagu je torej v sedanjih o-kolščinah v vseh^ozirih prav dobro izpadla in bi še boljše, za priprave lilno zmago demokrati. Toda naj zmaga bodisi republikanska ali demokratska atrar.ka, v obeh slučajih so kapitalistični interesi na vrhu. Razlika je le, da bi radi službe eni kot drugi in zaradi služb ter slepomiše-ne matice, pripadajočih Konfe-lnja imajo kapitalisti dve enaki!če bi bilo več časa renči JS2 za zapadno Pennsyl- stranki. Ali se naj puste delav- in oglašanje. —c. vanijo, v nedeljo 25. avgusta. | ci spet preslepiti, da bodo lezli j _ Snidemo se v dvorani društva i od demokratov naaaj k republikancem in obratno, kot počno že vsa leta doslej ? Naši rože prej, kajti ob 10. pričnemo | jaki lahko veliko store, da re-s sejo. čitajte tudi oglas v tejisijo čimveč delavcev iz te za-izdaji.) j slepljenasti ter jih pridobe ali Po konferenci bo na vrtu tik V!i»J približajo socialistični dvorane piknik. Na zborovanju stranki. dopoldne in na pikniku popol- Kapitalistični razred nam ne dne bo govoril Charles Pogore- bo dal ničesar kot to, v kar bo lec, tajnik JSZ in Prosvetne primoran in v kolikor ve, da je I r .. ,. matice ter upravnik Proletarca. j v njegovo korist, če so delavci i _ KJ"e j Na klube in društva znova a-(vsaj zasilno preskrbljeni, peliram, da naj gotovo pošljejo št. 2»5 SNPJ ("Nova Domovina") ob 10. dopoldne, oziroma zastopnike v Bridgeville—čimveč tembolje. Ob enem vabimo vse naše občinstvo v ttridgevil-lu ter drugih naselbinah delokroga te konferenčne organizacije, da pridejo na piknik in se razvedre v skupni družbi. Slišali boste zelo dobre govornike, med njimi našega tajnika Pogorelca,- ki pride po dolgem času zopet med nas. Na konferenci boste čuli poročilo o izidu slavja 30 letnice J Proletarca na Moon Runu, o shodih, na katerih je govoril J. Oven, o sedanji volilni kampanji, o delavskih razmerah, uniji, agitaciji za Proletarca, o delu Prosvetne matice itd. V pravilih JSZ, ki so jih klubi naročili zadnje tedne, je označen ves dnevni red, po katerem se konferenčne organizacije ravnajo. Prečitajte ga. Veliko vprašanje pred nami je, kakšne aigitacije je treba, da pridobimo delovno ljudstvo za složen nastop na primer v volilnih kampanjah u kandidate socialistične stranke. Kajti le ta ima program, ki je vreden, da se delavci bojujejo zanj ter mu pribore zmago. Iz kapitalističnih dnevnikov razvidite, kako se republikanci spet prizadevajo, da si pridobe nazaj službe, ki so jim jih pred tremi leti prevzeli s svojo vo- Na industrialnem ni premirja in popoldne v Bridgevillu. Nizke mezde V primeri z draginjo, prejema povprečni ameriški delavec v tem letu manj za svoje delo v obliki mezde kakor lani. Tako je ugotovila delavska federacija, ki rada podpira sedanji sistem vladanja. Za in proti Ameriška vlada ima na razpolago milijarde dolarjev za oboroževanje in samo petdeset milijonov, ki jih bo potrosila v prid mladine. Petde.^et milijonov za brezupno mladino in milijarde, da ae pripravi — 7,a morišče. Dolžnost in doslednost Delavci se morajo sami pobrigati za svoje interese in boljše žrvljenake pogoje, kajti nji-hotv. nasprotnik se gotovo ne bo; on gleda le za svoje in v tem je doslednejši ko delavci. t I MV v bojišču (Nadaljevanje s 1. strani.) sodno palačo delavci, ki zahtevajo zadosten relif. Nanosili so si peči in hrano, ki so jim jo podarili lokalni trgovci. Stavkarji so oblastim zapretili, da se ne umaknejo, dokler ne dobe $3 podpore na familijo za groce-rijo vsak teden, 25 funtov 'ledu na teden in kvart mleka na dan za vsako družino in pa garancijo, da tisti, ki ne morejo pla čati stanarine, ne bodo vrženi iz stanovanj. Okrajni komisarji so pristali v zahtevo za led in mleko, ob enem pa apelirali na državni uiad v Topeki za na-daljne fonde. Zanesville, O. — Stavkujoči relifni delavci so tu ustavili de-i Garden, Sedemnajst Peruškovih slik ostalo v Chicagu in Ciceru Chicago. — Razstava Peruškovih slik dne 15. avgusta v gornji dvorani SNPJ je imela presenetljivo obilen poset, vzlic temu, da je bila aranžirana v štirih ali petih dneh. V dvorani smo videli lepo zbirko slik — nekaj velikih, druge raznih manjših oblik. Med njimi je bilo precej Peruškovih novejših del. Udeležba je bila torej — u-poštevajoč kratek čas za oglašanje — obilna, posebno za te čase, ko se človeku zdi, da unije in njih bla_ svojih zborovanjih, kakršno bo ajne n»oja početje italijanflkih oblasti, ker so (pozvale v Julijski kraj ni »koro vse moAke v armado In jih poslale v najtbolj nezdrave kraje v Afriki. Slovenci in Hrvati izven Italije se virled tega upravičeno zgrsiajo. Sveta stoiica je zato moralno prrmorana, da vrne slovenskim in hrvatskim župnijam v julijski krajini njihove duhovnike in jim izivojuje pravico ozna-njevati besedo božjo — nauk l>iibezni, miru in sprave v nj hovem materinem jeziku." Veliko "trubla" z žganimi pijačami Federalna komisija za kontroliranje iganjarske industrije je bila obsojena na i*mrt, ko je vrhovno sodišče razveljavilo NflRA, Nedavno je senat sprejel drugo predlogo za reguliranji te industrije. Razprava je bila živahna, kajti senatorjem ni vas-eno, kakšna naj bo žgana pijača in kako se naj jo razpečava. Senator €lark je dejal, da butlegarsko žganje še vedno prevladuje vsJled tega, ker so postavne žganjekuhe večinoma združene v trust, ljudsfvu pa "prodajajo najkrasnejše steklenice z najslabšo kakovostjo žganja". Ako bi bil "nevv deal" pameten, bi po odpravi prohibicije prevzel žganjekuho za državni monopol in pospravil vse milijone, ki jih bi utržil za to drago pijačo, namesto samo davek. Kontrola bi bila potem boljša, istotako žganje in dana bi bili prilika za omejevanje pijančevanja. Ampak to bi bilo bržkone "protiustavno". ■» f Piketiranje, kakršnega je določil sodnik V (ovarni Merit kompanije v Chicagu izdelujejo rakve. To je zelo draga stvar, ki daje veliko dobička, toda Merit kompa-nija je delavce kljub temu plačevala skrajno nizko. Zahtevali so višjo mezdo. Bila jim je odklonjena. Odgovorili so s stavko in piketirali. Družba je tirala zadevo pred sodnika Joseph B. Davida, ki je odločil: "Samo pet delavcev hkrati lahko piketira, toda brez napisov. Ogovarjati delavce ali mimoidoče jim je strogo prepovedano." Tako piketiranje je to»liko kot nič. Ni čuda, Če delavci trdijo, da dobivajo sodniki za vsak tak "injunetion" visoke podkupnine. Kako bi jih drugače sploh mogli izdati! Ampak kdo ii- voli sodnike? Vse znanje je v knjigah. Čitajte jih. Pišite po cenik knjigarni Proletarca. Razprava o gibanjih za "tretjo stranko" Chicago. — Prihodnji petek 26. avgusta ob 8. zvečer bo po končanem dnevnem redu seje kluba št. 1 razprava o gibanjih za "tretjo stranko", ki se posebno v tej krizi pojavljajo na vseh koncih in krajih. Kaj je vase mnenje o njih? Kaj naj bo stališče socialistov napram takim poskusom? Referat o tem bo imel Ivan Molek, potem pa sledi diskuzi-ja, v kateri dobi lahko vsakdo priliko, da izrazi svoje misli. Udeležite se te seje, ki bo v dvorani SNPJ, polnoštevilno in privedite s sabo somišljenike, v namenu, da ojačamo klub z novimi člani. — P. O. Zlet društva "Bled" st. 19 JPZS Milvvaukee, Wis. — UruŠtVO "Bled" št. 19 JPZS vabi članstvo in prijatelje na svoj basket piknik, katerega priredi v ne deljo 25. avgusta pri Army Lake. Truck in avti odpeljejo na pikniški prostor točno ob 9. zjutraj izpred SST dvorane, kjer bo zbirališče. Tisti, ki pridete z avti pozneje, povejte farmarjem pn jezeru, da ste prišli na Bledov piknik in plačali boste samo 40 centov vstopnine. Jedačo prinesite s seboj, pijačo pa bo pre-skrbel odbor. Frank Poličnik. NEMŠKI MORNARJI V NOVIH KOSTUMIH Nrmčija ir s vio naglico oborožuj* tudi na morju. Njeno vojno brodovje je po itavilu ladij ticer im šibko, toda ja novo, s najmodernejšo vojno opremo. Na sliki •o nomiki mornarji pri aadnjih manevrih «voja Obrate si varujejo pred Vaovrainikom" • plinskimi tkami. IVT ANDREAS LATZKO: SEDEM DNI ROMAN. — Poslovenil MILE KLOPČ1Č. (Nadaljevanje.) To je, mislim, vse. Kako boste zabili svoj ia?, me nič ne briga! V predmestju se prijateljstva kaj kmalu najdejo. V mesto gospoda barona ne bo