Poštnina plačana v gotovini. Vsebina 4. štev.: Naslovna slika Frančiškanski samostan v Kamniku. — Rim je danes zavit v škrlat 97. — Piju XI. v spomin 98. — Piju XII. v pozdrav 99. — Smrt, kje je tvoja zmaga .. . 100. — Za skultiviranje duše in srca 102. — Duhovniška sobota 103. — Apostolat tretjega reda 104. — Cudermanove freske v frančiškanski cerkvi v Kamniku 105. — Frančiškanski apostolat 108. — Blaženi Lucij 110. — Tretjeredniki, na vojsko! 111. — Kako se gibljejo tretjeredne skupščine 112. — Tretjeredni znak 115. — Frančiškova mladina 115. — življenje kapucinskega br. Jurija 116. — Iz misijonskega dela FMM na Kitajskem 118. — Razgled po svetu 120. — Križani zmaguje 124. — In naj molijo za mrtve 125. — Pax et bonum 127. Nove knjige 128. Celoletna naročnina »Cvetja« za leto 1939 Za Jugoslavijo 15 din; za Italijo 10 lir; za Nemčijo 1.50 m.; za Ameriko 1 dol.; za d(uge države protivrednost 24 din. — Posamezna številka 2 din. — Izhaja mesečno. Z dovoljenjem cerkvenih in redovnih oblasti izdaja Franč. prov. sv. Križa. — Zastopnik p. Feliks Tavčar, O. F. M., prov. prokurator. — Urednik: p. Odilo Hajnšek, O. F. M. Uredništvo in Upravništvo »Cvetja« Ljubljana, Frančiškanski samostan, številka ček. računa za Jugoslavijo: 11,495. Natisnila Misijonska tiskarna, Grobije-Domžale (A. Trontelj) Rimsko serafinski koledar za leto 1939 April 1 S Od dneva. 16 N PO. 1. povel. (Bela). Spomin sv. Franč.; Benedikt. 2 N VO. PO. 6. postna (Cvetna). 17 P Čm. S. Anicet p. B. Leopold 1. r.; Franč. P. 18 T B. Andrej Hib. 1. r. 3 P VO. Od dneva! B. Gand. in Jan. 19 S Čm. B. Konrad Ask. 1. r. 4 T VO. PO. Od dneva! S. Benedikt 1. r. 20 C Čm. Od dneva. 5 S VO. Od dneva! S. Vincencij F. 21 p S. Konrad P. 1. r.; Anzelm šk. 6 Č VO. PO. Veliki četrtek. 22 s čm. B. Franč. F. 1. r.; Soter In t. 7 8 P S VO. VO. Veliki petek. Velika sobota. 23 N PO. 2. povelikonočna nedelja, B. Egidlj 1. r.; S. Jurij m. 9 N VO. PO. Velika noč - Vstajenje Gosp. 24 P PO. S. Fidel Sigm. 1. r. 10 P Velikonočni poned! med 25 26 T s S. Marko evang. Varstvo sv. Jožefa; H T Velikon. torek! med osmino. 27 Č S. Peter Kanizlj, c. uč. 12 s med osmino., B. Angel 1. r. 28 p PO. B. Lukezij 3. r.; Pavel K.; 13 č med osmino., S. Hermenegild. 29 s S. Peter muč. 14 p med osmino., S. Justin. 30 N PO. 3. povelikonočna ned. S. Jo- 15 s med osmino. P žef-B. 3. r.; Katarina S. Razlaga kratic: VO. — vesoljna odveza. PO. — popolni odpustek. Cm. — črna maša, ki je dotični dan dovoljena. Ljudska posojilnica v Ljubljani r. z. z neom. z. Ljubljana, Miklošičeva cesta 6 (v lastni palači) Obrestuje hranilne vloge najugodneje * Nove in stare vloge, ki so v celoti vsak čas razpoložljive, obrestuje po 4%, proti odpovedi 5% p- KRIZOSTOM: Rim je danes zavit v škrlat (Slovesnost kronanja papeža Pija XII.) kraljevo sonce je vzšlo *n razpršilo svoje zlato večnem mestu ... Kirn je danes zavit v škrlat. Kaša ljubezen tja hiti — naša srčna kri. Kirn je danes ves bogat. ^eliki naš oče! e$el je zate tale dan, na tisto uro, 0 si bil nam vsem poslan, 0 si bil izmed milijonov Zn °četa nam odbran. £ Zdravljen, sveti oče! p zdravljen, sveti oče! Ce knezov, kraljev in vodnikov, udar vesoljnega sveta, U(lrhestnik Kristusa-Boga. ti smehljaj y°9 ustnic trepeta. ertio, vemo. Trojna krona te teži, tvoja duša polna je skrbi za ovčice celega sveta. Zlat je danes tvoj ornat in tiara tvoja je zlata. Nad teboj je razodeta srebrnih fanfar pesem bogata iz rajskih dvorov vzeta ... Visoko dvigaš svojo roko kot bi nam hotel dati vso nebes lepoto, naš oče zlati. Rim je danes zavit v škrlat. Rim je danes ves bogat. — Veliki oče, krvavih rož bi ti radi nasuli pred tvoje noge. Ne rož, naš oče! Pred noge ti polagamo vdano svoje srce. Piju XI. v spomin Knez miru! S tema dvema besedama je najkrajše in najvemejše izražena vsa bogata vsebina 17 letnega pontifikata papeža Pija XI. Knez min1 je sicer vsak papež že po svojem poklicu. Saj je vidni namestnik Kristusov, ki ga je že prerok Izaija napovedal kot kneza miru. A ta poteza ni pri vsakem Kristusovem namestniku enako izrazita. Pri Piju XI. je bila tako izrazita, da je niti protikatoliški in protipapeški svet ni mogel prezreti. V nepristranski svetovni zgodovini bo živel kot knez miru v dobi. ko je bila človeška družba brodeč vulkan, ki ima zdaj zdaj izbruhniti. Ko je bil 6. febr. 1922 izvoljen, je hotel biti Pij, blag, miroljuben. Apostolat min1 je začel takoj izvrševati. Svoj prvi ap°' stolski blagoslov »mestu in svetu« je dal z balkona cerkve sv. Petra. S tem je p°" kazal, da hoče najprej spravo s svojin® najbližnjim sosedom, italijansko vlado, 8 katero je bil Vatikan radi znanega vzroka domala 70 let sprt. V svojem prven® apostolskem pismu katoliškemu svetu Je napovedal, da bo smernica njegovega p°a' tifikata: »Mir Kristusov v kraljestvu K11' stusovem!« To je bila v resnici os vsega njeg°' vega velikopoteznega in ogromnega dela-Usmerjeno je bilo na globoko, na skalu® temelj tega miru, v smislu gesla Pija X--»Vse prenoviti v Kristusu.« To naj bi 8 zgodilo potom katoliške akcije po vz°nj in pod zaščito sv. Frančiška, kateremu bil brat samo vsak človek, ampak tu vsaka, še tako neznatna božja živabc ■ Žal, da je bil za ta globoko pojmovan edino soliden mir svet še prav tako malo zrel, kot ono prvo sv. noč. Se je moral pač tudi on zadovoljiti z boljšimi ali slabšimi nadomes ki. Tak nadomestek je bil diplomatski mir, ki ga je v obliki konkorda oz. načina mirnega medsebojnega sožitja sklenil z 18 državami. Tak n&do mestek je bil socialni mir, ki ga je zlasti v svoji obširni okrožnici »Quadr^ gesimo anno« podrobno začrtal. Povdaril je vsaj socialno pravičnost, je današnjemu svetu vzor krščanske ljubezni za medsebojno sožitje Pre^, sok vzor. Tudi ločenim bratom je prožil prijateljsko roko, ki so jo zae krat odklonili. Ko bi bili pokazali toliko duha spravljivosti, kot italijan ska vlada, bi se bila uresničila Gospodova molitev: Da bi bili vsi eno. Kako mu je srce vedno v bolesti zatrepetalo, ko se je pojavila kaka11 va vojna nevarnost, kakršnih je toliko doživel. Prosil in rotil je držav ke, mobiliziral vso svojo armado, naj moli, da se ta velezločin prepre .Q Rimski listi namigujejo, da je ob zadnji, največji vojni nevarnosti, -L je potem »monakovski sporazum« odstranil, Bogu žrtvoval svoje življeI’.^ za ohranitev miru. Po tem bi bil imenovani sporazum kupljen za ceno UJ. govega življenja, ki jo je Bog sprejel. Kako je ves živel za apostolat ru, pričajo njegove zadnje besede: »Mir, mir, o Jezus!« Rajnemu sv. očetu Piju XI. večni mir! Piju XII. v pozdrav »Naznanjam vam veliko veselje: Imamo papeža, kardinala Pacelli-ja Pija XII.« Tako je 2. marca okrog večernega Ave z balkona cerkve sv- Petra prvi kardinal diakon naznanil »mestu in svetu«. Domala istočasno je šlo od ust do ust milijonov njegovih otrok po širnem svetu: »Imamo Papeža! Kardinala Pacellija - Pija XII!« Ko je bil pred skoro 2000 leti z i-stimi besedami: »Naznanjam vam veliko veselje! ...« rojen On, katerega j vidni namestnik je rimski pa-Pež, je to blagovest poslušalo k skromno število priprostih Pastircev na betlehemskih Planjavah. Zdaj jo je poslušalo °50 milijonov katoličanov in jahko rečemo, da nič manj ne-^atoličanov. Res ponosni sme-010 biti, da smo otroci takega °ceta. Nad izvolitvijo kardinala Paulija svet ni bil presenečen, |..°t že tolikokrat ob takih pri-n«ah. Presenečen bi bil, ako bi ?e bil izvoljen. On je za pape-em Pijem XI. ne samo v cer-. vsnih, ampak tudi v svetnih v vsyetovnih krogih užival naj-ecJi sloves, tako po svojih ^niških, kot tudi srčnih odli-ah. Nihče izmed točasnega a*linalskega kolegija nima i k°. globokega vpogleda v sve-v Yni Položaj, kot on, ki ga je Ustnosti papeževega držav-&a tajnika, 9 let z najvišjega ki i5a rn°tr’il. Nihče izmed onih, se v dejanskem položaju še mogli priti v poštev, kot resni kandidati, tea t °®enno tako daleč po svetu razgledal, kot on. In prav tako nihče ni-tenop-ak0 0bširneSa Jezikovnega znanja, kot on, kar zlasti današnje dni HoV(5° P0vmenl- Zato se njemu pred svetovno javnostjo ne bo treba kot (‘loveku šele uveljaviti. Ugled mu je že zagotovljen. Mi njegovi ^akv.nif otrocj lpam° pa še en poseben vzrok se Bogu zahvaliti zanj. at sv. oče je, po časnem naslovu in po svetniškem življenju. po »Po pravičnosti k miru!« To bo njegovo vladarsko geslo. Očividno je *z Psalma 84, 11 j »Milost in resnica se srečata, pravica in mir se p Objameta.« Po človeško je še daleč do tega objema. Dokler bo pest moč-obf vga narekovala »pravo« in dokler bo sebičnost, skrita in odkrita, Hi ®ZeYala tehtnico pravice, kar se danes še vsepovsod godi, toliko časa se g S-ti na ta obiem- Da £a kar m°č pospeši, molimo z njim in žrtvujmo *te ! 0n bo šel kot Mojzes pred nami, mi za njim in Bog bo z nami. bo se nam treba bati nikakih zasledujočih modernih Faraonov. Novemu sv. očetu Piju XII. — Petrova leta! Smrt, kje je tvoja zmaga . . . V kakem zmagoslavnem razpoloženju je veliki petek smrt zapuščala Kalvarijo. Kajti zmagala je tudi v dvoboju z njim, ki je rekel, da je življenje. Vsaj tako je mislila. In vse je tako kazalo. Po triurnem boju z njo je izdihnil. Ni izdihnil tako, kot njene dotedanje žrtve, a izdihnil je. Vsega razbitega in razmesarjenega, da ni bil več človeku podoben, so položili * grob, potem, ko so mu še srce prebodli, da bi bila zmaga smrti ja nad vsak dvom vzvišena. Iz groba vstane ves častit. Pa zazori velikonočno jutro. Angel življenja pristopi, odvali k**® f od groba in iz njega se prikaže tista razbita in razmesarjena smrtna z ^ živa in vsa poveličana. »Iz groba vstane ves častit, obdaja ga neb. „ svit«. Še petere rane, ki jih je obdržal, niso več rane, so cvetoče vr1 •tnice' Zmagoslavno pogleda naokrog, kjer kot mrtvi leže stražarji groba in ta-korekoč izzivalno zakliče: »Smrt, kje je tvoja zmaga. Smrt, kje je tvoje zelo?« (I. Kor. 15, 55-56.) Z velikonočnim jutrom Gospodovega vstajenja je zasvital dan zmage življenja nad smrtjo, dan ki ne pozna zatona. Smrt nima svojega žela '"eč. Sicer nam vstali Zveličar kot »prvina njih, ki so zaspali«, ni priboril nazaj nekdanje telesne nesmrtnosti. Smrt mori po Kristusu, kot je morila Pred Kristusom. A smrt po Kristusu in njegovem vstajenju je nekaj čisto drugega, kot je bila smrt pred Kristusom. Smrt pred Kristusom je bila res kruta. Zatiskala je onemoglim zem-skim romarjem oči, odpirala jim grobna vrata in jih zapirala, pa zraven °tožno pela: »Človek, glej dognanje svoje!« Kakih vrat v lepše življenje onkraj groba ni poznala in jih ni mogla nikomur odpreti, ko bi tudi hote-a-Zato je bila tako grenka za umirajoče same in njihove drage, ki jim k>čitve ni oslajalo upanje na skorajšnjo svidenje v rajski blaženosti. Kajti kakor je pred izgubljenim 'zemskim rajem stal angel z ognjenim mečem, tako je stala pred nadzemskim rajem grozna pošast greha, ki je zapirala vhod vanj. Smrt po Kristusu in njegovem vstajenju, gledana v luči vere, je nekaj vse drugega. Voditeljica je iz pregnanstva v domovino. Rešiteljica je 12 solzne doline na večno sončne višave. Vratarica je iz ječe tostranskega 'f zlato svobodo onstranskega življenja. In mi jo še vedno imenujemo kru-neusmiljeno, brezsrčno morilko ? To ni krščansko. Prav tako njeno o-0’Čajno nazorno predstavljanje ne; bele, koščene žene s koso, škodoželjno Sa režeče. Kdor tako govori o njej in si jo tako predstavlja, jo gleda sko-21 očala, ki mu jih je nataknila kri, ne vera, naravno čuteče in sočuteče Sl>Ce> ne od vere ožarjeno in od njenega upanja ogreto. Ko je sv. Karol Boromej zasedel milansko škofijsko stolico, je našel prostranem trgu pred njo tak poganski spomenik smrti. Ni ga sicer !:a' odstraniti, ker je bil umetnija. Pač pa mu je vdihnil krščansko dušo. /j h koščeni ženi je pustil v eni roki koso, simbol njenega posla v božji Užbi, odkar je človek zapravil svojo telesno neumrjočnost. A v drugo °k° ji je (jai zlat ključ, kot simbol, da ona ne odpira samo grobnih vrat, ^Pak jih po Gospodovem vstajenju tudi odpira v lepše, večno življenje ^atih nebes. To je krščansko pojmovanje in nazorno predstavljanje smr- . Ah, ti prazen Gospodov grob! Kako tolažbo vlivaš v naša srca. Pre-etl si se ti odprl in dal veličastno nazaj, kar si razmesarjeno tako hlad-,°. sprejel, so bili grobovi človeških otrok tako temni in strahotni. Ni se Vlgal nad njimi križ, ki bi bil v krvaveča srca ostalih lil sladko upanje ^petnega svidenja nad zvezdami, edini balzam za take rane. A odkar si se tiprl ^ in poveiičano vrnil, kar si brezčutno požrl, je tudi v naše grobove rajala žarka luč upanja, od Boga prižgana, da bo prav tako iz njih po-|nalo novo življenje, ko zasije večna pomlad. Poveličano bodo dali nazaj, rar zdaj od starosti, in bolezni izžeto, od nesreče in hudobije razbito in ^^esarjeno požirajo. t . JToda nekaj moram pristaviti, če hočem biti odkrit in iskren. Ta sladka a^.ažba velja samo onim, ki verujejo v Gospoda Jezusa in živijo z njim, p ^saj spokorno umirajo v njem. Le tem in njih dragim, ki jih potrte za--ii Scajo tu, velja: »Tolažite se torej med seboj s temi besedami.« (I. >^4, 18.)_________________________________________________________________ bit yes*le >n blagoslovljene velikonočne praznike vsem gojiteljem in lju-161 jem Cvetja! L P. SALEZIJ: Za skultiviranje duše in srca Za to skrbi ali bi vsaj moralo skrbeti več stvari na svetu — a večkrat ne skrbi v zadostni meri. Ob neki priliki je dejal pisatelj Finžgar, da je namen lepe knjige: skultivirati dušo in srce. Premnogo pisateljev pozablja na to in za to s svojmi »lepimi« knjigami ne dvigajo ljudi v sinje višave, ampak jih tlačijo k tlom ter jih porivajo v najnižje nižine ... Isto je večkrat z moderno umetnostjo vobče: Namesto da bi ostala hčerka božja in znanilka resnične le* pote, se spozablja in postaja vlačuga hudičeva. Seveda ne more potem ljudi plemenititi in jih navduševati za vzvišene vzore. — Tudi zastopnik* takozvanega znanstva ne ostajajo v svojih mejah; le preradi se upirajo Stvarniku ter pijejo bratovščino z Luciferjem, namesto da bi blažili človeštvo in ga vodili k plemenitosti ali bolje: k Bogu, praviru vsega dobrega in lepega... Istotako se upirajo Bogu tudi voditelji držav in narodov ter se ne menijo za opomine sv. Cerkve. Zanašajo se le na svojo modrost in razumnost. Posledic mi ni treba naštevati. Zadostuje, če ponovim besede našega političnega voditelja dr. Korošca, ki jih je govoril na občnem zboru slovenske Kmečke zveze v Celju, dne 5. marca: »Živimo v čudnih časih. Ves svet je postala ena sama velika, gorostasna kovačnica, kjer e® mrzlično kuje orožje in zopet samo orožje za bodočo vojno. Kuje se orožje za vojno na suhem, kuje se orožje za vojsko na vodi in pod vodo in kuje se orožje za vojsko v zraku. Nihče ne ve, kdo bo to strašno vojno začel. Nihče ne ve, kdaj se bo ta bodoča svetovna vojna začela. Toda ves svet se je boji, ves svet trepeta pred njo.------« Vsaj sedaj bi lahko svet spregledal ter se z vsem srcem vrnil k svoj®' mu Bogu, pri katerem edinem je rešitev. Pa noče. V svoji slepoti hiti p°' gubi naproti. Hodi raje v gledališča in kina in na plesišča in še kam drugam ter se udaja mesenosti in poželjivosti. Razume se, da se v takem Pj zračju sproti zaduši vsak idealizem in smisel za nadnaravne vrednote, k* edine morejo osrečiti in dvigniti človeka. _ . Kaj pa naše višje in visoke šole? Ali nam vsaj te pošiljajo v življenj uravnovešene ali harmonične ljudi? Žalibog, da ne. Le prevelikokrat Pr° izvajajo domišljave izobražence, brez globoke srčne izobrazbe. Zato P pravici toži neki profesor-katehet: »Ustroj sodobnega šolstva, ki goji v° preveč enostransko, razumarsko izobrazbo, ne nudi vzgojnih sil, ki bi o ^ likovale celoten značaj in dajale učni snovi potrebno vzgojno usmerite in učinkovitost.« Pod takimi pogoji seveda ne more današnja šola s^u tivirati duše in srca. ^ Edino preizkušeno zatočišče za to vzgojo je in ostane, zopet in z°P®/ sv. katoliška Cerkev, ki ima na razpolago ne samo naravna, ampak pr®P vsem še nadnaravna vzgojna sredstva. Le žal, da jo je svet izrinil iz ra7. nih vzgojnih področij, ali pa ji ne daje zadostne opore pri njenem vzg ^ nem delu. Zato pa nazaj k Cerkvi, nazaj k Kristusu! Ohranimo v traJ*\eno spominu opomine pokojnega velikega papeža Pija XI. in imejmo verda zgodovina kraljestva božjega na zemlji ne poznala Fotija očeta vhodnega razkola, ki ga kar ni moč premostiti. Ne bi poznala Lutra, j je zapadno cerkev še bolj razklal. Ne bi poznala toliko drugih duhovnikov odpadnikov in očetov novih krščanskih ločin, ki so resnico '•“CoČim v toliko spodtiko. Pač pa bi zemsko kraljestvo božje imelo več r^tanazijev, Krizostomov, Frančiškov Ser., Dominikov, Ignacijev Loj., ^anizijev itd. Iz cerkvene zgodovine se učimo, kaj nam je storiti danes. Danes bije orjaški svetovni dvoboj med Kristusom in Antikristom. Oba °kbcala splošno mobilizacijo svojih zvestih. Kristusova armada se u~a pod praporom Katoliške akcije. Njeni poklicni voditelji, častniki, ^ duhovniki, škofje in papež kot generalissimus. Ce kdaj, je danes po-livu a vne^b, požrtvovalnih apostolskih, svetih duhovnikov, če naj kato-^ku, krščanska fronta vzdrži in razkroji sovražni naval. In zato če je danes potrebno, da ne samo izbrane duše, ampak ves še u čuteči narod moli in se žrtvuje za svete duhovnike. Kajti po be-bci ^ sv' Očeta Pija XI. »če bomo te imeli, bo vse drugo sledilo, če teh ne *Uo imeli, nam vse skupaj ne bo nič pomagalo.« 4. Kaj tedaj? Slovenci sicer nismo tako na tesnem glede duhovniškega narašča-(ju\ ^ot marsikak drugi narod, vsaj zaenkrat še ne. A s kako nadpro-se sigurno ne moremo bahati. Še manj z nadprodukcijo svetih Ih pVn*kov. Teh si posebno želimo. Molimo in žrtvujmo se v ta namen Gospod jih bo namnožil. Duhovniška sobota naj postane vsakemu, kpj^e. katoliško čuti _ znana in draga pobožnost. Na mesto klevetanja in hiranja duhovščine, v čemer je vsak narod, ne izvzemši našega, pra- vi mojster, naj stopi molitev in žrtvovanje zanje v smislu Duhovniške sobote. Posebno pa ne sme biti nobenega uda III. reda, ki bi mu bila molitev in žrtvovanje za posvetitev duhovnikov neznana. Ali se naj pridruži zvezi: Molitvene ure za duhovnike, ali naj opravlja Duhovniško soboto. Možna je tudi združitev obeh. Skupščina bi n. pr. tretjo nedeljo v mesecu pred shodom skupno molila molitveno uro za duhovnike iz Večne molitve. Za posamezne pa je morda bolj prikladna Duhovniška sobota. Sicer je pa bistvo pobožnosti, kot rečeno, molitev in žrtvovanje, ne način in pa dan. Glede odpustkov se pa tretjerednikom itak ni treba okrog ozirati, kje bodo katerega ujeli. Tretji red sam je glede tega najboljša zakladnica. Tretjerednik, ki ne more vršiti drugega apostolata v prospeh in procvit kraljestva božjega na zemlji, vsaj tega lahko vrši. ki gotovo ni zadnji. Morda je priklenjen na posteljo, da še k sv. zakramentom in v cerkev ne more, kot bi rad. Nič ne de. Svoje trpljenje naj v ta namen daruje in duhovno sv. obhajilo in vspešen apostol bo duhovniških po* klicev in duhovniške posvetitve. Se razume, da tudi delničar pri vsem zasluženju, ki ga bo, od Boga izprošen, svet duhovnik v teku svojega apostolskega delovanja in žrtvovanja nagromadil. Kaj hočete več? Apostolat tretjega reda (Referat na sestanku voditeljev III. reda v Ptuju 10. jan. 1939.) 