mikalo, v tej — "maskeradi" — _tudi pri nas je dovolj zanimivosti! — če se boste drznili ter me poizkušali spraviti na le J, boste doživeli hudiča, to vam zdaj še zadnjič ;frcin; In če me boste dali vreči v roko *akor mačka, škandalu se vendarle ne boste izog-. nili, za to sem že poskrbel. Zapišite to dobro za uho!" Bleda od strahu, z lahnim drgetom v vseh udih, se je bila Mimi priplazila tik do barona, ae od zadaj dotaknila nje»gove roke in šepe-Uje prosila: 4,Va, cheri!" •^Potemtakem — naprej torej!" je poveljeval Mangien, sam pri sebi trdno odločen, vzeti vso zadevo za šalo. Toda vsa dobra vohlja ni pomagala. Ko mu je iz neposredne bli-iine udaril v nos kislikasti smrad premočene obleke, je stopil korak nazaj, a se je spet premagal. Hotel pa je lopovu vsaj škodoželjnost pokvariti. Oči so se mu iskrile od zlobno-sti, položil je Abtu roko na rame in vprašal z afektirano skrbnostjo: "Hm, kako pa kaj s tem? Ste tudi nase že pomislili, velecenjeni •gospod? Jaz bom igral čisto pristnega krojaškega pomočnika, o tem ne dvomim. Kako pa je z vami? Ce vas zapro, kervam moja obleka ne pristoji, potem molite lepo molčati! In kako naj vas potem osvobodim? če ne bodo hoteli videti v vas ka-valirja v .bobrovem Kožuhu, se kaj lahko zgodi, da ..." "Le brez strahu, gospod baron!" ga je prekinil Abt z enako prijaznostjo. "Le nase glejte, za drugo bom že jaz skrbel. V takem fevdalnem kožuhu si lahko največji lopov, pa se te vendar živ krst ne upa lotiti. Poprej bodo zgrabili gospoda barona Mangiena za ovratnik, samo zato, ker tga nima." IX. Ko je ostala Mimi Brenkenova sama v svoji spalnici, je nekaj časa plaho prisluškovala ob vratih. Nagli sem in tja je izdajal Mangieno-vo nestrpnost, končati kar se da naglo to ne-prikupno zamenjavo oblek. Da bo moral stopiti prednjo kot premaganec v sramotni obleki, tega ji ne bo nikoli odpustil, to je vedela gospa Mimi že zdaj. Ker se ji je zdelo, da je nevarnost neposrednega škandala minila, je prejšnja želja znova zagorela v nji. Sedela je na zofi, stiska>la senca med dlani in premišljala, ko so odletela vrata in je s silovitim tzagonom planil v sofoo baron. V sivi flanelasti srajci brez ovratnika in kravate, s premočeno strgano čepico, ki je pokrivala skrbno počesane lase — takšen je vplival na Mimi tako brezspolno kakor rokodelec, ki mu odpreš najintimnejše prostore svojega stanovanja, ne da bi te motila kakršnakoli misel na njegovo moštvo. Celo njegov obraz se je zdel Spremenjen, nekako degradiran od pro-staške obleke. Mimi Brenkenova se je ozirala v ljubljeno jamico na njegovi bradi, zapičila svoj pogled na njegove ozke, ljubke roke; le tako ji je uspelo premagati zoprnost in stopiti k njemu z izsiljeno prostodušnostjo. Toda njegovim prežečim očem ni ušel njen odmik; videl je prepadenost v njenem obrazu. Sam se je bil zgrozil pred siliko, ki mu jo je pokazalo veliko zrcalo v kopalnici. Obupana se mu je vrgla na prsi in protestirala: "Ne! Takšen ne smeš ostat*. Tega ne dovolim! Laisse moi faire!"*) je šepetala previdno ter se neprestano ozirala v vrata kopalnice. Pol t:re, ne dalj, naj jo pusti Mangien samo s tem odurnim človekom in naj počaka na vogalu! Med štirimi očmi bo capina že pregovorila, še vse drugačni so (bili, pa jih je le pretentala! Ženski gre to laže od rok--- Baronu se je gabilo in potisnil jo je nazaj. Gnusilo se mu je, da je bila takoj pripravljena pogajati se z umazanim capinom kot ženska. Tudi je le napol poslušal njen zamotani načrt s svetlobnimi znamenji in ponovno zamenjavo obleke z Bodovo; niti malo ga ni mikalo, da bi se klatil po cesti, dokler ne prižge v biblioteki velikega lestenca, če se bodo okna le za hip, dva razsvetlila in spet ugasnila, naj naglo zbeži ter se skrije v tjmo Živalskega vrta, dokler se sovražnik ne bo oddaljil. — Vse to je imelo pač pred vsem ta cilj: zvabiti ga še enkrat v hišo! On pa se je nameraval znebiti te-ga prekletega izsiljevalca brez njene pomoči, s čisto drugačnimi mnogo prikupnejšimi sredstvi. Da bi le bil že zunaj hiše! Mali Leitwitz bi zna/1 gotovo kaj boljšega svetovati. Ravno se je hotel s porogljivo zahvalo požvižgati na Mimino nadaljnje sode- •) "Pojdi, dragi!" lovanje, ko se je pojavil na vratih Abt, oblečen kot gentleman, s preteče dvignjenim kazalcem. Vneto šepetanje je bilo zbudilo njegovo nezaupanje. "Svarim vaju znova! Karšepečeta po francosko med sabo, ne razumem. A nič prida ne bo za vaju, če bosta .. ." "Baron ni rekel niti besede!" — ga je na-jto prekinila Mimi. — "Poizkušala sem ga prt govoriti — vse vam lahko povem, gotJMKi — oprostite, kako si že pišete?" Nekaj hipov je bilo vse tiho. Abt je čutil na sebi izprašujoče poglede lepe ženske, in to ogledovanje ga je spravilo v tako zadrego, da niti svojega priimka ni mogel izjecljati. Pravkar se je ogledoval v zrcalu od pete do glave, in zavest, stati pred njo kot "gospod", mu je vzela vso prostodušnost. Okorno, kakor marioneta je udaril s peto ob peto ter se štorasto nagnil naprej, trudeč se proti svoji volji, da bi napravil poklon, ki bi ustrezal njegovi iz-premenjeni zunanjosti. i— Gospa Mimi je s tiho radostjo opazovala njegovo negotovost in upala, da bo imela lahko igro s plašnim slonom. Približno enako/ visoke postave ko Mangien, je bil videti nenavadno čeden v tej elegantni obleki — tako čeden, da se -ni bilo treba nič več premagovati, da si se obnašal proti njemu z običajno prijaznostjo kakor proti kateremukoli obiskovalcu iz lastne družbene plasti. Mimi se je sama čudila, kako lahko in samoumevno ji je zdrsnil z jezika nagovor "gospod Abt". S svojim najibolj osvojujočim smehljajem je razložHa, da je vsa njena nada zdaj "gospod Abt", kajti baron odločno odklanja, da bi se skrival za njeno krilo. "Verjemite, da vas ne bom imela za stra-hopetneža, gospod Abt, če pustite mojemu pomirjenju na ljubo barona, da gre naprej in o^anete vi še kakšno minuto z mano. Gospoda se gledata bolj ko ne navzkriž: ne bi rada, da bi prišlo do prepira! Glasen pogovor pred mojimi hišnimi vrati lahko vse spet pokvari." Zadnje besede je slišal Aibt le bolj napol; zmedla ga je njena prostodušna, naravn;'. ljubeznivost. Brez kakršnegakoli prizvoka posmehljivosti je bila rekla "gospoda" — natanko tako, kakor je pred tridesetimi leti govorila gospa baronica o svojem smu in malem proletarcu, ki mu je bila krstna botra, zmerom le kot o "otrocih". Mimi Brenkenova ni zamudila priložnosti, hitro — preden se je Abt utegnil pred-amiti iz svojega sanjarjenja — je potisnila barona pred seboj skozi vrata in v naglici, s katero je smuknila mimo Abta, pojasnila Abtu, kakor da ni nič: "Baronu odprem vrata. — Trenutek prosim!" Kakor ohromel je strmel za njo. Ni mu bilo všeč, da je barona na tak način iztihotapila — natanko je vedel, da se je bil dal premotiti. Toda premetenost lepe ženske ga ni jezila, bilo mu je skoraj prijetno, da ga je tako obzirno rešila njegovega nasprotnika. O baronu je pač sodil, da je vsega zmožen. Prav nič mu ni zaupal! Le misel, da pač ne sme poslati dami policije v hišo, da ne sme povzročiti zbiranja ljudi v (bližini vile, ga je začasno pomirila. Dalj pa Abt ta hip sploh ni maral misliti! Veselilo ga je, da je smel še ostati, in je skril svoje velike roke, ki so ničemur podobne molele iz belih zapestnikov, nehote za hrbet, ko se je Mimi spet pojavila med vrati. Tedaj je zamolklo zagrmelo po hiši. Bleda je stala Mimi Brenkenova pred njim, za hip vsa iz sebe, v nemi osuplosti. Se je Mangien v svoji togoti spozabil in zaloputnil vrata, ali pa so mu po nesreči ušla iz rok? Vsekakor je bilo z njegovo neprevidnostjo alarmirano služabništvo, ki ne sme za nobeno ceno opaziti prisotnosti nočnega gosta. Preden je Abt spoznal, kaj se prav za prav dogaja, je bila Mimi že zaklenila vrata in segla k električnemu stikalu. "Ne ganite se! In čisto tiho! Sicer sem izgubljena !" Topo je strmel vanjo in dih mu je zastal, ko je planila v sobo tema ter pomedla slike, zrcalo, vso bogatijo. Vse, kar je ločilo, je izginilo — ne več prestrašeni fantiček iz Mangie-nove vile — mehanik Abt je čutil poleg sebe v temi lepo žensko. Je mar pozabila, da je moški? — Tudi