3. Dobrodelni — karitativni apostolat Skrb za uboge in potrebne člane je po vodilu zapovedana (II 12, 13)* Podpora naj bo podeljena ali v denarju ali v živilih ali v obleki, kakor tudi s posredovanjem v dosego službe ali dela. Bolne ude naj člani predstojništva ali posebej za to določeni obisk0' valci redno obiskujejo, da se na njih izvrši dolžnost ljubezni do bližnje' ga (II 13). Bolniške slučaje je treba naznaniti predstojništvu. Zelo dobro je, če se vodi za bolnike poseben zapisnik. Morda bi bilo dobro misliti na to, da bi sčasoma dobili vsaj v Lju' bljano posebne sestre tretjerednice, kot strežnice bolnikov. Redovni sve naj določi voditeljico tega apostolata. Pri njej naj se zglase one tretjer®0' niče, ki so pripravljene gotove ure na dan ali na teden posvetiti bolnis strežbi po hišah. Voditeljica naj odloča, kam naj katera gre. . . Postrežba obstoji v tem, da postrežnica prevzame v hiši gospodinj stvo, ako zboli mati, in skrbi za vzgojo otrok. j Od časa do časa imajo postrežnice svoje sestanke,, da se med sebJ posvetujejo in si povedo svoje izkušnje, ali pa da se izvrše morebit spremembe. 4. Tiskovni apostolat Tiskovni odsek podpira razširjanje katoliškega tiska in vodi ne^ prosen boj proti brezverskemu časopisju in knjigam. v a a.) Noben tretjerednik in noben katoličan ne bo imel naročen^ lista, ki se ne zavzame nikoli odločno za interese katoliške cerkve ali. izpodkopava vero in moralo. Takih listov tretjerednik tudi ne bo P piral s poročili in oglasi. b. ) Vsak tretjerednik naj ima naročene samo katoliške liste in tem 'Zr°ča svoja poročila in oglase, pri njih skuša sodelovati ali jih na kak arug način podpirati. c. ) Vsak tretjerednik mora smatrati za važen apostolat te smernice 'speljati v svoji okolici. č.) Posebno važnost mora tretjerednik polagati na to, da je, kar mogoče razširjeno tretjeredno glasilo Cvetje. Tu velja velik očitek našim j-^tjerednikom, očitek namreč : Ne vedo, kje so doma ! Vse druge liste b°lj vneto podpirajo in naročajo, kot svoje glasilo. Mnogi imajo vse dru-liste naročene, samo Cvetja ne. Prav je, da povsod pomagajo, ali na sy^je ne smejo pozabiti. Voditelji in vizitatorji UE. reda moramo zasta-Vl,ti vse moči in porabiti vsako priliko, da priporočamo Cvetje, mu ohra-J&mo zvestobo ter mu pridobivamo novih naročnikov. 5. Knjižnica za III. redno skupščino. Vsaka skupščina naj si oskrbi kolikor mogoče dobro in bogato bibli-'teko, da nudi svojim članom zdravo berilo. Ako v manjših skupščinah po farah ni mogoče imeti lastne knjižne, naj se tretji red pridruži farnemu bralnemu društvu in naj društvu P°skrbi nekaj Frančiškove literature. Redovna knjižnjica naj obsega verske in ascetične, zgodovinske in f^bavne knjige, življenje svetnikov in mladinske spise. Najbolj pa mora 'b poskrbljeno za knjige, ki se nanašajo na sv. Frančiška in na tretji in za liste z isto vsebino. Šestinpedeset letnikov vezanega Cvetja je 6 *epa zbirka knjig! i Za knjižnico mora biti določen poseben knjižničar ali knjižničarka, da ,0 biblioteka v redu in da bo napredovala. Dnevi izposojevanja knjig naj v°^° točno določeni, da se lahko izposojevalci po tem ravnajo. Izposojenima naj bo določena od redovnega sveta. (Konec prihodnjič.) J^NEZ VEIDER : Cudermanove freske v frančiškanski cerkvi v Kamniku Kamniški rojak Cuderman kar tiho brez kake šumne reklame ustvar-c ®Pe umetnije. Tako je pred leti napravil za kamniško frančiškansko H f v °dlično Brezmadežno, nato je naslikal pri ljubljanskem Sv. Kn-°*u čudovitega sv. Antona Padovanskega, ki bi delal tudi Murillu čast. list ^°’in zdaj Pa nas Presenetil s freskami, s katerimi je okrasil kam-0 frančiškansko cerkev. To je prvo njegovo večje delo: poslikan je ^Vai C!'rkve- Pa moramo reči, da se mu je res posrečilo. Ta cerkev ni bila ležno polje za slikarja. Je temačna in tudi arhitektonsko zgrajena tako, ne da lahko poslikati. Če imamo to pred očmi, moremo Cunderma-0 delo še bolj ceniti. e vstopimo sedaj v cerkev, smo kar presenečeni. Že koj prvi vtis je °%i ° u£°den. Lepa skladnost barv, posrečena razvrstitev slik, popolna 'iui alnost kompozicij in njihova enotnost, vse to nas izredno zadovo-^se slike so izrazito kristocentrične. Tu imamo Kristusa v predpo-svetopisemskega očaka Jakoba, imamo Gospoda kot otroka, nato nastopi kot učenik, kot čudodelec, kot ustanovitelj Cerkve in Evharistij ter kot trpeči Odrešenik. Oglejmo si te vsebinsko in tehnično tako bogat® slike. Kot glavno sliko bi mogli šteti fresko, ki pokriva ves strop v prezb1' teriju. In prav to delo ni bilo lahko. Prezbiterijski strop je podolgovat* navidezna kupola, ki pa jo je mojster obdelal tako, da učinkuje res k° prava kupola. Ob hj^ Strop v prezbiteriju nem spodnjem robu vije pas puščavskega skalovja, ki je vidno zl®j sti v vogalih, nato sle® izvrstno zadeto noč®0 nebo z zvezdami in s P°' lumesecem. Nad olt®r_ jem, ki je posvečen ap° stolu Jakobu, leži st® rozakonski Jakob, _ je zelo sličen ap® stolu Jakobu. Za uF se dviga nebeška lest^ ’ vsa obdana od žare® oblakov. Na vrhu sle ves v belini nebeški 0. v mogočnem belem t kotu. Po stopnicah ^ sprehajajo vsi poduk0 ljeni angeli, katet® spodnja skupina ve°.J angelov je osredotoce , okrog spečega mlade, ča Jakoba. Tisti ob n-jj •govi glavi je razpr°s čez spečega mogočne P roti in se nad njim s :e nil, da mu navdih^ sanje. Vseh angel0^,. osem. Prednost te 00 v stvene slike je tud tem, da je vidna vsej cerkvi. ge V prezbiteriju j0.. alik®’ ena Cudermanova■ & ^ ki pa ni freska. je namreč poslikal veliko okno, ki je bilo do sedaj prozorno. To jeJLp® ki more menda nadomestiti običajno žgano.»n ^ v neki novi tehniki, „ okna. Ta slika predstavlja evharističnega Kristusa s kelihom. Na Duh, spodaj angela. Vse ozadje je prepreženo z vinsko trto ih j Zelo impozantna je tudi slika na slavoloku. Predstavlja Kristusa ^ apostoli. V sredi sedi Kristus. Za njegovo glavo je mojster na jasne $ je Sv. Duh, bu upodobil sonce, ki spretno tvori nimb za Gospoda. Poudariti je treba^j je Cudermanov lik Kristusa prav njegova izvirna in lepa zamisel- gj. Gospodom kleči prava orijentalka, Zebedejeva žena, ki prosi za s',0J efji nova Janeza in Jakoba, naj sedita eden na desni, drugi na levi v njeg kraljestvu. Prav spodaj ob začetku slavoloka stojita sinova in čakata, kakšen bo uspeh materine prošnje. Na nasprotni strani pa stojita druga ava učenca. Vmes so razvrščeni ostali sedeči učenci. Ozadje tvorijo krasne vse obsončene planine. Slika na slavoloku ^ Oglejmo si sedaj šest slik, ki so razvrščene v ladji in sicer v kapah, segajo pod strop in so zato na vrhu polkrožne. Na vseh teh slikah je a ?rediščna postava Kristusa. Povsod je postavljen nekoliko na stran, J* Podan tako izrazito, da je povsod on središče. Prva slika od velikega ar3a na levi predstavlja dvanajstletnega Jezusa. Sijajno je podana pro-^°rnina, ki z mogočnimi stebri v ozadju kaže vso razsežnost templja. Iz-t stebra prihajata Jožef in Marija. Božje Dete sedi samo, iz vhoda v kjnpelj padajo dnevni žarki, ki čudovito lepo obsvetljujejo Jezuščka. Ta-Jezuščka, kot ga slika Cuderman, še nismo nikjer videli. Je to res i2r v. njegova, pa zelo posrečena zamisel. Pred njim je zbrana cela četa Jv v!*Jh pismoukov. — Na nasprotni steni je tej odgovarjajoča slika sv. sje u^ne. Krasna pokrajina z drevesom. Na desni Marija prede, Jožef te-a pričakujeta otroka, ki prihaja ves bel z velikim nimbom in težko yc.®. Velik vrč vode. Res, čudovit lik je ta Jezušček. — Mogočna v kompota J1 J® srednja slika na levi. Predočuje obujenje Lazarja. Na desni je v ^ groba Lazar v plapoleči beli halji. Na levi je Kristus, ves mogočen * *n P°s^avi- Oblečen je, kot na vseh slikah, v belo tuniko z rjavorde-ltr l..Plaščem. Za njim sta Marija in Marta in strmeči učenci. Ozadje je *la s ciPreso- Bolj mirna je idilična nasprotna slika Jezus in Samariju9". se v °d sonca ožgani pokrajini. Vodnjak pod drevesom je po-t>0(fnjen na desno. Ob njem resno miren Kristus. Tudi Samarijanka je in ana mirno. V ozadju prihajajo učenci. Zadnji dve sliki sta med korom je at° nekoliko slabše vidni v cerkev. Leva predstavlja Oljsko goro, ki ,5el° originalna. Že pokrajina je nenavadna. Kristus kleči na zemelj-P'°ščadi. Ves je bel, ker je temni plašč odložil na tla. V žarkih plava kelih. Pod ploščadjo spe učenci. Ta slika se odlikuje po lastnih barvah Odgovarja ji nasprotna slika: Kristus daje Petru ključe. Tudi ta dogodek se vrši na ploščadi. Na njej kleči Peter pred Kristusom. Ob krajeh opazujejo učenci. Ogledati nam je še strop v ladji, ki je tudi popolnoma svojevrstno okrašen. Razdeljen je na tri enake dele. V vsakem delu plavajo po štir]e orjaški angeli, ki stresajo na gledalce rožice. Polja nad kapami s popis9' nimi slikami imajo pozlačeno ozadje. Nad njim so upodobljeni v eni belkasti barvi — štirje evangelisti, dokolenske osebe na svojih običajn'11 znakih. Na srednjih dveh poljih pa sta v isti tehniki podana sv. Ciril J® Metod ter Mohor in Fortunat. Stropna dekoracija zelo spretno preide v stenske slike. Mojster Cuderman je svoje prvo veliko cerkveno delo izvrstno dovf' šil. Ce bo šel v tem pravcu dalje, bo postal slovenski Fugel, ki je velik1 nemški mojster svetopisemskih slik. Želeli bi le, da bi sčasoma nekolik0 omilil trdoto gub in stojo svojih oseb. Tako bodo že itak lepe postave p°' stale še bolj prikupne. Dr. HILARIN FELDER O. Cap. — ATOM: Frančiškanski apostolat (Nadaljevanje.) Ne moremo se čuditi nad to brezprimerno požrtvovalnostjo in nad dejavno silo, katero so sinovi sv. Frančiška kazali skozi vsa stoletja na vseh poljih svetovnega misijona. Red manjših bratov je pač po svoJe°j najbolj notranjem bistvu poklican za misijone. Frančišek je prvi iz111 vseh redovnih ustanoviteljev sprejel apostolat med pogani v svoj Vr° gram. On je sploh prvi zapadnjak, ki je nesel vero izvenevropskim nar dom. On je oče novodobnega misijonskega razdobja, ki se ž njim začeUJ in se je do današnjega dne vedno bolj bogato razvijalo. Da, br.ez Vre^g. vanja lahko rečemo, da je od apostolskih časov sem bil on prvi oznaIj0. valeč vere, ki si je na svojo zastavo napisal spreobrnjenje celega sveta, tel je dobesedno izpolniti misijonski ukaz Kristusov: »Pojdite po v9e svetu in oznanjujte evangelij vsemu stvarstvu«. (Mk. 16, 15) ^ Mi se nad tem čudimo in vprašujemo, kako si je ubožec iz As sploh upal delovanje v daljnem svetu v notranjem in zunanjem niisiJO sprejeti v program svoje ustanovitve, ki je bila brez sveta. Za Franci pa je bilo to samo posebi razumljivo. Ali morda ni obljubil, da bo evani% lij spolnjeval po načinu apostolov ? Ali ni nekoč iz evangelija slišal, da »t njegov mojster pošilja ven v apostolat, kakor je bil poslal ven dvanW svojih učencev? In dalje ali ni bral v knjigi oporoko Jezusovo na aPgj-le, naj svoje misijonsko delovanje izvršujejo brez omejitve prostora sa? Volja Kristusova zanj je bila torej jasna in ta volja je bila za K1"! <. sovega viteza najvišja postava. K temu je prišlo še drugo, zgled Odres kov, ki je za rešitev duš živel in umrl. G o r e č n o s t za zgledu Kristusovem je bila zvezda frančiškansa apostolata. Tomaž Celanski to zagotavlja z besedami: »Vedno zopet je P° . Frančišek, da nima nobeno delo prednosti pred delom za zveličan]6 .p ker se je Kristus ponižal, da je za duše na križu visel. Odtod boj sve . v njegovih molitvah, njegova neutrudljivost v pridiganju in pre0 Pjegovega dobrega zgleda. Ne bi se bil smatral za Kristusovega prijate-Ja> če ne bi ljubil duš, katere je Kristus ljubil. To je bil tudi glavni povod Pjegovega izrednega češčenja učiteljev božje besede: videl je v njih sotrud-^■ke Kristusove, ker so s Kristusom vršili eno in isto opravilo reševanja auš«. Ne smemo misliti, da Frančišek ni videl ogromne težave, katera je bi-'a v tem, kako združiti premišljevalno redovno življenje v harmonijo z delovnim apostolatom. Nasprotno s tem vprašanjem se je od nekdaj bavil ?? in njegovi učenci. Kmalu potem, ko so od Inocenca III. dobili poobla-Seenje za pridiganje, so se z vso resnobo posvetovali, če bi vendar morda hilo boljše, da bi se umaknili nazaj v samoto, namesto, da žive med ljudmi in za ljudi delajo. Razlogi in protirazlogi so bili položeni na tehtnico d v goreči molitvi pred Bogom dobro razmotrivani. Odločitev je dal edi-j10 klic, ki so ga dobili, naj viteško hodijo za Kristusom. Kristus je živel d umrl, da bi reševal duše. Tako je hotel tudi novi Kristusov vitez s svoji-, brati ne samo zase živeti, ampak tudi za tiste, za katere je Kristus uitu-l. Ta gorečnost za duše po zgledu božjega Zveličarja ga je tudi pozneje j^Po znova nagibala, da je vztrajal v svojem apostolskem poklicu, koli-^krat in kakor močno je že čutil, da ga vleče k premišljevalnemu življe-J^U- Ko se je nekoč vrnil od molitve v samoti, se dvoma, ali ne bi morda ^Udar opustil pridigarsko službo, skozi več dni ni mogel znebiti. Končno Je Predložil vprašanje svojim zaupnim bratom v odločitev. »Kaj mi svetuje bratje«, jih je vprašal, »kaj mi priporočate? Ali naj se raje posvetim Plitvi, ali naj hodim okoli kot pridigar? Kajti jaz navaden, priprost in jj0vorjenja nevešč človek, sem prejel milost molitve v večji meri, kakor pa ar govora. V molitvi se pridobi in spopolni milost, v pridigi se pa z nebes {^ejete dobrote razdeljujejo. V molitvi je očiščevanje notranjih čustev, iedinjenje z eno, resnično in najvišjo Dobroto, okrepitev v čednosti, v Riganju se oprašijo noge, v njem je mnogokatera raztresenost in po-vUsčanje rednega življenja. V moiitvi govorimo z Bogom in ga poslušamo, .^tolitvi občujemo z angeli in živimo takorekoč angelsko življenje; v Riganju se je treba zelo približati doli k ljudem, po človeško živeti v Miovi sredi, po človeško misliti in gledati, govoriti in poslušati. Toda eno -sprotuje nagnjenju za zgolj premišljevalno življenje molitve in zdi se, da f^^uda pred Bogom vse razloge, ki ga priporočajo: Edinorejeni božji ^ ' najvišja modrost je radi zveličanja ljudi iz naročja Očetovega stopil Svetu je hotel dati zgled in ljudem oznanjati besedo zveličanja, odre-• 1 Jih s svojo dragoceno krvjo na križu, -lu - —1: —"— ijj, j*« s svojo uragoceno Krvjo na Križu, očistiti jih v kopeli prerojenja, aniti v Presveti Evharistiji. Prav nič ni obdržal zase, česar ne bi bil Sov^arno ^ za naae zveličanje. if, V'arn zgledu, se mi zdi, da je Bogu najbolj dopadljivo, venkaj na delo.« čeprav je o teh mislih po cele dneve s svojimi brati razpravljal, ven-tla ^bi prišel do pomirjenja. Poslal je torej sela k bratu Silvestru, ki se je Ker moramo torej v vsem delati po nje- če prekinem mir Peki gori nad Asizijem neprestano posvečal molitvi, naj dobi božji Tudi sv. Klari je dal nalog, tiaf°V°r v tem vprašanju in mu ga razodene. bJ/Peli s svojimi sestrami, da bi tozadevno spoznal božjo voljo. Ko se je ('fed kateremu je bilo to poslanstvo poverjeno vrnil, je Frančišek Pov nJ P°kleknil, odkril glavo, prekrižal roke in ponižno vprašal: »Kaj za-,Q.e^uje moj Gospod Jezus Kristus, da naj storim?« Masej je odgovoril: Poče, da greš ven kot oznanjevalec na pridiganje, ker Bog te ni samo aPi tebe poklical, ampak tudi radi zveličanja drugih ljudi.« Ko je svet- nik to slišal, se je takoj dvignil in se podal na pot. »Šel pa je«, kakor se izraža sv. Bonaventura, »s toliko gorečnostjo, da bi izpolnil božjo voljo, tekel je s tako naglico, kakor da bi pod vplivom božjim dobil novo moč lZ nebes.« Ta neutrudljiva in nenasitna gorečnost je napolnjevala celo njegovo bodoče življenje. Tomaž Čelanski daje prj^led o tem in to nakratko p°' vzema v markantnih stavkih. Osemnajst lex njegovo telo nikdar, ali skoro nikdar ni imelo miru, ko je potoval po raznih in zelo oddaljenih pokraji' nah, da bi oni duh, ki je bil vedno pripravljen služiti, ki je v njem bival, oni požrtvovalni duh, oni žareči duh povsod mogel sejati seme božje besede. Ves svet je napolnil s Kristusovim evangelijem in sicer tako, da je en dan obiskal tri do štiri naselja ali tudi mesta, ter je povsod oznanja* kraljestvo božje, ter je celo svoje telo napravil za orodje govora, da bi p0" slušavce nič manj z zgledom, kakor z besedo spodbujal.« In zdaj, ko je bil vsled ran oviran pri hoji, se je dal v zadnjh dveh 1®" tih življenja voditi na osličku skozi mesta in naselja, da bi ljudi navduševal, naj nosijo križ Kristusov. Tako nenasitna je bila njegova gorečnos za duše. Kot vitez do zadnje ure svojega življenja in do zadnje nitke svojega srca, »je sklenil, da hoče pod Kristusovim vodstvom izvršiti še velik3 dela in če tudi so bili njegovi udje že betežni, je bil vendar njegov duh n10' čen in goreč, tako da je upal na nove zmage nad sovražnikom. Kajti m*a' havost ali nedelavnost tam nima mesta, kjer ostroga ljubezni sili k vedo0 večjemu delu.« Žareča gorečnost za duše po Kristusovem zgledu, naj bi kot drago®®' na dediščina od Frančiška prešla tudi na njegove učence. »Frančišek3 hotel, naj mu bodo njegovi sinovi povsem podobni v gorečnosti za dus®> od katere je bil docela napolnjen«, piše njegov najstarejši življenjepis®3' V resnici je bila žareča gorečnost za duše dragocena dediščina prvih maul' ših bratov, kakor tudi velikih frančiškanskih apostolov vseh stoletij' kakor sv. Antona Padovanskega, Bertolda iz Regensburga, Bernardu1 Sienskega, Janeza iz Dukle, Petra Alkantarskega, Franca Panigarole, nelija Muso iz Piačence, Lovrenca Brindiškega, Marka Avianskega, J°ze fa iz Leonise, Prokopa iz Templina, Martina Kohem, Leonarda Portoiuavl riškega, Diega iz Kadia in nešteto drugih. Gorečnost za duše mora tor®J ostati učiteljica in večno novi vrelec frančiškanskega apostolata. BIERBAUM — Fr. BRUNO: (2 8. april) Blaženi Lucij prvi spoznavalec tretjega reda Lucij ali tudi Lukezij je bil trgovec v mestecu Poggibonzi. sP°^jja je sicer mislil s svojo ženo samo na dobiček, pozneje pa ga je milost bo K tako ganila, da se je ves predal delom usmiljenja. Prav tedaj pa je Pr v Poggibonzi sveti Frančišek. Lucij, ki je svetnika že poznal, ga jeP?" sil za navodila za bogoljubno življenje. Tedaj mu je svetnik razodel, ^ ima že dolgo v mislih ustanoviti red tudi za svetne ljudi. Lucil j ,9j ejem v ta red in tako postal prvi tretjerednik. Od e koj prosil za sprejem v ta red in tako postal prvi tretjerednik najprej se je vsega posvetil vajam v čednosti in bogovdanosti. suuft. je pokoril in se često postil ob kruhu in vodi. Njegova radodarnos V^°gih ni poznala mej. Ko je v Poggibonziju in v okolici izbruhnila kuga, s svojim oslom hodil okoli, da je tako lahko vsem pomagal in prinašal bolnim najpotrebnejše. Nekoč je nesel nekega bolnega pohabljenca, ki ga Je našel ob poti, na ramenih domov. Neki lahkomišljeni mladenič ga je Za-smehoval in mu zavpil: »Kakšnega hudiča pa nosiš na hrbtu?