le iz mesa in krvi kakor oni, čigar olbleko ima na sebi! ... Odkod je vzela pogum, zakleniti se v sobo ž njim — ugasniti luč? — (Dalje prihodnjič.) Ako bi hoteli delavci prisluškovati petino toliko časa resnici kakor prisluškujejo la-žem, bi svetovna socialna revolucija mahoma korakala. \ AKO ste prejeli Proletarca, ne da bi si ga sami naročili, je vam bil poslan, ali pa izročen po naročilu nekoga, ki zeli, da ga prečitate in ako vam ugaja, da si ga naročite. Prečitajte to številko Prole->arca pazno, in uvideli boste, da vam vas prijatelj nudi list, hi je res vreden, da postanete njegov naročnik. ALI SE "ZGODOVINA" PONOVI? Slovenski in drugi jugoslovanski delavci v soboto na piknik soc. stranke! Primo Carnera, italijanski ''šampijon" boksar, ki si je izvojeval lovno" prvenstvo v tam športu, sa ja prad masaci spopadal s veliko lažjim in manjiim ameriškim boksarjem Joe Louisom. Tisoče ljudi, ki so prisostvovali pretepu, se je začudilo, ko je relativno šibki črnec zbil velikana Carnero na tla. Italijani v areni so tulili poparjenosti, a ni nič pomagalo. Ali se tak izid ponovi tudi v pretečem spopadu med velikanom Musso-linijem (Italijo) in malim kraljem Selassiem (Etiopijo)? Mnogi se nadejajo takega konca, ki ne bi bil izreden, kajti posrečil se je tudi etiopijskemu cesarju Meneliku v bitki prt Adovri 1. marca 1S96, v kateri je porazil italijansko armado. Detroit, Mich. — Janko Zornik uporabi vsako priliko za a-gitacijo. Poslal je 4 naročnine. — V nedeljo 25. avgusta priredi zlet k Ix)wer Strait jezeru klub št. 114. — Razprava o vprašanju, pod kakšnim okriljem se naj goji v detroitski naselbini dramatiko med naprednimi delavci, je važna in nedvomno se bodo detroitski sodrugi o tem v Proletarcu še o-glasili. Girard, O. — Klub št. 222 JSZ je prispeval v tiskovni fond Proletarca $25. — Ajgita-cijski Obisk C. Pogorelca v tej naselbini je bil uspešen. — C. Pogorelec je poslal 42 naročnin; poroča, da je prodal precej pamfletov in da so mu sodrugi in somišljeniki naklonili obilo sodelovanja. John*town, Pa. — John Lan-gerholc je obiskal rojake, katerim je Proletarec potekel. Poslal je 5 naročnin. — Klub št. 5 JSZ je plačal štipendijo za enega učenca v socialistični poletni šoli blizu Philadelphije. Deležen je je John I^angerholc ml. Cleveland, O.—John Krebel je poslal 1 naročnino in nas s tem opozoril, da z agitacijo za Proletarca ni še odnehal. — V nedeljo 29. septembra bo v Clevelandu slavje 30 letnice Proletarca in 25 letnice JSZ. Vršilo se bo v Slov. del. domu. Prirejata ga kluba št. 49 s sedežem v Collinvvoodu, kjer bo slavnost in klub št. 27 iz sentklairskega okrožja. Bridgeville, Pa. — Tu bo v nedeljo 25. avgusta konferenca JSZ in potem piknik. Udeleži se je tudi Chas. Pogorelec. Ely, Minn.—John Teran poroča, da bo septembra tu in tam zapustil svojo farmo in se lotil nabiranja oglasov v Ameriški družinski koledar. Poslal je 3 naročnine. Milwaukee, Wis. — Jacob Rožič poroča, da so se milvvau-ški-westalliški sodrugi dogovorili, da prirede slavje Proletarca in JSZ v nedeljo 24. novembra. V načrtu imajo za to prireditev izboren spored. Poslal je 5 naročnin. Oakland, Calif. — Anton Tomšič, ki je znan humorist, nam piše, da nas hoče samo v dobrem razpoloženju, zato je pismu priložil naslov novetga naročnika in celoletno naročnino. Upamo, da nas bo še dostikrat razveselil s sličnimi pismi. Maynard, Ohio. — "Sodrug Snoy in jaz sva govorila tu na sestanku. Ustanovljen je nov klub z 12 člani, vsi dobri za delavsko agitacijo. Tajnik kluba je Anton Skaberne." To je iz pisma Chas. Pogorelca, ki oib enem poroča, da bo z agitacijo nadaljeval v zapadni Pennsyl-vaniji. Udeleži se tudi konference v BridgevilUi. Aliquippa, Pa. — Bartol Ye-rant se udeleži skoro vsake prireditve v zapadni Penni. Tako se seznanja « ljudmi — dasi je že itak med njimi splošno znan — in agitira. Poslal je spet tri naročnine. Chicago, III. — Seja kluba M. 1 bo v petek 23. avgusta. Po končanem dnevnem redu bo diskuzija o raznih gibanjih za tretjo stranko. Razpravo otvo-ri Ivan Molek. Pittsburgh, Pa.—Sarah Lim-bach, tajnica soc. stranke v Penni, je naročila več fonjig iz Proletarčeve knjigarne, katere je poklonila njena pomožna tajnica Helen Mravinec v dar svojemu očetu. Agitatorji na delu. — V zadnji številki Proletarca na tretji strani je bil objavljen izkaz naročnin, ki so jih poslali agita-tarju v teku štirih tednov. 29 agitatorjev je poslalo v omenjenem času času 250 polletnih naročnin, kar je v prošlih treh mesecih najvišje število. Naročnine, ki jih pošljejo naročniki sami, tu niso vštete. Prošli teden smo prejeli 61 obnovitvenih naročnin, ali več kot v kateremkoli drugem tednu to leto. • Chicago. — V nedeljo 20. oktolbra se bo vršilo v dvorani ČSPS veliko slavje 25 letnice JSZ. Dramski odsek in od.bor "Save" delujeta v predpripravah in sestavljata spored. — V nedeljo 29. sept. bo zlet čitate-ljev in drugih prijateljev Proletarca h Keglu v Willow Sprimgs. — Piknik kluba št. i prošlo nedeljo v forest preserve je imel vz"lic popoldanskim nalivom precejšnjo udeležbo. Zlet kluba it. 222 JSZ bo v septembru Girard, O. — Klub št. 222 JSZ priredi letos svoj običajni piknik v nedeljo 22. septembra pri Slovenski Bistrici. Kaj je z najbogatejšo deželo na svetu , Siti zagovorniki kapitalističnega reda se še vedno bahajo, da je to najbogatejša dežela na svetu z najvišjim življenskim standardom. Da je najbogatejša, je res. Toda bogastva so privatna posest. Kar pa se tiče življenskega standarda, je padel kakor živo srebro v toplomeru, kadar ga prenesete iz tople sobe v zimski mraz. Chicago, III- — Sobota 24. avgusta je v Chicagu da« članov in somišljenikov socialistične stranke. Zbrali se bodo na pikniku in zborovanju v Pilsen parku na 26. cesti in Albany Ave. Kdor se pripelje s Kedzie Ave. karo, naj izstopi na 26. cesti, po kateri je en blok vzhodno do parka. Pilsen park je eden najlepših, ako ne najlepši pikniški park v Chicagu za take izlete. Slovencem na zapadni strani jc znan iz prejšnjih posetov. Gotovo pridejo v soboto spet vsi v ta vrt. Na sporedu popoldne bodo razne športne igre in tekme med delavskimi športnimi klubi. Ples se prične-ob 7. Govorniki na\#oredu zvečer so Maynard Krueger, Leo Kr-zycki in Seymour Stedman. Slednji bo govoril, če mu bo le mogoče priti do tega datuma v Chicago. Krueiger in Krzycki sta znana aktivna socialista sedanjih dni, Stedman pa je eden izmed pionirjev ameriškega socializma. L. 1920 je bil socialistični kandidat za podpredseu" nika in Debs pa za predsednika. Ker je bil slednji v ječi, je Stedman sam vodil kampanjo in nastopal na shodih po vsi deželi. Med vojno je branil aretirane socialiste in druge radi-kalce na sodiščih. Poznejša leta ni bil aktiven, toda socialistično gibanje je vedno podpiral moralno in gmotno. S. Krzycki, ki je izboren govornik, je predsednik strankine eksekutive in podpredsednik u-nije ACVVA. S. Krueger je profesor na univerzi Chicago. Vstopnina pri blagajni je 30 centov. V pred prodaji so vstopnice po 25c. Dobite jih pri članih in v uradu Proletarca. Apeliramo na naše sodruge, da jih v teh par dneh razpečajo čimveč, bodisi med rojaki in prav tako med drugorodci. Od vsake vstopnice, ki jo prodaste, gre lOc v klubovo blagajno. Vsled povojnih in medvojnih posledic, katerih naša stranka v Chicagu še ni prebolela, nam dozdaj še ni bilo mogoče dobiti na piknike tolikšnih množic, kakor jih dobe socialistične postojanke v Milwaukeeju, New Yorku, Readim/u in Bridgepor-tu. Toda kar zmorejo one, moramo doseči tudi mi. Le vztrajnosti je treba, pa bomo v nekaj letih premagali duh defitizma med tistim delavstvom v Chicagu, ki je bilo nekoč naklonjeno naši stranki, ob enem pa bomo zgradili organizacijo v taki veličini, da bo spet sposobna za prodiranje. Te naloge se lahko lotimo z intenzivno agitacijo za udeležbo na pikniku, pa bomo gotovo uspeli. — P. O. Nov klub v Maynardu Maynard, O. — Tu je bil 14. avgusta ustanovljen nov klub JSZ. Pristopilo je 12 članov in članic. Govorila sta na sestanku Joseph Snoy in Chas. Pogorelec. V odboru kluba so: Anton Skaberne, tajnik-blagajnik; Jo-sephine Slanovec, zapisnikan-ca; John Slanovec in Joseph Bayda, organizatorja. Seje bodo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. pop. pri J. Slanovcu. številka kluba je 123, kakor jo je imel nekoč v tej naselbini. VII. konvencija IRS V soboto 31. avgusta se-prične v Srpskem domu v Detroitu sedma redna konvencija Inda-junija: Članarina .............,\f 7U1.»& Konvenčni fond......... 243.74 Prosvetna matica........ 711.97 Agitacijski fond____; . .. . 264.42 Prejeto za naročnino na New Leader ............... 14.00 Klubi za potrebščine...... 10.82 Prejeto za literaturo...... 55.36 Razno ..............\ . . 3.05 Skupaj .................$2,084.71 Prenoo i« decembra 1934 tiOO.OS Skupaj 30. junija 1935 $2,«84.79 Izdatki: Članarina soc. stranki.....$ 255.93 Članarina .soc. strankam po državah ...................125.06 Plača tajnika ......................785.09 Izdano za literaturo............103.80 Stroški a shodi v Penni (tura J. Ovna).....f. . -83.76 Poštnina . . . .......................43.19 Pisarniške potrebščine .... 128.44 Stanarina ............................48.00 New Leadru za prejeto naroč." .14.00 Razno ..................................7.45 Skupaj .................$1,595.25 Ostane 30. junija 1935.....1,089.54 $2,684.79 Drug-i podatki, kot obveznosti in pa kako je razdeljen preostali fond, so navedeni prej. Dalje je Pogorelec poročal, da se je odločil za agitacijsko turo v Ohiu in Penni, ki bo trajala skozi mesec avgust. O Proletarcu je dejal, da obligacije redno plačuje in istotako obroke na dolg v JBLA. Naročnine smo julija prejeli $39-2.60, ali približno $60 več kakor junija in precej več ka-aor maja. Vzrok, da so bili dohodki od naročnin takrat nižji je, ker so bili naši agitatorji zaposleni v agitaciji za "Majski Glas". Prosvetna matica. — Ta u- stanova napreduje v številu pridruženih organizacij bolj ko kdaj prej. Zdaj je v nji 160 klubov JSZ, podpornih društev, slovenskih domov in kulturnih organizacij. Njeni dohodki bodo višji nego lani, čeprav so mnoga društva znižala svoj mesečni prispevek. Kulturnih aktivnosti v njenem področju skozi poletje ni bilo posebnih. Z urejevanjem imenika iger, z vsemi podatki o njih, se nadaljuje. To je precej veliko delo, o katerem je bilo ie poročano na prejšnjih sejah. S. Bernik je priredil opis iger, pri mimeo- grafiranju pa so pomagali John in Alvin Kak ter njuni soprogi. Za igre in vloge sta vprašan v času od prošle seje društvi št. 59 SNPJ, De Pue, IU., in št. 600 SNPJ, Johnstovvn, Pa. Nadzorni odsek. — Fr. Udovich poroča, da so računi za prvo polovico leta pregledani in da so V redu. Nato. prečita podrobno finančno poročilo, ki se sprejme na znanje. (Glavne številke so v tajnikovem poročilu, navedeno v tem iačrpku zapisnika.) Stavbinaki sklad. — F. Zaitz poroča, da je sklican izredni občni zbor JSPD, v katerem imamo mi »vojo vlogo. Gre se zaradi gotoMyh sprememb v Opravilih v svrho možnosti za fe-derarliziranje. .Ker je on zastopnik, vprašuje glede navodil. Godina predlaga, da naš delež na seji zastopa po svoji uvidevnosti. Sprejeto. J. Oven pojasnuje namen izrednega občnega zbora in potrebo, da pomagamo pri stvari. Razno. — Fr. Zaitz govori o svojih vtisih v državama Utah in Colorado z ozirom na naše gibanje. Peter Kokotovich obširno izvaja, kakšna je danes situacija med ameriškimi Srbi in Hrvati ter delo organizacij med njimi. Dalje poroča tudi o delavskem gibanju (soc. stranki in unijah) v južnih državah. O stanju in agitaciji med Srbi poročata tudi P. Bošnjak in Božo Stojanovich. Konec seje. Zakonca Cljde in Gevtrudo Coaeidente sta bila 1. 1921 v Denverju pred sodiščem zaradi slabega vagojevanja svojih otrok. Imela sla jih tedaj sedem. Sodnik je Gertrndi priporočil, da se naj pusti sioriliairati in se tako ubrani nndnljnoga boijega blagoslova. Nothing doing! je odvrnila. Potem je imela ie pot otrok, skupaj dvanajst. Nedavno je bila ta dvojica, ki jo vidite na tej sliki, spet na sodiecu ia istega vzroka. Sodnik jo tokeat odločit, da jima od-vaame poslednjih pot otrok in jih iaroči zavodom, ker nista spoeobna, da jih bi sama vzgajala. DELO IN DELAVSTVO Konferenca klubov JSZ in društev Prosvetne matice V \M>HL.IO 2.1. AVGUSTA OB 10. DOPOLDNE v dvorani društva NOVA DOMOVINA ŠT. 295 SNPJ BRIDGEVILLE, PA. •v — Popoldne piknik. Društva in klubi, pošljite zastopnike! i Agitirajmo, da ko n« pikniku res velika udeležba iz vseh tukajšnjih naselbin. Govornik na konferenci in pikniku CHAS. I»OMHKI:IJ:< Rojaki delavci v zapadni Pennsylvanijt, zberimo se v nedeljo 25. avgusta v Bridgevillu v čim večjem številu. Ljut boj demokratov in republikancev za službe (Nadaljevanje s 1. strani.) ta enako pridno za "ljudstvo". Republikanska konvencija bo vpila o nevarnosti boljševizma, ki mu demokrati odpirajo vrata, in o ustavi, ki bo varna le pod republikanci. Kaj pa delavstvo? Edina stranka, ki pride v poštev, je socialistična. Tudi Komunistična se udeležuje volilnih kampanj, ampak glasov prejme v primeri s socialističnimi le majhen odstotek. Soc. stransa ima v prihodnji kampanji boljšo priliko za svoje ojačanje in volilne uspehe, kakor zadnjič, ker lahko dokaže pravilnost svojin zatrjevanj o Kooseveltovem new dealu še iz prejšnje kampanje. Ako likvidira frakcijsKe razlike in se zedini za delo, ki ga mora vršiti, gre lahko z boj z najboljšimi nadami na ugodne rezultate. Bogataši si pomagajo Ko je Roosevelt poslal to poletje kongresu svojo poslanico s priporočilom, 1 da naj zviša davke bogatašem na dohodke, dedščine in darove, je John D. Rockefeller Jr. razdelil 27 milijonov dolarjev, da se tako ogne povišanju, ki mora priti. On je patriot, ampak če se uav-ku more ogniti, stori to brez oklevanja. Delo ustvarja bogastvo in blagostanje narodov. Proizvaje in iznajdbe so sad materijalne-ga dela jistvarjajočih. Vsled tehničnega napredka raste neprestano splošno bogastvo, še nikoli ni bila proizvaja tako silna in še nikdar ni bilo na zemlji toliko bogastva, kot ravno v sedanji dobi kapitaltziranja in industrije. Misliti bi biflo seveda tudi, da ni ljudstvo še nikdar uživalo takega^ blagostanja in razkošja kakor v kapitalistični dobi. Gospodarski napredek bi moral koristiti vsem. Ogromno bogastvo bi moralo zadoščati potrebam delavskih slojev. Po vsem logičnem mišljenju bi moralo biti delo v redu resničnega duševnega in gospodarskega blagostanja. Dejansko je pa položaj ves drugačen. Delo donaša delavskemu ljudstvu namesto blagostanja revščino in pomanjkanje. In kako to? ... V tem je vsa važnost socialnega vprašanja. Delavec ne poseduje sredstev dela. Le tako si moremo raztol-mačiti dejstvo, da ne uživa delavec sadov svojega dela. Delavec poseduje le delovno moč, — ono delovno moč, Ki daje proizvaji obliko in vrednost, ki ustvarja, pospešuje in pomno-žuje socialno bogastvo in splošni svetovni napredek. Delo ne prinaša proletarcu življenja, sreče in blagostanja, zanj je delo vzrok boli, stradanju in razredni krivičnosti. Ta vzrok hočemo na kratkem pojasniti in očrtati. Socialno bogastvo ustvarja delovna moč. Socialna uredba, ki deli človeško družbo po razredih — v rezrede gospodujo-čih in razred .razlaščenih — sili delavca, da mora prodajati svojo ustvarjajočo moč onim, ki monopolizirajo bogastvo in proizvajo. Delodajalec je posestnik dela, in on kupuje delovno moč proizvajalcev. Delavec je plačan suženj posedu-jočih,^ki pa ne plačujejo njegove finančne in duševne delovne moči po vrednosti proizvaje. Le del te vrednosti se izplačuje delavcu. Večji del vredno- sti pa ostane delodajalcu, ki kopiči tako bogastvo, kapitale. Kapitar predstavlja le nakopi-čenje delovne moči. Toda, kako je vendarle mogoče, da je maloštevilen razred igospodujočih kapitalistov za-sužnil delavski razred tako, da ga je prisilil, da se vdaja izko-riščevanju? To je bilo mogoče vsled tega, ker si je kapitalistični razred osvojil proizvajalna sredstva (stroje, tovarne, zemljo itd., itd.) Ta proizvajalna sredstva predstavljajo edino eksistenčno sredstvo. Zato je delavec prisiljen, ako noče trpeti gladu in pomanjkanja, da prodaja kapitalu edino vrednost, ki