« Lucij Pa mu je resno in mirno odvrnil: »Mojega Gospoda Jezusa Kristusa.« 28. aPrila 1260. je blaženi odšel h Gospodu. Mesto Poggibonzi ga je izvolilo a svojega zaščitnika. Njegovo češčenje pa ie potrdil papež Pij VI. Premišljevanje: O tretjem redu „ 1. »Tretji red je šola popolnosti.« Tako je tretji red imenoval Pij X. ^'eti Frančišek je leta 1221. spisal: »Navodila o načinu življenja spokor-bratov in sestra, ki žive med svetom.« še isto leto je papež Honorij b potrdil to Vodilo, ki se je zavzelo zoper poglavitno zlo tistega časa, Per nevero, uživanje in sebičnost in tako postalo »pravilno razumeto P°Polno krščansko življenje«, kot pravi papež Leon XIII. — Spoštuj tedaj vse tretjo ustanovo svetega Frančiška. . 2. Tretji red je vsestransko priporočljiv. Gregor IX. je imenoval etjerednike »Kristusove vojščake in druge Makabejce«. Do danes ga je Ihenil in nad vse pohvalil prav gotovo že cel ducat papežev. Zadnji pa-gi-Pij IX., Leon XIII., Pij X., Benedikt XV. in Pij XI. so bili vsi tretje-^Juiiki in so se s tem hvalili. Kdo bi preštel vse svetnike tretjega reda? Ne sodimo torej zaničljivo o njem. £.v 3. Tretji red naj bo apostolat. Pij XI. je dejal leta 1923: »Duh fran-v banskih tretjerednikov je apostolat krščanskega življenja, krščanske ^^-krščanskega zadovoljstva, ki se udejstvuje v vseh družinah, v vseh ^oligčinah in v različnih socialnih ustanovah«. Ne smemo torej misliti, ta i^e samo molitvena bratovščina. Na Frančiškov način dela tretji red ^ katoliško akcijo, ki izvira iz ljubezni do Boga in do bližnjega. — Ali si 'bio tako mislil o tretjem redu? Cerkvena molitev H Molimo. Gospod, naš Bog! V bogastvu svojega usmiljenja si blaže-Ša Lucija poklical k pokori, da se je odlikoval z zaslužnimi deli pobožati in dobrosrčnosti, nam po njegovi priprošnji podeli, da bomo po MuK°Vem zgledu doprinesli vredne sadove pokore in si z deli molitve in * bežni pridobili pri tebi odpuščanje grehov. Po Kristusu Gospodu na-Amen. Tretjeredniki, na vojsko! ja V znanem slovenskem dnevniku smo brali v začetku meseca februr-’ da se je nekega dne peljala družba surovežev in podležev po vlaku v lni«ki dolini. V železniškem vozu so bili šolski otroci in neka stara že-ttilf' ^°žakarji so začeli nesramno napadati vero, Boga, cerkev in duhov-jUe'Poleg tega so grdo kvantali in preklinjali. Nedolžni otroci so se zgrabi v daj se Pa dvigne stara ženica — gotovo je bila tretjerednica — ter Vjre5e in pohujševalce ustavi ter jih pošteno ošteje z vso odločnostjo, čast odločni ženi! w * a je res že grozno, kar počenjajo po vlakih in po avtobusih razni n*ki! čuditi se mora človek, da je celo med izobraženimi toliko neote- sanega govorjenja in kvantanja, pa koliko grde, ostudne kletve. Saj je menda to edini znak naše slovenske »kulture«, če znamo grdo kvantati in za vsako besedo vriniti kletev! Kako se bomo te slovenske sramote znebili? Malo več praktičnega krščanstva je treba, to je gotovo. Če bi ga bilo, bi nam take stvari ne delale preglavic in skrbi. — Malo več čuta dostojnosti in olike bi bilo treba, pa bi se vse to odpravilo. Toda, kot se vidi, ne bo ne eno ne drugo pomagalo, temveč eno sredstvo je najbolj uspešno: Stara ženica na vlaku na® je pokazala, kako zanesljivo to sredstvo deluje. Postaviti se je treba! Zamašiti nesramna usta! Tretjeredniki ste v prvi vrsti zato poklicani. Tretjeredniki! kličem in pozivam vas na sveto vojsko proti grdemu kvantarskemu govorjenju in proti kugi bogokletstva! Hura!! Tretjerednikom morajo slediti v ta boj vse katoliške organizacije ® vsi zavedni katoličani. Iztrebimo in poženimo nesramno govorjenje naj' prej iz naših vlakov in avtobusov. Tu najlažje dosežemo svoj uspeh. Ze-leznice so državna last in mi smo državljani. Ali plačujemo vozne listke na železnicah in na avtobusih zato, da moramo tam poslušati take nesla' nosti?! Če smo plačali, hočemo imeti mir. Če tega miru ni, si ga mora®0 narediti. Pravico imamo! Ako bi mi sami ne mogli napraviti v tem ozir11 reda, nam mora priskočiti na pomoč sprevodnik. Zato je nastavljen, za® je plačan od države in država smo mi! da skrbi za red na vlaku. Ako še ® ne pomaga, ima vsak vlak svojega orožnika, ki je tudi zato na vlaku, d se na njem obdrži red. Sicer pa mislim, da lahko vsakdo takoj naredi re s svojo odločnostjo. Le ne bodimo figovci in strahopetci! Da se je nesramno govorjenje v naši javnosti tako mogočno razpasi® smo krivi tudi tretjeredniki, ker nismo to, kar bi morah biti: odlo®1 in nevstrašeni katoličani. Če bi tretjeredniki zastavili besedo, bi se nekaj slišalo in poznalo. Začnimo takoj, sicer bo prepozno! da ne postane nay® da železna srajca! P. O®11 ' Kako se gibljejo tretjeredne skupščine Krško. Shod za člane III. r. je vsako 3. nedeljo v mesecu in sicer: 10 uri sv. maša za žive in pokojne člane skupščine; nato nauk; po nan j litanije z blagoslovom in darovanjem krog oltarja. Darovano je bilo v 1938. 588 din. Iz te svote se je porabilo 220 din za sv. maše, 368 d® revne člane III. r. Umrlo jih je v 1. 1938. 13; vstopilo je novih 5. Udeležba pri shodih^ posebno pozimi jako slaba, ker ima večina članov več kot 1 uro, Prg0 veliko članov še celo po 2 in 3 ure hoda do kapucinske cerkve. Cia®, skoro vsi prav ubožni; zato je tudi število »Cvetja« komaj 36. jih bo 1. 1939? Še ne vem. Kljub večkratnem pozivu pri shodih se pr šajo zadnji naročniki še le maja in junija. Število vseh članov bi moralo biti 884. Od teh je že gotovo n® mrtvih, ki jih njihovi sorodniki po smrti niso naznanili vodstvu. Vseslovenski tretjeredni tabor na Ptuju Dnevi vseslovenskega tretjerednega tabora bodo kmalu tukaj- ,Q, trikrat bo še Cvetje prišlo k vam do tistega časa. Na Ptuju bodo oni ^ vesni dnevi od 5. do 7. avgusta. Ob tej priliki bodo na Ptuju obhajal1 ^ letni jubilej ustanovitve minoritskega samostana. Na tej slovesnosti Kolfi0 3rigl*' sta pričujoča dva škofa: mariborski in šibeniški. Najbrž pride tudi iz Rima vrhovni predstojnik minoritskega reda. Slovesnost bo končana z romanjem na štajersko Brezje: k Mariji na Ptujsko goro. To znamenito božjo pot so pred kratkim dobili v oskrbo slovenski minoriti. Marija na Ptujski gori Na Ptuju se za jubilej in za tabor vneto pripravljajo. Breda Šček-Orei bo uglasbila za proslavo dve pomenljivi pesmi za to slovesnost. Besedilo je spesnil g. župnik in duh. svetnik Vekoslav Skuhala. Naj boste v našem bstu ovekovečene: vekoslav skuhala: Voščilo Ptuja in Polja yuj in zlato Ptujsko polje ^unes vsa sta dobre volje, Sai obhaja jubilejni dan Ptujski minoritski samostan. V samostanu tem menihi, kot Frančišek skromni, tihi, slovenski spretno vodijo ,c virom sreče let že sedem sto. Vaj procvita dom teh bratov 'lredi zvestih božjih svatov S(i nadalje dolgo vrsto let, Plodovitih za slovenski svet! Frančišek še živi Frančišek seraf inski še živi ... Živi po svojih samostanih. V meniških dušah bogovdanih, Frančišek serafinski še živi. Frančiškovi redovni bratje so, ki za Boga, kot on, živijo. In, ki za bližnjega skrbijo, Frančiškovi redovni bratje so. Frančišku in njegovim bratom čast! Ge svet se Bogu približuje, se to ljubezni pripisuje, ki pač Frančiškovim je bratom last. Kamnik. Predavanja o duhovnem življenju so se zaključila na pepel-lcho sredo, kakor je bilo javljeno. Skoro vsa je imel pomočnik p. Martin v zadovoljstvo poslušalcev. Pojasneval je zmote starokatolicizma. Bog plačaj vsem, ki so na ta ali oni način sodelovali! Prvo nedeljo meseca marca so prišli semkaj ljubljanski Veliki križarji Frančiškovi, ki so v tukajšnem »Kamniškem domu« nad vse sijajno proizvajali zgodovinsko versko dramo »Marijin vitez« v korist naši skupščinski cerkvi. Dvorana je bila nabito polna, vstopnice so bile že prej razprodane. S pomočjo dobrih’kamniških src smo igralce primerno pogostili. Prepričani smo, da bo drama obrodila dobre verske sadove, takšne, kakršne želi obroditi organizacija križarjev Frančiškovih. Shod tega meseca bo zadnjo nedeljo, t. j. dne 30. aprila. Obenem bo tudi letna obnovitev obljub. P. S. Ljubljana. — Letno poročilo. V imenu božjem in v imenu našega očeta sv. Frančiška začenjamo zopet novo leto. Pomankljivosti in napake pretečenega leta naj bodo v opomin in v pobudo, da bo naše delo v novem letu še vse boljše in koristnejše ter še bolj v skladu z duhom in s cilji našega očeta sv. Frančiška. Preglejmo zdaj svoje delo v pretečenem letu: Dobro vemo, da je za vsako skupščino letna duhovna obnova najboljši pripomoček za poglobitev pravega krščanskega življenja po duhu sv. Frančiška, zato je naš voditelj takoj ob začetku leta preskrbel štiridnevne duhovne vaje. Vodil jih je kapucinski provincial p. Odilo dr. Mekinda. Z vso vnemo so se jih naši tretjeredniki udeleževali in bili prevzeti ob lepi in globoki vsebini govorov. Zakrito je sicer našim očem delovanje milosti božje v dušah posameznikov, toda z gotovostjo lahko trdimo, da je blagoslov teh duhovnih vaj mnogo pripomogel, da je naša skupščina ostala dobra in vzgledna. V letu 1938 smo imeli redno vsaki mesec shod. Vsi mesečni shodi so bili vedno dobro obiskani in le redki so člani naše skupščine, ki pustijo to svojo veliko glavno dolžnost. Prejeli smo vse vesoljne odveze in papeževe blagoslove. Leta 1937 vpeljano vsakodnevno zadostilno sv. obhajilo smo tudi v pretečem letu redno prejemali vsaki mesec v drugi mestni fari. Enako smo tudi sodelovali pri evharističnem urniku za sv. Očeta. Pri shodih smo vedno molili za bolne ter za pokojne brate in sestre. Sv. maše po namenu tretjega reda so bile opravljene