mu še ostaja, namreč "delovno moč". Zato je kapitalistu omogočeno izkoriščanje delavstva in nakopičevanje ka-pitalov; zato je delo za one, ki ga ustvarjajo, vzrok revščine... Toda krivično razdelitev bogastva omogočajo še drugi vzroki: Stroj je najhujši konkurent delavstva. Stroj nadomešča in s tem izstradava delavca. Konkurenca stroja na eni strani in na drugi konkurenca med kapitalisti omogoča neprestano slabšanje delavstva. Naravna posledica kapitalističnega izkoriščavanja in fcla-čanstva je< razredni boj in razredno združevanje delavskega ljudstva. Delavci ne posedujejo le delovne moči. Posedujejo tudi nekaj pravic. Predvsem pravico, ki jim gre po vseh naravnih in človeških zakonih, to je pravico do življenja. Sedanji kapitalistični režim ne priznava delavcu te pravice. Toda delavstvo je prišlo do zavesti svojih pravic in se zato vneto bori za uveljavljanje svojih razrednih teženj. Boj delavstva, ki je boj za uveljavljenje pravic in interesov razlaščenih napram interesom posedujočih, mora biti za to neposredni boj razreda proti razredu. Mezdna gibanja in stavke dokazujejo, da se razredni spor čimdalje poostru-je ter izražajo dejansko, da je delavski razred proti sedanji kapitalistični uredbi človeške družbe. Delavci so sužnji kapitalistov in delodajalcev. Na ramah de- VADLJANJE VELESIL NA STR0SKE ŠIBKIH, NEPROTEKTIRANIH DEŽEL 4 (Nadaljevanje s 1. strani.) Prodiranje s pomočjo Poljske v sovjetsko Ukrajino. In nato povrnitev bivših nemških kolonij. Pri vseh teh mahinacijah imperialistov je lig* narodov kljub svečanim pogodbam, zaobljubam in garancijam brezmo-•na. Enako brez varstva so male dežele, ki gledajo strahoma v prihodnost. Duša lige je pač taka, kakršne so vlade, ki jo kontrolirajo. Sedanji položaj znova dokazuje, da je mir v kapitalistični družbi nemogoča stvar. Tudi sovjetska Rusija ne more pomagati, ker je sama v skrbeh za svojo varnost, pa igra uprav vsled te o|>a*nosti skrajno oportunistično politiko. Tako obvelja i v naprej staro Mancovo dognanje, da je rešitev delavskega razreda stvar delavstva samega. Le zavedno mednarodno orientirano delavstvo v poedinih deželah bo v sta' nju spremeniti svet v pravo društvo narodom. Drugega izhoda ni. Zato so graditelji socialističnih organizacij in oznanjevatelji socialističnih naukov edini, ki zidajo most iz družbe kaotične krvave sedanjosti v civilizacijo, v kateri bo človek res človek. lavcev sloni krivični sistem izkoriščanja in pobijanja. Pičlo število izvoljenih lenuhov mo-nopolizira življenje delavcev in iboigastvo, ki ga oni ustvarjajo. Za gospodujoče blagostanje, srečo in razkošje; za delavce glad in trpljenje. Ali ura osvobojenja prihaja tudi za sužnje, ki so našli pot do emancipacije. Zavest moči in solidarna volja preveva delavce, ki hočejo biti svobodni. Na svidenje 29. sept., čeprav je še daleč, ampak mi hočemo biti "sure"! — Frank Barbic. Glavarji Etiopijcev za boj proti italijanskemu imperializmu Kaj bo na VVaterloo dne 29. septembra? Claveland, O. — Kaj too v Clevelandu, oziroma v Collin-woodu v Slovenskem delavskem domu na 15&36 Waterloo Rd. v nedeljo 29. septembra? Ob besedi "VVaterloo" se vsak poznavalec zgodovine spominja bitke, v kateri je propadel Napoleon, in tako je od tedaj pogosto v rabi, "to bo tvoj VVaterloo," to se pravi, poraz. Ampak kdo za vraga se bi bojeval v naši metropolski vasi! Najhujše bitke pri nas so zdaj na balincarskih terenih. Tudi mene so že skušali z in-teresirati, a sem tak človek, da ne kvartam, ne pijem druge«** kakor brezalkoholne pijače, ne čikam, ne kadim — torej popolnoma "idealen človek". Yes, ženske imam še rad — ampak — "tisti dedci" — In tako bi lahko postal fplozof ter se vprašal: "čmu h., naj sploh živim?" "Ah, že vem, zakaj! Kluba št. 27, št. 49 in soc. zbor "Zarja" ter mladinski odsek kluba št. 27 prirede slavje 30 letnice Proletarca na datum, ki ga o-menjam zgoraj. (Klub št. 28 se dozdaj, ko to pišem, ni še priglasil za sodelovanje, pa se menda še bo.) Spored? Ta bo iztboren, o tem ste lahko uverjeni: govorniki, glasbene točke, živa slika itd. Kjer je "Zarja", se poje. In kjer je "Zarja", Je ponavadi tudi "Delavec". Nedvomno bo pel tudi na tej proslavi. Torej fantje in dekleta v Clevelandu in okolici, pripravite se, kajti Proletarec kliče proletarce na svoje jubilejno slavje. Spored se prične ob 2:30 pop. Vstopnina je 40c. Samo zvečer na plesno zabavo je 26c. Sygan, Pa. ^ V naši naselbini delavci re« delujejo v smislu idej proletar-ske solidarnosti. Vse naše aktivnosti so usmerjene po načelih socialistične taktike. Tudi zabave prirejamo s tega stališča. še celo mladina, čez katero ae čuje mnogo pritožb, da je brezbrižna, se čezdalje bolj zaninn za svojo bodočnost z razradne-ga razglabljanja. Pomagajmo ji, da čim boljše spozna vzroke nesigurnosti, ki jo čaka v boju za obstanek. * Prejeli smo vabilo za na konferenco klubov JSZ in društev Prosvetne matice, ki bo prihodnjo nedeljo y Bridgevillu v dvorani društva št. 295 SNPJ. Nadejamo se obilnega poseta. Sy-gan bo gotovo dobro zastopan. Zdaj smo v volilni kampanji, katere tukajšnje delavstvo ne sme prezreti. Na konferenci v nedeljo se bomo lahko pomenili o tem. — Lorenz Kavčič. Naročit« knjige iz Praletar-čeve knjigarna. Priredbe v Chicaga Fevdalci, ki vladajo svoje pokrajin* v Etiopiji, to odločno um boj proti italijanskim nakanam. Dati jih lin* šajo Mussolini jevi agenti podkupiti in mednje nanesti ■ med«, ao doadaj večinoma zvesti tvojemu "kralju kraljev''. Kljub temu je vlada v Rimu prepričana, da po- stane Etiopija njena kolonija, hoditi t pomočjo vojne, ali pa a odobritvijo Anglije in Francije, kar pomeni, da bo črni cMtr brat podpore v F.vropi in i tem ja neodvis-nott njegove driave zapečatena, tudi ie te odloči aa vojno. SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI NAROČITE SI DNEVNIK "PBOSVETAM Stane sa colo lota $100, pol lota £3.00 Ustanavljajte nova * draAtva. Deset članov (ic) je trsbs za novo društvo. Naslov za list i-za tajništvo jat 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. V Cbicagu bodo to Uto aledeče ■levaaaho prireditve: Sobota 7. septembra: Priredite* društva Intecrity SNPJ. Nedelja 29. soptembra: Proletarčef piknik pri Ke^lu v WiVkyw SipringaL Sobota 19. oktobra: Prireditev k 8. obletnici druš. Victori»ns SSPZ ▼ Klas restavraciji v Ciceru. Nedelja 20. oktobra: Slavnost 2&-letnice JSZ v dvorani č£PS. Sobota 21. aopt.t — Veselics klub« brezposelnih v svojih prostorih ns 2544 S. Millard Ave. Nedelja 6. oktobra: Vinska trgatev društva "Nada" st. 102 SNPJ. Sobota 12. oktobra: Vinska trgi* tev društva Slavija št. 1 SNW ▼ jed-notini dvorani. Sobota in nedelja 2.-3. aov.t Slanost 10-letnice društva Pioneer. Sobota 16. novombrat Prirediti* društva Integrity fcNPJ. Nedelja 27. novembra: Koncert pevskega zbora Prešeren v dvorsai SNTJ. Nedelja 24. novembra: Koncert pev. »bora "Sava" v dvorani SNPJ. Nedelja 8. decembra: Slavje 25 letnice društva st. 131 SNPJ v jednoti-ni dvorsni. Torok 31. decembra: SilvestrOfS zabava v dvorani SNPJ. Dr. John J. Zavertnik PHYS*CIAN AND SURGEON OFFICE HOURfc: At 3724 W. 26th Stre*t 1:80—*:30; 6:30—8.80 Dailj Tal. Crawford 2212 At 1858 W. Cermak R<1. 4:30—6:00 p. m. Dailf Tol. Canal 1100 Wednesday and SundaJ b? appointments onljr Residence Tel.: Crawford 8448 If ao answer — Ca8 A ost in 8700 — ' ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO ' Adria Printing Co. 1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL. Te!. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS. »o. _ i*..t^lritl MORALA, NAGOTA IN TAKE REČI Ameriška Domovina in njen dopisnik Rev. Matija Jaij-er ni-irta edina, ki se zgražata nad "propadanjem morale". Njuna kampanja proti upravitelju javnega kopalca na St. Clair Ave. v Clevelanda, ker je dovolil, da se dečki lahko poslužujejo to »tzono bazenH brez kostumov", ni izjema v sveti vojni za moralo. Kongresnik Sirovih iz New Yorka je v zbornici poslancev predlagal kongresno preiskavo filmske industrije, "uključivši obdolžitve o nemoralnosti igralcev in igralk". V Havani na Kubi je policija z odobritvijo vlade odredila, da moški ne smejo nositi odpetih srajc, ker je razgaljevanje ko amatih prsi insult na moralo. Že prvi dan, ko je bila ta odredba izdana, je bilo aretiranih nad 200 moških, ker so trosili po me-jjtu pohujšanje'z odpetimi srajcami. ~ V Blaneyju, S. C., je kempa bivših vojakov, ki so aluži'!i v armadi za časa svetovne vojne. Ponavadi so se potikali po Washingtonu in agitirali za takojšnje izplačilo bonusa. Lotil, so si' tudi kampanje za nov pohod v VVashington. Vlada se jih je iznetoila s tem, da jim je dala bivališče v kempi pri Blaneyu, S. €., jim dala nekaj posla, da preveč ne postavajo, vso oskrbo in od 30 do 47 dolarjev na mesec plače. V S. C. so štiri take kempe, v katerih je okrog tisoč veteranov-brezdomcev. Prebivalstvo v vaseh okrog teh kemp je z novimi gosti zelo nezadovoljno, Čikaška Tribuna ima iz Blaneya, S. C., v izdaji z dne 14. avgusta daljše poročilo, v katerem pravi, da si ženske in dekleta ponoči ne upajo ven, ker se boje posilstev, in še celo podnevu hodijo oborože-j ne. Farmarji so v strahu pred j vlomi, kajti ti veterani se jim zde nižinski karakterji, ki so vsct?« zmožni. Kadar dobe plačo, napolnijo salune, se napi-jejo in razgrajajo. Druga zabava ob takih dneh so jim prostitutke. Policija je v zadregi — kajti pretepati veterane, to se ne spodobi, a ob enem je njihova dolžnost "protektirati življenja in privatno svojino". Trgovci in gostilničarji apelirajo nanjo, da naj jih čuva, policija pa se ukvarja z vprašanjem, "kako"; potihoma si želi, da bi te "buddyje" čimprej odnesel veter, ako sami nočejo oditi. Duhovniki vsepovsod se pritožujejo nad dekleti: pijejo in kade, da je groza! In pa ta nesrečni avto, kdliko greha se napravi v njemu! EVELYN EAJRLE Torej pritožbe proti pohuj-j šanju na vseh koncih in krajih! Toda kaj so vzroki? O teh sve-tohlinci molče, še celo Rev. Matija in njegov prijatelj Lojze se ne ukvarjata z jedrom zla. Vzrok je profit. Tobačna industrija je potrošila milijone dolarjev v reklami, da pripravi dekleta in ženske v kajenje. V ta namen ni hvalila samo svoje robe, ampak je napolnila liste, stene, oglaševalne deske itd. s slikami "seksualnega apela". Tiste slike so storile več moralnega kvara, kakor pa bi ga moglo, milijon upraviteljev javnih kopališč, ako bi dovolili dečkom sličen privilegij kakor upravitelj kopališča na clevelandski St. Olair Ave. Nekoč se je Andrevv Kobal v svoji kritiki agražal nad "po-hujšljivimi" slikami v Ameriškem družinskem koledarju — ki so take, da morajo matere to knjigo zaklepati pred otroci! Če je ta "kritik" kdaj zinil besedo v protest proti res "po-hujšljivimi" slikami v časopisju, ne vemo. Prejkone, da se mu niso zdele grešne. Pa vendar je res, da so ameriški dnevniki napolnjeni s slikami seksualnih "tendenc" in da je nagota mnogih slik še posebno »ugestirana, ako ne popolnoma razkrita. V oglasih, v ilustracijah, v portretih "zvezd", v modnih slikah, povsod pt;evli*iuje cikanje na spolnost. Vse zaradi tekme, kdo bo ibolj in več ter prej napravil dobiček. Na tej sliki na primer je Madelyn Earle, ki je na glasu v Hollywoo(iu za krasotico. Ima veliko oboževalcev, kakor je navada v tistih krajih in še marsikje. Na sebi ima "mrežasto kopalno obleko", torej zopet veliko "pohujšanja". Ampak ta slika ni ena najbolj "grešnih". Če ne bi bilo hujših, bi tudi moralisti lahko spali. Nagota, gole slike — to samo na sebi ni nikako pohujšanje. Toda v ameriškem kapitalističnem časopisju — to je, v dnevnikih in v revijah — je toliko sugcstivnih slik, da res kvarijo to, čemur pravimo morala. Ako bi mogli ameriški hoteli govoriti na ves glas, bi se izvedelo veliko več kakor sedaj. Kar se tiče "nočnih lokalov", kjer prevladuje ninrht life, ni nobena skrivnost, da POVODNJI V OHIU Vi h\ V prošlih par številkah je Jo«. Snoy iz Bridgeport«, hiitvo in uničila vrtove. Na sliki je metlo Zanesville, O., O., poročal o velikih povodnjih julija in avgusta, ki je kjer se je reka Muskigum spremenila vsled nalivov v povzročila občutno škodo tudi mnogim našim rojakom. hudournik in pripravila ob domovanje 500 druiin. Sko- Nekaterim je odnesla Kise, ali jim pa pokvarila vse po- da je znaiala nad $3,000,000. je to, kar je v njih, le malo bolj rafinirano bordetoko življenje, kot pa v bordelih, ki izvršujejo svojo obrt brez maske. _In ameriški ibabbiti? Poslednje čas«- sta st spet dogodila slučaja, v katerima sta bila dva ugledna, skrbna rtnržrnska očr ta, umorjena. Tudi pobožna sta bila dovolj in cerkev sta podpirala. Ali preiskava je dognala, da sta imela "razmerje" z mladimi dekleti in ženami, in da sta vzlic visoko plačani politični službi t v 1 a vsled tega dvojnega življenja zelo zadolžena. Taka je stvar o morali, človek bo živel čistejše življenje v čistejši družbi. Ta je vsa okužena, polna strupa in nagonov po 'ahkem življenju in uživanju, po dohodkih, pridobljenih brez dela a!i drugega truda, prežeta z ideologijo, da si vsakdo po-nc.ga, če si le more, neglede kako nepošteno. Iz tega izhaja tudi aitioriika rečenica, da vsakdo v javnih uradih krade — drugače sj take služb*' bfea smisla — in da bi kradel vsakdo, ko hitro >i nu bila dana prilika. Ni čudno, da je kontni tako silovito zavožena. — K. T. , Ivan Vuk: IZPREHODI PO KRANJU Gledam. Po cesti iz raznih tovarn hiti delavstvo, ženske h kolodvoru, tam s kolesi v celih jatah tam v gručah peš . . . U-trujen je njih špešeči korak, hrbet nekoliko sključen, kakor pri starkah ... In vendar so vse še mlade po rojstnih letih, komaj, recimo, živeti začenše. RItdi izsušeni obrazi so v okvirju glavnih lut videti, kakor da so povezani vsled hude bolezni, blesk oči pa je moten. "Kaj je vam?" se mi je hotelo vprašati, ali govorica mi je zastala v grlu. Kajti bal sem se senc, ki so Hi te I e mimo mene molče in strah me je bilo vse te zamrle mladosti, v kateri ni bilo dutiti nobenega spomladanskega vetra in živahnosti. Pa se je ustavil pred mano prijatelj, se nekako po sili nasmehnil in pomignil z glavo: "Gledaš naša dekleta? ... Iz Jugobrune, iz Jugočeške, iz tekstil "Indusa" iz Intexa, iz Ika ter Semperita hite domov, da vgriznejo v črn kruh in popijejo kavo, da se naspijo za jutrišnji dan?" "Spominjam se," sem odgovoril, "da sem jih videl nekoč, pred letom ali dve, vse živahne, nasmejane, žvrgoleče . . . Življenje je gledalo iz njih oči, na obrazih pa so cvetele rože. Njih hoja in njih kretnje so bile kakor gib novega življenja, kakor brstje raze veta joče pomla- di. Kaj se je zgodilo, da srečujem sedaj sence?" "Pojavil se je gost in dasi nepoznan dotedaj, se je pomudil med njimi in se stalno nastanil. Zakaj dobro se mu godi." "Gost? Kakšen gost? Kaj tga ne zapode, če je tako brezobra-zen, da izkorišča svezost in zdravje deklet in fantov, mož in žena? "Vprašaj to v Jug>češki, v Jugobruni, v Intexu v tekstil "Indusu" v Inka, pa boš slišal. V Semperitu ti povedo, da so se ga nekoliko otresli, kajti, močnejše so volje v Semperitu, kakor v ostalih tovarnah." "In kako je ime temu gostu?" Prijatelj me je pogledal in rekel: "Tuberkuloza." Tiho je nastalo med nama, ko je bila izrečena ta beseda, zakaj pošasten je njen pomen. Se le čez trenotek sem ponovil ves začuden? "Tuberkuloza?... Pri teh dekletih iz kmetov iz te zdrave kmečke okolice?" "Nekoč zdrave", je rekel prijatelj. "Ko še okolica ni bila lačna tovarniškega zaslužka, ko še kapitalizem ni poznal svežih moči, ki v svoji skromnosti niso slutile pogane tovarniškega dima in so mislile, da bo gotov\ četudi pičel zaslužek med zidovi nekak priiboljšek v vsakdanjosti kmečkega dela." Zamislili sem se v to usodo, ceste pa so se med tem izpraznile in zopet je bilo vse tiho in - pusto. Samo Stožec je strmel v nebo in tam v dalji me je gledal Stol. Nad vso pokrajino pa se je tiho spuščal mrak, ter se Čudil lučem, ki so se prižigale po Kranju. # Na sestanku delavcev in delavk, tam v prostorih neke gostilne sem slišal umoriti govornika : "Sodrugi in sodružice! Tuberkuloza postaja od dne do dne brezobzirnejša. Nad polovico delavk je že napadla. Ta proletarska bolezen je našla dobro žetev v Kranju in njeni 0 V'>!k'i samo zato, ker vsi mi