vsaki torek in vsako soboto skozi vse leto. Že drugo leto preskrbi naša skupščina vsaki mesec dve sv. maši za duhovnike in za duhovniški naraščaj. Na dan shoda imamo vedno sv. mašo z ljudskim petjem in pri shodih je enako Pre' pevala vsa cerkev. Dvakrat na leto (2. I. in 1. VIII.) smo imeli slovesen sprejem novih članov in dvakrat na leto (23. I. in 28. Vlil.) so napravili novinci obljube-Oboje se vrši javno pred glavnim oltarjem. Fri slovesnosti je navzoča vsa skupščina, ki sodeluje pri obredih. Na novo leto je bilo sprejetih 40 članov> obljube jih je napravilo 46, umrlo jih je pa 37. (Dalje prihodnjič' Kdo bi si mislil, da boš ravno ti zavrgel ono dopisnico, ki smo jo pri' ložili JANUARSKI številki Cvetja. Prav na tebe smo stavili največ upa' nja, ker je ravno v tebi skritih toliko agitatoričnih talentov. Poišči dopis' nico in pojdi do soseda, da dobiš novega naročnika Cvetja! Samo enega novega naročnika! Nikar se ne trudi za dva! Eden zadostuje popolnoma-Samo to malo uslugo pričakuje tretjeredno glasilo od tebe. Vidiš, da reS ni veliko! Na delo torej! še danes, da zopet ne pozabiš! Tretjeredni znak. Marsičesa še ne vemo, pa prav gotovo malokdo ve, da ima vsak tret-jerednik 100 dni odpustka, kadarkoli si nadene, ali nosi tretjeredni znak. Seveda enkrat na dan. Ta odpustek je podelil veliki tretjerednik na prestolu sv. Petra, papež Pij XI. blagega spomina in sicer leta 1923. (Pij XI. I. V. 1923.) Čudno pa je tole: vsak človek skoraj, ki ga srečamo na cesti, nosi kak znak. Mnogi se ponašajo z znakom brezverskih organizacij. Koliko Pa je tretjerednikov, ki bi s ponosom pokazali, da so tretjeredniki, otroci velikega sv. Frančiška! In še 100 dni odpustka dobite, ako to javno pokažete s svojim tretjeredniškim znakom. Kje si lahko tretjeredni znak nabavite? Pri upravi svojega tretjered-fiiškega glasila Cvetje v Ljubljani. Ljubljančani jih lahko dobite tudi na samostanski porti. Skupščine jih lahko naročite skupno. Manj jih ne pošljemo, kot 10 skupno. Sezite po njih! v H1 FRANČIŠKOVA A LADI NA Gojenci kapucinskega konvikta v Celju. Kapucini v Celju imajo dva konvikta: enega notranjega in drugega zunanjega. Notranji konvikt je mišljen za redovni naraščaj. Slika nam kaže gojence notranjega konvikta. Ti fantje so res vse pohvale vredni: polovico med njimi jih je odličnjakov. Konvikt uživa na gimnaziji in v mestu velik ugled. Fantje, da se ne boste prevzeli! — Pred kratkim so gojenci začeli svoj tamburaški zbor. Igrajo tako imenitno, da so 12. febr. že nastopili v mestnem gledališču, ko so ljubljanski križarji igrali Marijinega viteza. Muzikantje so izvrstno rešili svojo nalogo. »Marijin vitez« v Celju in v Kamniku. Na dva kraja so šli naši Veliki Frančiškovi križarji gostovat z lepo zgodovinsko dramo Marijinim vitezom: v Celje in v Kamnik. Mestno gledališče v Celju je bilo v nedeljo 12. februarja napolnjeno izbranega občinstva iz mesta in okolice. Za reklamo so poskrbeli dobri očetje kapucini in g. svetnik Franc Lukman. Vsi križarji smo bili gostje kapucinskega sa- Igralei »Marijinega viteza« mostana. Naša hvaležnost bodi povračilo. — V nedeljo 5. marca smo se odpeljali v Kamnik in smo ob 5. uri popoldne nastopili v Kamniškem domu. V Kamniku je za igro vladalo toliko zanimanje, da so bili v predprodaji razprodani že vsi sedeži. Za sijajen uspeh gre velika zahvala p-magistru Saleziju in dobrim tretjerednikom kamniške skupščine. V Kamniku je bil čisti dobiček naklonjen za nove slike v samostanski cerkvi- J. MAGNUSSEN - P. MARKO, O. M. CAP. V Življenje kapucinskega br. Jurija Brat Jurij preskušan Poslušajmo šer kako je br. Jurijevo svetost preizkušal učen duhovnik Sisti. Le-ta je že veliko slišal med ljudmi govoriti o njem. Rad bi ga bil bližje spoznal. Priložnost se mu je ponudila, ko je obiskal bolnega P. Gre-gori ja, kateremu je stregel br. Jurij. Videl ga je in občudoval njegovo potrpežljivost v strežbi bolnika. Tudi P. Gregor ga je pohvalil. Nekoč je gledal Dominik Sisti nad bolnikovo posteljo krasno Marijino podobo. Dolgo časa jo je občudoval ter izrazil željo, da bi rad imel enako podobo. Bolnik pove, da jo je dobil od br. Jurija. Le-ta pa bi mu lahko priskrbel enak posnetek od umetnika samega. In res čez par dni mu prinese br. Jurij za-željeno Marijino podobo. Najprej hvali dobrega in pobožnega slikarja-Naenkrat pa obrne govor na Marijine prednosti in čednosti. Govoril je s toliko vnemo in navdušenostjo, da je častiti gospod Dominik Sisti takoj sp0' znal, kako presrčno ljubi Marijo priprosti kapucin. O stroških za podobo ni nič povedal. Še-le po posredovanju P. Gregorja je zaznal, koliko je dolžan. — Isti gospod pripoveduje dalje: »Ker se je povsod pri visokih in nizkih toliko govorilo o br. Juriju, sem iskal priliko, se o njem temeljito prepričati, li te govorice odgovarjajo resnici ali ne. Nekega dne ga povabim v študijsko sobo. Kar tjavendan pričnem razgovor o božjih čednostih. Z vedno bolj rastočim zanimanjem mi je sledil. Pazil sem na njegove besede v odgovorih in na obrazne poteze. Spoznal sem, da je vse dobro umel. Ko sem pričel govoriti o božji ljubezni, tedaj bi ga bili morali videti. Ves goneč, zamaknjen v premišljevanje nebeške ljubezni, je skrbno poslušal stavek za stavkom. Dvignjen, vnet od te ljubezni, je padel v moj govor in ga nadaljeval — res drugače, kakor sem jaz nameraval. Govoril je o stopinjah božje ljubezni in njenih učinkih v naši duši s tako srečno izbranimi izrazi, da sem kar onemel; kaj takega nisem pričakoval od priprostega samostanskega brata. Tega se ni naučil na visokih bogoslovnih šolah, pač Pa v molitvi in premišljevanju. Ko je celo uro tako prisrčno in navdušeno govoril, se je zavedel, kako ga je to navdušenje seboj potegnilo. Brzo se je poslovil. Jaz pa sem ga spremljal do vrat in se mu priporočil v molitev, naj bi me ljubi Bog razsvetlil. Tam je br. Jurij zamenjal predmet govora. Govoril je o nravnih čednostih, posebno o čuječnosti in o zvestobi v malih rečeh. Kakor vrtnar vsak izrastek škodljivega zelišča izruje, da ne škoduje plemenitim sadikam, rastlinam, cvetlicam, tako moramo mi vsako misel, vsako nagnjene, pred katerim nas svari vest, takoj zatreti. Tako bomo s popolnoma očiščenim srcem mogli brez ovire hiteti, se bližati Bogu. Tako je govoril br. Jurij. In jaz nisem več dvomil nad tem, kar so o njem drugi pripovedovali- Kogar srce ne plamti v ljubezni božji, tega usta ne morejo tako lepo govoriti. Osramočen sem bil, da sem kot duhovnik vkljub svojim mnogim bogoslovnim študijam tako globoko stal pod tem »priprostim« redovnikom, katerega je Bog sam poučil v nebeških vedah. Kar sem jaz z njim doživel, isto so doživeli tudi drugi, ki so se spustili z njim v razgovor o ferskih resnicah. Odkar pa sem se z njim bolj na globoko razgovarjal o božjih rečeh, ga nisem mogel več dobiti za enake razgovore. Vedno se je Umaknil, ne iz zlovoljnosti, ampak iz ponižnosti. Njegovo tiho delovanje Lepoto njegovega skrivnega delovanja in življenja so pač najbolje Poznali njegovi samostanski predstojniki in sobratje. Izredna je bila njegova gorečnost, ljudem Boga tako prijaznega in ljubeznivega narisati, da bi ga morali vsi prisrčno ljubiti. Nikdar ni dopustil, da bi kdo govoril kaj zoper božjo čast. Sicer je to zabranjevala njegova navzočnost sama. Neki dJegov sobrat pravi: »Molil je neprestano tako, da se skoraj ni vedelo, je-* ziv ali mrtev.« Ves čas je Bogu daroval. Kakor hitro so mu ljudje dali d|lr. takoj je vzel rožni venec v roke ter začel moliti. Njegovo geslo se je s asilo: »Ne bodi nikdar brez dela.« Ko bi mogli vse našteti, česar se je j..r' Jurij varoval iz ljubezni do Boga, bi bila že to dolga zlata veriga. Iz jubezni do Boga ni nikdar leno pohajal, se ni pritoževal čez sobrate in Predstojnike, ni se jezil v neprilikah. Zlasti pa je občudovanja vreden, ker 6 ni nikdar na njem opazilo, da bi imel kako neredno nagnjenje do kake etudi najljubkejše, najpriprostejše stvari. Celo njegovo srce je gorelo aRlo ljubezni do Boga. (Dalje prihodnjič.) O. STANKO MARIJA: Iz misijonskega dela FMM na Kitajskem (Nadaljevanje) »Uboga Kitajska se ne more umiriti: vojska, domači roparji, — žal so zaradi stiske in uboštva zdaj tudi kristjani v tolpah roparjev —, komunisti, vse ji grozi; na drugi strani pa zmaguje spet božja ljubezen v dušah in v njej krščanska ljubezen ni še nikdar tako cvetela kot zdaj. Prisrčni »Bog plačaj« s. Eleonori za pisemce. Mama, sporoči, prosim, da blago s. Luitgardis vključujem v vseh svojih molitvah, da bi jo trplje' nje očistilo v ljubezni, ki bi jo združila z večnim Ženinom ljubezni. Ura je 3 zjutraj. Malo težko pišem, ker mi prehlad nagaja, da mi iz oči teče. Pa to ne moti moje sreče in ljubezni, s katero Vas, moji najdraz-ji, tako zelo ljubim. Na svidenje, zlata mama, čez 3 ure pri sv. obhajilu na božjem Srcu. Tam Te bo objela in Ti povedala, kako Vas vse ljubi v Jezusu, Mariji, našem očetu sv. Frančišku vsa Vaša Marija Kalista FMM« V naslednjem pismu, pisanem v noči 9. oktobra 1938, sporoča & Shanghaia m. Kalista, da ne prihajajo na naslov vsa pisma, ki so bila P°' slana iz Evrope. Verjetno so temu vzrok vojne razmere na Kitajskem, morda tudi transporti čet na sibirsko-mandžurski meji, preko katere gre po sibirski železnici pošta, namenjena za Evropo, kot po najkrajši potk V slučaju konflikta med Sovjetsko Rusijo in Japonsko (MandžU' Kuo) bo seveda ta zveza pretrgana in ostane le še morska pot preko IU' dijskega oceana in Sueškega kanala. Tudi vsi misijoni severne