nočemo zajeziti pot po kateri prihaja in se šopiri. Ali veste, ali 1 poznate to pot? To so slabe j mezde nas vseh, to je čezmer-| no izkorišča vanje naših moči, j to so mizerni delovni pogoji in nehigijenični prostori, kjer garamo za borih 18, 19, 22, 26, itd., dinarjev na dan, 8 ur in še4 delj. Organizirajmo se vsi, da bodo naše zahteve siične vsepovsod, da hočemo mezde, ki odgovarjajo eksistenčnemu minimumu. da morajo biti prostori, v katerih ustvarjamo bogastva higijenično odgovarjajoči, kakor so higijenično odgovarjajoči prostori tistih, -za katere in katerim delamo vsa ta bogastva. In tedaj bo naš gost, tuberkuloza odpotovala iz našega kraja in naša dekleta, bodoče matere, ne bodo hodila suhih, hripajočih prs in njih ofo-•ličja bodo cvetela nam v radost in ponos." (Dalje prihodnjič.) Kaj je novega v Chicagu? H. G. Perušek jc nam dni 15. avgusta lepo priložnost videti njegove slike. Kdor je o-menjenega dne prišel v dvorano SNPJ, je dobil občutek, kv kor da je v vrtu. Marsikao si ! jc izbral sliko, ki mu bo krasila dom. Ker bodo Peruškove slike nedvomno...razstavljene tu I i i drugih krajih, naj nihče ne zamudi pftifrke, da si jih ogleda. * Prihodnjo soboto 24. avgusta bo piknik okrajne socialistične stranke. Vršil se bo v Pilsen parku na 26. cesti in Albany Ave. Prične se popoldne s tekmami med športnimi klubi. Govorniški in pevski spored bo predvajan zvečer. Vrt je zelo lep, z mizami in stoli, velik paviljon in dosti prostora — torej nudi omenjeni uiknik udeležencem užitek tudi v tem oziru. , * Čikaška federacija SNPJ priredi na Labor Day izlet v Cleveland, kjer bo ondotna federacija imela slavje 10-letnice angleško poslujoč Mi društev SNPJ. Vožnja tja in nazaj stane $6. čikaška federacija vabi vse, da se pridružijo temu izletu. Prijavite se tajniku Frank Aleshu. — Kristina Turpin. i»iiiiu:»iit: K mi it o v •le ^e t * - Stavka proti nizki relif-ni plači v New Yorku Upravitelji javnih del v področju relifa v Nevv Yorku trdijo, da se je stavka proti nizkim plačam, ki jo določa zakon, ponesrečila. Ljudje so se baje u-strašili grožnje, da ne bo potem ne dela ne relifa, pa so se vrnili. Nedvomno take pretnje pomagajo, ampak nezadovoljnosti niso odstranile in tuui pozivu v stavko se je odzvalo veliko več delavcev kakor pa je oo-lastim ljubo. LISTI* HA iki;»\ištva o Saluni in "taverne Pred 30. leti jc bilo v Chicagu 8,007 salunov. Zdaj ima to mesto 8,10£ gostilni ali "ta-verns",toda nič "salunov". 'Verskfe reforme v Perziji Perzijska mlada je vzela svojim muslimanskim duhovnom j* ast in podržavila njihova o-igromna posestva, zaprla ver-Iske šole in vzgojo mladine vze-jla pod r/ojo kontrdlo. Grandsons a A novel almul three grandsons of a Slovene worker li\ LOUIS ADAMIČ PET UBITIH V ŽELEZNIŠKI NESREČI Rev. Fr. M. Jevnik, Forest City, Pa., pravi v pismu z dne 17. avgusta sledeče: , Okoli 10. maja 1935 je bila v Vašem listu novica, pisana približno tako-le: "Forest C\ty, Pa. — V tukajšnji cerkvi Sv. Jožefa so neznani uzmo-viči ukradli kelih, mo-nšt ranči jo, k:p tr. Antona in ae druge dragocene stvari. Nemara so bili to tujci, ki »o hitro od nesli pete." Ta cel članek je dobesedno izmišljen, je hudo surova šala na naši-tukajšnje ljudi, in niti besedice resnice ni v tem članku. Ta članek jc bil zelo enočasno objavljen v Prosveti in Proletarcu. Pozneje tudi v Amerikansktm Slovencu. In zato p"ftem zdaj vsem trm trem listom, da hi mi objavili, kdo ima prvotni dopis, in kaj jc dopisovalcev podpis in ime. Vsi ipripoznato, da ne smemo pripustiti, da bi pustolovci vlekli za nos Vas vse tam, in nas vse tukaj. — S prijateljskim poadravom, Rtv. Fr. M. Jevnik." ! V Proletarcu ni bilo dotične novice, zato bi želji Rev. Jam-nika ne mogli ustreči tudi ako ni hoteli izdati staro pravilo uredniške tajnosti. Trditev v Rev. Jevnikovem pismu, da je bila pri občen a tudi v tem listu, je torej zmotna. In končno, čemu je Rev. Jevnik tako počasen s popravkom? T klubov JSZ, konferenčnih organizacij in socialističnih pevskih " iborov. Ako priredba vašega kluba ni vključena, nam sporočite. AVGUST CHICAGO, ILL.— Piknik socialisti, čne stranke v Pilsen parku v soboto 24. avgusta. DETROIT. MICH. — Zlot kluba it. 114 JSZ v ne drl ,o 25. avgusta k Lower Strait jezeru. BRIDGEVILLE, PA-Konferenca klubov JSZ in društev Prosvetne matice v nedeljo 25. avgusta v Društva* nem domu. SEPTEMBER NEVVBURGH, O.— Piknik kluba it. 28 JSZ v nedeljo 15. sept., pri Jo« Zornu, Bradley Road. STRABANE, Pa. — Veselica kluba it. 118 JS v soboto 28. septembra. GIRARD, O. —- Piknik kluba it. 222 JSZ v nedeljo 22. septembra pri Slovenski Bistrici. CLEVELAND, O. — Klub it. 49 JSZ priredi slavje 30-letnice Proletarca in 25 letnico v nedeljo 29. sept. v Slovenskem delavskem domu. CHICAGO, ILL. — V nedeljo 29. sept. piknik v korist Proletarca pri Keglu v VVillow Springsu. OKTOBER. CHICAGO, ILL. — Slavje 25-letni-ce JSZ v nedeljo 20. oktobra v dvorani CSPS. NEWBURGH, O. — Koncert "Delavca" v nedeljo 27. oktobra v SDD na Prince Ave. SPR1NGFIELD. ILL. — Proslavo 30 letnice Proletarca kluba it. 47 JSZ v nedeljo 27. oktobra v Slovenskem domu. NOVEMBER. WAUKEGAN, ILL. — Konferenca klubov JSZ in društev Prosvetne matice v nedeljo 10. novembra v Slov. narodnem domu. MILVVAUKEE, VVIS. — V nedeljo 17. nov. prireditev zbora ''Naprej' v S. S. Turn dvorani. Dramski odsek kluba it. 1 vprizori dramo "Rdečo rože". MILVVAUKEE, W1S. — Proslava kluba it. 37 k jubileju Proletarca in ; Zveze v nedeljo 24. novembra. CHICAGO, ILL.—Koncert "Save'* v nedeljo 24. novembra v dvorani SNPJ. DECEMBER. CHICAGO, ILL. — Silvestrova zabava kluba it. 1 JSZ v torek 31. dec. v dvorani SNPJ. SPRINGFIELD, ILL. — Silvestrova zabava kluba it. 47 JSZ v torek 31. decembra v Slovenskem domu. Vladni nameščenci v Washingtonu V Washingtonu, D. C., je v zvezni službi nad 103,000 delavcev, klerkov in višjih uradnikov. IViee $2.50 l Oriler from PROLETAREC BOOK STORE i 4 i i i <♦ i i 3639 WEST 26TII STREET, CHICAGO, ILLINOIS »MMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMM Popolna razprodaja je sedaj v teku. Deske obleke, moške in deške hlače, perilo in druge potrebščine po znižanih cenah. 20% do 50% ceneje SE PRIPOROČA John Močnik CLEVELAND, O. 6517 ST. CLAIR AVENUE NAJVEČJA SLOVENSKA KNJIGARNA 1 SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE Pišite po cenik PROLETARCU Ko je iel tovorni vlak v Cochrane, Oregon, preko stiki. Pet "irsmpof" je bilo ubitih. Letos se je dogo-lr»enega mosta, •• je most udri. Posledice »o na tej dilo precej »ličnih nezgod 1 A Yug08l*V \VrrKh |)«voted to the Interest of the Worker» OFFICIAL OUGAN OF * Yugoslav Federation S. P. PROLETAREC EDUCATION, ORGANIZATION CO-OPERATIVE commonvvealth - NO. 1458 . Publi.b.d W««klf at 363» W. 26tk St. CHICAGO, ILL., AUGUST 21, 1935. VOL. XXX. QUEER PATBIOTISM ________——^mmmmm———■ . ^ By Raymond S• Hofses There are times when pa-triotism, hailed as one of man-kind's virtuea, actuaMy doe« look ridiculous. Of course, it'a always the other fellow's re-action to the patriotic appeal which causes us to grovv con-temptuous; our brand, like our loves, is always pure and un-defiled and altogether praise-worthy. Take the čase of the workers of Italy, tor example. Not many ^mericans vvould vvant to have the racket puMed over upon them for vvhich Italian vvorkers are cheerimg. But the Ita-lians probably think it's ali right, just as vve proibably vvill vvhen our masters suggest that the time has come to hate and kili somebody. Let's look at the record. »Italy have been impoverished for centuries. Since the Italians won the vvar for democracy they have been subjected to arrant dictatorship. Those of them vvho, like the Socialists, »ought to end the robbery of vvorkers by ovvners wexe beat-en, jailed, outlavved and mur-dered. Expression of opinion vvas frovvned upon and dis-couraged by means vvhich sa-tisfied the most sadistic desires of degenerates. And aH the time the living standards of the Italian people vvere being pushed to nevv »lovvs. Instead of increased rations of macaroni and beans, the Italian populace vvas