KitajsK in Mandžu-Kua bi bili tedaj v največji nevarnosti, da jih ali japonske ce ali kitajski komunisti in ruski boljševiki uničijo. Misijonske provincije Hupe, Hunan in Sečuan, kjer imajo zlasti čiškani mnogo misijonskih postojank, so po zadnjih poročilih, odkar J padlo mesto Hankow, že izpostavljene naletom japonskih zračnih si • Zmaga vojne stranke v Mikadovi državi, ki je vrgla vlado zmerne? princa Konoje in postavila na čelo države svoje pristaše, pomeni brezo zirno nadaljevanje vojske na Kitajskem »do končne zmage«, ki se bo P morda tudi spremenila v »končni poraz«. Svetovna zgodovina nas uči. ne zmaga vedno surova moč in nasilje nad pravico in višjo kulturo! Misijonarji in misijonarke pa dalje vrše svoje delo nesebično in požrtvovalno ne glede na vojsko ali mir, vedno z istim vzvišenim ciljem: rešiti za Boga kolikor mogoče veliko duš, ne meneč se za lastno življenje. V Shanghaju je življenje mirnejše kakor posnemamo iz pisem naše kitajske misijonarke, delo v bolnišnicah se pa nemoteno nadaljuje. Domačim v gori omenjenem pismu poroča: »Šele 3 tedne je, ko sem pisala, pa mi misel na mojo ubogo mamo ne da miru; poleg tega bo še danes teden kitajski izpit čez vse leto in bom morala še zadnjo noč dobro uporabiti za učenje ... Kako čudno je to, da se je toliko Vaše pošte izgubilo, saj še med vojsko ni bilo tega in tudi mislim, da Vi od tu prejemate vsa moja pisma. Pa naj bo karkoli. Ce Bog hoče, da se odpovem, čemu tudi tega ne sprejeti s hvaležnostjo. — Kako sem jaz srečna in Bogu hvaležna, da Tebe, mama, tako očitno podpira in blagoslavlja; kako naj bi tudi ne imeli zaupanja Vanj: kar si imela, si Mu vrnila z vsem srcem. Ali naj bi bil On manj velikodušen kot Ti? . .. In dobra s. Luitgardis je že hitela v objem večne Ljubezni. Ko sem čitala Tvoje poročilo o njej, sem šele začutila, kako sem ljubila to plemenito dušo, ki mi je 6 let vžigala in krepila v kongregaciji misijonsko idejo in se moram tudi njej v veliki meri zahvaliti za srečo svojega poklica. O, mama, kako bi mi bile dragocene njene zadnje vrstice, ko bi jih prejemala, pa so se izgubile. Mama, ko boš šla k blagim sestram, pa jim boš sporočila, kako čutim z njimi, kaj so izgubile s predobro s. Luitgardis in da svoje nekdanje učiteljice v molitvi ne bom nikdar pozabila. Kaj pa mi Kitajci? Še vedno enako. Politične razmere se ne spremene. Ali bo Evropa tudi tako nespametna in pričela s smrtjo, ognjem in u-ničevanjem? Pa saj je Bog nad nami in Njegova Previdnost čuva vedno. Danes je že mesec moje nočne službe. — Ko v tihoti duše in noči premišljujem srečo svojega poklica, se vedno vprašujem: zakaj ravno jaz in ne druge. Milica mi piše o nastavitvi učiteljev. Tako sem vesela radi Rezike in drugih, — jaz sem pa že tako dolgo za stalno nastavljena v službi Večne Ljubezni in mi službe in plače ljubezni nihče ne more odvzeti. O, z nobenim, najsrečnejšim na svetu bi ne hotela menjati. Gledam tu na moje uboge bolnike: v razkošju prvega razreda leži eden, vsega ima, kar poželi, pa mu rak razjeda telo, in duša, uboga duša Se utaplja v obupanosti in nima Boga, ki bi v njem našla zdravje in življenje___ Jaz sem zdrava in me nočna služba niti malo ne utruja. Zdaj šele vidim, kako moram biti hvaležna predstojnikom, da lahko študiram kitajščino ; saj mi že kar dobro teče in se z bolniki že čisto dobro sporazumem, bolj kot z Angleži. In to, kar me najbolj veseli, je, da lahko že na duše v-Pkvam, o Bogu lahko govorim, o Njegovi ljubezni, o kolika sreča! V kolibo tolažbo je revežu-trpinu, ko mu morem govoriti o Bogu, zanj trpečem, 0 življenju večnosti. Kako sem bila srečna, ko sem lahko prvič dala malo tolažbe: V I. razredu je bila gospa, Kitajka; družino ima, moža in otroke, pa ji neo-zdravljiv rak razjeda telo. Vso obupano in jokajočo sem jo našla zvečer 111 bi ne hotela menjati z ničemer, ko sem lahko prvič ubogi duši govorila 0 Bogu in o večni sreči. — Kdaj bomo mi spoznali našo srečo v resnici ®vete vere, ki je te uboge duše nimajo in ne poznajo. Kako mi je to v po-“Udo v študiju kitajščine, da čimpreje lahko pomorem dušam v spoznajo resnice in ljubezni.« (Dalje prihodnjič.) RAZGLED I > PO SVETU P. HUGO: A) SPLOŠNI Takih je danes treba. Ko je španski kanonik Don Lia-do padel rdečim v roke, jih je s te-mi-le besedami pozdravil: »Srečne- ga se štejem, da sem vam prišel v roke. Vse svoje življenje sem namreč za tri stvari prosil. Prvič za to, da bi rešil svojo dušo. Zdi se mi, da je zdaj ta moja prošnja uslišana. Drugič za to, da bi umrl kot mučenec. Tudi ta želja se mi bo, upam, skoraj izpolnila. Slednjič, da bi bila moja mučeniška kri onim, ki jo bodo prelili v blagoslov. To ste vi. Ali smem upati? »Eden izmed njih je pri teh besedah poleknil predenj in ga prosil, če sme umreti z njim. Oba sta bila ustreljena. Takih pričevalcev sv. vere nam je danes treba. Ključ do največje uganke. Največja današnja uganka, s katere rešitvijo se bavijo'najgloblji sodobni politični duhovi, a brez uspeha, je, kako pomiriti razburkani svet. Roman Dmovvski, znan molčeč poljski državnik, misli, da je našel ključ do njene rešitve. Tudi mi mislimo, da ga je našel. Ko so se ob neki priliki zbrale same velike soci-alno-politične glave, da najdejo ta ključ, je po dolgih razmotrivanjih, nasvetih in predlogih, ki jih je molče poslušal, vstal Dmovvski in izjavil: »Gospodje, je ključ do rešitve te u-ganke. In če me vprašate, kje je in kdo ga ima, vam pravim, da je v rokah katoliške duhovščine. Natančne- je povedano v evangeliju, ki ga ona oznanja. K temu se vrnimo in ta u-ganka ne bo več uganka.« Odkrito pa krepko. Ameriški katoliški list »The Re' gister« poroča »Vojvoda in vojvodinja Windsor sta poslala ček za dol. 100 Dr. Mariji Stopes, propagandistki porodne kontrole, v pomoč njeni kliniki v Cardiff, Wales. Če so še kaki bolj nepotrebni ljudje na svetu, kot ubežni kralj in njegova dvakrat razporočena Wally, ne vemo. Vsaj mi jih nismo mogli izslediti.« Boljševiki protestirajo. »L’ Osservatore Romano« je Pj' sal, da med nazijskim in boljšeViS' kim verskim preganjanjem ni raz«' ke. Proti temu boljševiki protesti rajo. In deloma upravičeno. Pravi] > da Hitler večkrat kliče božji blag°s lov na državo, oni pa da ne p°tr® bujejo ne Boga ne njegovega blag0® lova, ampak oba odločno odklanja] Vzoren zakonski par. Zakonska Henrik Berry in gova žena v Owensboro, Ky. sta let poročena. Ona je konvertiraj, že 50 let. Vseh 38 let, kar sta mladoporočenca šla od oltarja, n° ta skupaj dnevno k oltarju, kot g . sta angelske mize. Ko bi vsi zak° ^ vsaj parkrat na leto to storili, bi‘ bilo ne samo nobene popolne, amP tudi nobene nepopolne razpor »od mize.« En milijon rožnih vencev. »Žive svetilke« . To bi bil duhovni šopek ameri-®*ih katoličanov za 17 letnico kro-, anja rajnega sv. očeta. Molilo bi ga jjkrati najmanj milijon ljudi. Naprej 1 ga molili v dominikanski cerkvi Vincenca Fer. v New Yorku. In £Cer člani društva Najsvetejšega I-^na. Potom radia bi se pridružila stala katoliša Amerika, pred vsem Jistega društva, katerih je sa-111 nad milijon. Culo bi se pa tudi |>0 °stalem svetu, zlasti v Vatikanu. > 0 je sv. oče zvedel o tem duhovnem v Pku, se mu je odpovedal v prilog ^rske probuje, svetovnega miru in P^avljivosti med narodi. Škof v delavski obleki. I0 Ko so rdeči zapaševali v Barce-je bil med aretiranimi in na ^ obsojenimi tudi tamkajšni škof Sesg- Manuel Irurita y Almandos. Pa 0 je preoblečenemu v delavca ^Sfečilo uiti. Ni zapustil svoje čre-pJ Vseh 30 mesecev je kot delavec kar2lyel sredi med njo in storil zanjo je mogel, seveda v vedni nevar-Dij t1! da ga zalotijo in izvrše nad smrtno obsodbo. Dočakal je dan v ®Pja- Ko so nacionalisti vkorakali j^^esto, se je zopet pojavil kot škof v svoji stolnici zapel hvaležni: Deu m« za rešitev. Nezvestoba za zvestobo. ^ena svetovno znanega Ameri-tiadCa Tomaža Mooneya, ki je bil a2d2?.let baje po nedolžnem zaprt, »b0aaj izpuščen na svobodo, je danes bo yato« poplačana za svojo zvesto-ob‘n ljubezen, ki mu jo je ves čas 0(1 sr,H.a- In ne samo to. Vse, kar je V(?Jega skromnega zaslužka utr-d° Ie žrtvovala za njegovo svobo-3o mu je končno le zasvitala, mu •a. ^ a Padla v objem in mu čestitajo u ? Pa ni šel z njo domov in zdaj fočif-06 celo razporočiti in drugo po-To je mrzel poliv na one, ki slavili kot junaka dneva. Tako se imenuje neka nova ver-sko-propagandna organizacija, ki so jo ustanovili v cerkvi presv. Srca v Trstu. Njen namen je v masah ver* nega ljudstva zanetiti ogenj apostol-stva. Sicer je vsak že v moči zapovedi ljubezni do bližnjega dolžan biti apostol, a se mase ljudstva te dolžnosti premalo zavedajo. To plemenito zavest vzbuditi in jo apostolatu duš udinjati, je namen »živih svetilk.« Ti ubogi »arški župnik« Zdaj so ga še v protiversko propagando vpregli. Neki francozki špi-ritist je izdal knjižico z naslovom »Sporočila arškega župnika.« Iz onega sveta seveda. Kako bi to ne vleklo! Posebno take, ki božjih sporočil iz onega sveta, razodetih resnic več ne verjamejo, pač pa umišljenim poročilom duhov svojih rajnih. Ker pa ta praznoverska krama pod pravo firmo ne gre več v denar, jo morajo katoliški svetniki reklamirati. Se razume, da je cerkvena oblast proti taki profanaciji nastopila. Ljubezen ga je razorožila. Nek zagrizen komunist je v Marselle srečal usmiljenko. Ko je zagledal njen rožni venec in križ, je kar pobesnel in jo sredi ceste prostaško ozmerjal. Sestra mu mirno odgovori: »Se zdi, da ne poznate našega dela. Naš poklic je samaritanski: bolnikom streči, jim rane izpirati, zavezovati, prevezovati itd.