regaled vvith Mussolini's conceptipn of the virtues of sacrifice. To oheer vvhen the Duce carried on vvas not only safe, •but patriotic. Novv the Italian masses are given a nevv stint. They are told that the patriotic thing to do is to svvarm into Africa. There they vvill be bitten by bugs, lave like damned souls and die of tropical fevers. For vvhat? For svveet patria? Well, perhaps. But the outcome vvill not be any to gratifying to the survivors. What the Italian vvorkers are being asked to die for is the opportuinity to extend capitalism (vvhich Mussolini calls "ci-vilization") amontg the lovver orders. That means that future generations of Italians are i going to be exploited in Africa as vvell as in Italy. If they're patriotic they'll cheer and die for that. lf they teli Benny to go jump in the sea they'll be bad Italians—and dead ones if the modem Ceasar has his way. Novv. I contend that any Italian vvho believes it to be his patriotic duty to sacrifice civil liberty and economic justice and life itself in order to ex-tend a robber system of vvhich he is the chief victim, is ridi-culous. However, there is some ground for belief that the Italians may think the same thing about us. We free^born American sovereign citizens may look quite brovvbeaten from a distance. Of course vve may stili dis-agree vvith our lavvmakers. But just the same we're accepting ciur exploiters' idea about vvhat is good and bad and—patriotic. Up to novv, hovvever, Americans' folly—and patriotism— consists in agreeing to every crackpot scheme vvhich our ca-pitalist-minded leader proposes for the salvation of the private-profit racket. To preserve capitalism vve consent to go hungry by the millions; we agree to destroy food and clothes stuffs. We ac-cept as a virtue a program vvhich makes road^buHding hclots of us vvhile mineš and factories vvhich might produce abundantly for our needs and desires stand idle. And, vvho knovvs, perhaps vve too vvill agree to become cannon-fodder vvhen and if our chief advocate of capitalism undertakes to use his big navy in an effort to per- suade some foreign nation to use the vvealth vvhich vve create but are patriotically doing vvithout! It may be that a visitor from another planet vvould be un-able to distinguish betvveen the various national hran Is of patriotism. Perhaps his verdict vvould condemn us aH for tole-rating a sociail and economic order under vvhich vvorkers produce surpluses for idlers and then, vvhile their ovvn children are deprlved and de-j graded by poverty, go out #hd die to open up markets for the ! profit of exploiters. Anyhow, as I started to say, patriotism is sometimes dovvn-right sifly—in the other fellow. TRACK AND F1ELD MEETSUNDAY Ckicag«, lil.—The Workers' F.poit 1.4 ague of America of the. central States diatrict have arranged for a trai k and f eld meet to held in Chicago on Sunday, September l. The trti k umi f:«ld events vvill be held at Stagg Field at the Univer*ity of Chicago. In the evening a large Festival will tuke plače at the Amul-uamatcd Clothing VVorkers Ilull, 333 S. A. hlan 1 Ave. ■ THE W0RKERS' RIGHTS AMENDMENT Fevv single acts of the Socialist Party have been of greater value to the vvhole countr;/ than its preparation of the VVorkers' Rights Amend-Iment vvhich Congressman Vito Accprding to the arrarvgement com-, Marcantonio from tiie seven-rnittce, teams have already been en-j teenth distriet of Nevv York tered from New York, Ckvelan I, Mi!waukee, St. Louis, Detroit Pitts-uvgh and Chicago. Approx mately 300 partici-pantu vvill take part in the ixerci»es. BRANCH MEETING FRIDAY THE AMERICAN TRAGEDY The grest American tragedy '» the appallinig amount of hraini, money, Ume and good intention* vvasted in the imbecilic attempt to recover pros-perity by promoting artificial »car-city.—American Guardian. Chicago, lil. Fr!ortaat business makes it itn-perative for aH members to attend. Plans for future activitie* will l»e oatlined. At the senior -branch meeting held the name evening important reports vvill be given on the county organiza-t on, Socialist party picnic, the membership meeting aner should do h s (»r her utmost to swell the attendin.-e Saturday ni^ht. Invite your friends and seli at least tvvo t ckets for thi« affair. Pilsen Park is centrally locat-ed and convenient for comrades and s.vmpathizers from ali parts of Chicago to attend. There are plenty of Moon Run, P«. — As the seaj*>n is | merrymaker^ A good time is in store nearing to the end of picnicing and I for ali. w miifvvmulrinir nn/l iiiliU i...« ...._____> u merrymaking and vvith just tvvo more conferences to be held before the year comes to the end, we don't vvant yoy to forget the. JSF Conference aml Picnic, that wMl Uke plače at the Slovene Hajl in Bridgrville, Pa., on Sunday, August 25, 1935. The conference vvill begln at 10 a. m. The meeting will be important. chairs and tables for your comf >rt to [therefore ali delegates are ur*eJ to enjoy the evening program. Plan to be present. From Chicago, comra le *pend Saturday, August 24, vvith your Charles Pogorelec, secretary of the friends and comrades at Pilsen Park. Federation will be present and give The sdmission only 25c if the ti- a short talk. Immediately after the cket is purchased in advance. Tickets meeting the picnic vvill on at full are available at the office of Prole- wing until???? A cordial invitation tarec and from ali hran?h members. b< extended Jo ali. Come and be a Twenty years ago the Slovene In-dependent Bcneficial Society of Moon Run vvas organized. During these twenty years the members worked diligently and ardently for the interest of the society and the meml)«rs in need. On laibor Day, September 2, they are going to celebrate their twentieth anniversary at Portman'« G rove in Moon Run. A program of ."ports and dancing is scheps have already adotpted resolutions urgng the governing body to withdraw the American teams. If enough resolutions are sent to this governing body, e.«^>ecially now that the anti-semetitf campaign is in full bloom vve may yet succeed in preventing Germany from obtainirvg anything good from the 01ympics. (, * You ma.v not knovv it but bills are pendinw afoot to sccure tvvo million s:gnatures to present to Governor Talmaloyed vvoi ker vvho was jailed on an old law of ISfifi for trying to organise the unemHoyed in their just demands for bread. Governor Talmang ends against the mitddle in the hope of stre^gthen ng its position on the economic field. It wants to avoid any and ali conn|)lications at least long enoug-h until they feel sufficiently powerful to go into a conflict. That i»t is going to be a conflict the Russia ns seem eertain but they are con-fident that it imisrtn't come yet. The world economic and political developments are res-ponsible for Russia'« course and since Russia is the cradle of the Communist International, it follows, naturally, that Russa's lot shall be the lot of the International. I vvould expect that the Socialist International vvould follovv pretty much the same course were vve Socialij^ts in power. None of this, hovvever, jus-tifies the actions of the Communists at any time, either in the past or future. * An American o/hserver came back to America to report that Hitled -vvill rule Germany^or a good long while to come. This <»bscrver may be right. Hitler may hold on to his !* the dietator of terroristic reijrn for many years despite every economic and spd-ritual struggle and resistance vvhich he must battle. Ali too many people rcgardele ways.M PROGRESS It uised to be, "the poor fihall h« wiih im always." Novv it's "the tech-nologicaily disiplaced aml p^rmanent-ly unemploy»l»Je chall *»e vviith us sil- VOUNG SOCIALIST CHALLENGES SPOKESMAN OF MUSSOLINI A young delegation of representa-tlves of Chicago o rga niza t i on s, under the leadershiip of Ernest Erber, National Chairman of the YPSL., last vveek paid a sunpri«e visit to the office of the Italian Consul in Chicago. They bore a protest in the name of a seore of young peo