« U-mirjen pravi surovež: »Tako delo imam pa tudi jaz za vas. Bolečo rano imam na nogi.« Sestra mu sočutno de: »Kar z menoj, če potrebujete pomoči.« Kot jagnje ji je prejšnji volk sledil do bližnje apoteke. Tam mu je sestra izmila rano, kupila obvez in mu jo lepo obvezala. Ta njena požrtvovalna ljubezen, s katero mu je njegovo prostaštvo plačala, era je razorožila. E, to katoliško orožje je najmočnejše, samo premalo smo z njim založeni. B) REDOVNI P. Blaž — šesdesetletnik. Saj vem, da bom kregan, ker to na malo večji zvon obešam. Pa ne bom kregan zato, ker jih bo zdaj še malo več vedelo, da ga že šesti križ teži. Kaj se on briga, za kako starega ga kdo ima. Saj nam je na svoj jubilejni dan 6. marca sam smehljaje pravil, da mu je neki očanec na Brezjah dejal: »Gospod, veste, jaz jih imam že 81. Oni pa gotovo raj več, kot manj! Ampak zato bom P. Blaž — akademski slikar kregan, ker on v svoji skromnosti noče, da bi se kdo kakega njegovega jubileja spominjal, najmanj v kaki širši javnosti. A jaz mislim, da bi Cvetju marsikdo zameril, in po pravici, če bi ta njegov jubilej prezrlo. Kajti P. Blaž ima za Cvetje velike zasluge. Ni se pri njem udejstvoval s peresom, pač s čopičem. Že dolga leta sem on dela zanj naslovne slike, ki so vedno nazorna in zgovorna pridiga s frančiškansko priprosto-stjo prednašana, katere živa slika je on sam. Cvetje mu želi, da bi s čopičem in zgledom še dolgo snubil za Frančiškove vzore. Redovna preobleka V Ljubljani so bili dne 15. mar-ea preoblečeni trije kandidatje za samostanske tretjerednike in sicer: Areh Ivan iz Starega trga pri Sl®' venjgradcu, Golež Franc od Sv. V** da pri Grobelnem in Gašpirč Aloj' zij iz Cerkelj pri Kranju. Prvi je d°' bil redovno ime: Fr. Felician, drug®" ga bomo klicali za brata Primoža tretji se bo imenoval od zdaj n apr® J fr. Tomaž. Vsi trije ostanejo za ep' krat v ljubljanskem samostanu, f/ Felician bo zaposlen v čevljamici, ff Tomaž v krojačnici, fr. Primož pa J® dodeljen k upravi tretjerednega g*a' sila »Cvetje«. Bog daj vsem trei® ljubo stanovitnost. Stanje našega reda. Najnovejša statistika našeg* reda izkazuje sledeče stanje: Vs® redovnih provincij je 104. Redovi^** hiš 2.139. Patrov je 12.295. Klep; kov je 5908. Bratov laikov je 585, Samostanskih tretjerednikov je soč 731. Skupščin III. reda pod fra® čiškanskim vrhovnim vodstvom J. 13.489. Vseh tretjerednikov v t® skupščina pa je 1.935.214. Dalje ^ povedati ta statistika, da šteje točasno 11 nadškofov, med kater*^ je 1 namestni komornik sv. rim®*\ cerkve, 1 apostolski nuncij in apostolska delegata, 53 škofov, apostolskih prefektov, 22 konzul* jev ali svetovalcev raznih riu1.® . kongregacij, 10 apostoskih PeIllt cijarjev, 3 člane rimskih znanstve akademij in zavodov, 10 profesorJ na rimskih vnanjih šolah, poleg V^ fesorjev na domačem vseučilišču Antona Pad. Na potu do oltarske Časti- Prefekt kongregacije za sv. de je podpisal odlok, da se otvor , postolski proces za proglasitev ženim nemško - ameriškega fra jejj škana Leo Heinrichsa. Pred 1 ga je italijanski anarhist Jožef .fl(| v cerkvi sv. Elizebete, Denver, je kjer je bil župnik, ustrelil. Pa. .0pjl obhajal. Tudi ta anarhist je VT}. gVoj k sv. obhajilu, da lažje izvrs z*°čin. Ko je prejel sv. hostijo, jo je lzpljunil v patra, v tistem trenutku Potegnil revolver in ga ustrelil v srce. Pater se je zgrudil in še umi-j^joč skušal pobrati rastresene sv. hostije. Ko so ga pripravljali za Mrtvaški oder, so šele opazili, da je H116! spokorno verigo na sebi. Svoje bogato notranje življenje je kar ®i°č skrival. Njegov morilec je pla-^ z življenjem. Za čast evharističnega patrona Kot znano je patron evharističnega hsČenja priprost frančiškanski brat, ^ • Pashal Bajlonski, Španec po rodu. . . frančiškanski cerkvi Villarealu je 1 njegov grob, ob katerem so se ^hi vžigali za evharistično češčenje. ^e*° obiskana cerkev je rdeče v oči ^ čuda, da so jo na smrt ob-j^oili, ko so zapaševali v Villarealu. 0 tal so jo podrli in ondi uredili ja-trg. Prvotno poročilo se je gla-#e?> da so svetnikove telesne ostanke Novejša poročila pravijo, da sobrat je te še pravočasno spravili gj. varno, cerkve pa seveda niso mo-rešiti. Na svetovnem evharistič-^ kongresu v Buenos Airesu pa je fa° na pobudo frančiškanskega ško-^"omaža Aspe sklenjeno, da bodo je Cistični častilci vsega sveta svo-kev Pafr°nu postavili še lepšo cer-• Darovi v ta namen se že zbirajo. Anglikanski frančišanski red v Mount Sinai, v njujorški državi 'tfriki' st°ji skromen samostan-Dorcijunkula imenovan. To je ^'hostanček anglikanskih frančiš- SeoV.V‘ sem zvedel ° njeni, sem . nil na predstojništvo, za natan-o vzor! Ne bo vam žal. A. Dr- ri • k Ko sta izšla prva dva zvezka svetovno znanih Considinejevi knjižic »Verno srce« in »Veselite se«, so duše, ki so te bisere spoznale, K maj čakale, da se jim pridružita še naslednja dva zvezka. Prijatelji CooS 2 dineja bodo tudi tretji zvezek, Jasnine«, ki je pravkar izšel, pozdravu1 istim veseljem, kakor prejšnja dva zvezka. Saj so se te knjižice na m priljubile tudi med nami. Considene dviga dušo k brezmejnemu zaupuhJ v neskončno dobrega Boga in želi, da bi nam bila pot v višave res p°* ^ jasnin, kakor je bila sončna pot sv. Frančiška, ki je neprestano prepcv v zavesti, da je božji otrok. Prednost Considinejevih knjižic je, da jih . ko vzameš povsod s seboj in ti v kratkih, jedrnatih odstavkih mnogo P vedo. Toplo priporočamo! Broš. zv. stane Din 4; vezan Din 8 (ker j® zvezek nekoliko manjši kot prejšna dva). Naročajte najbolje naravno3> • Karmel na Selu, Ljubljana Moste. Dobi se pa knjižica tudi po naših kul gamah. J 126 Prihaja čas, ko bo marsikateri, ki se še ni vpisal v Podporni odsek reda, prišel v leta starosti in onemoglosti. Ako ne bo imel tedaj do-y°lj prihrankov, da bi lahko od njih živel brez skrbi do smrti, ali ne bo 'Riel dovolj velike pokojnine in ne bo našel sorodnikov, ki bi ga Ijubez-fcivo sprejeli na stara leta, tedaj bo nastopila zanj beda in prosjačenje, •‘elo nerodno mu bo tedaj odgovarjati na vprašanja: »Zakaj se pa nisi opisal pravočasno v Podporni odsek III. reda? Sedaj bi bil lahko pre- Glavnipogoji za vpis v ta odsek so sledeči: Kdor se hoče vpisati: 1^1. Mora biti ud III. reda ali se zavezati, da vanj stopi tekom dveh , 2. se mora preživljati z lastnim delom in ne sme biti odvisen od do- r°te bližnjega; 3. ne sme biti star 40 let; 4. mora biti naročen na »Cvetje« ali se nanj naročiti. . Kdor potrebuje tiskovine za vpis ah želi kakega nadaljnega poja-c^a» se lahko pismeno ali osebno obrne na »Pax et bonum«, »Podporni Osek IH. reda«, v Ljubljani, Frančiškanska pasaža. Osebno pa lahko ^ na »Župni urad Marijinega Oznanjenja Plačevala sem deset let prispevek za I:--------------— --------—j e »norem več, ker imam bolno sestro in gre ves moj zaslužek zanjo. Sama e*»» zdrava. Kaj naj storim? p Kaj naj Vam na to odgovorimo. Držati se moramo splošnih pogojev p°dpornega odseka, v katerih so določene dolžnosti, pa tudi pravice članov Odpornega odseka. Ti splošni pogoji so enako obvezni za nas, kakor za s> zato jih razumljivo ne moremo spreminjati. l Podporni odsek je zgrajen na načelu, da vsak član Podpornega odse-Plačuje svoje prispevke, dokler radi starosti ali onemoglosti ne more c izvrševati svojega poklicnega dela, s katerim se je preživljal. Kateri Seed dovršenim 60 letom po zdravnikovi izjavi, postane nesposoben, da bi vepam Privijal, ima pravico do mesečnih prispevkov. Pri Vas pa to ne ^ 3a-v Po določilih splošnih pogojev Vam ne moremo začeti izplačevati bočnih prispevkov vsled starosti, prav tako pa sama priznate, da niste Šo-Tu’ ne ^ mogla več vršiti svojega poklica, torej ste po splošnih po-na vsak način obvezni še nadalje plačevati svoje mesečne prispevke. U Toda sestra je bolna, in vse kar zaslužim, dam za bolno sestro; zato diorem plačevati. V tem slučaju je možno samo troje in sicer: vs !•) Da izjavite pismeno, da boste pozneje, ko sestra ozdravi, doplačala t°, česar sedaj radi njene bolezni ne morete plačevati. v Ljubljani.« Podporni odsek III. reda. Zdaj 2. ) Ako bi bila zapisana v kakem višjem razredu in ne v najnižjes® prvem, bi Vam svetoval, da prestopite v nižji razred in ste tako delj časa prosta obveznosti plačevati svoje mesečne prispevke. Vi ste pa vpisana V najnižji razred, zato v nižjega sploh ne morete prestopiti. Za Vas bi torej ta nasvet sploh ne imel veljave. 3. ) Možno je pa tudi, ako nikakor nimate upanja, da bi pozneje lahko doplačala, da izstopite iz Podpornega odseka III. reda ter si daste dve tretjini že zapadlih članskih prispevkov izplačati, tako namreč pravi čl. 10' splošnih pogojev. Ako bi namreč tega ne storili, bi samo kratkomalo pre' nehali plačevati, potem bi stopil za Vas v veljavo čl. 9. splošnih pogoje^’ v katerem stoji zapisano, da kdor preneha s plačevanjem stalnih mesečnih prispevkov za eno leto, mu zapade ena tretjina vplačane vsote, kdo preneha za dve leti, mu zapadeta dve tretjini vplačane vsote, kdor preneha za tri leta, mu zapade vsa plačena vsota v korist Podpornega odseke III. reda. Seveda ako pa podate pismeno izjavo, da boste doplačevala Pf ozdravljenju sestre vse, kar bi manjkalo, potem bi Vam ne zapadlo mc Ne zamerite, da Vam pišemo tako odkrito. Denar Podpornega odseka ni naša last ampak last plačujočih članov, kdor plačuje, ima tudi pravi' ce, kdor ne plačuje izgubi tudi pravice. In s tem tujim denarjem mi n smemo drugače razpolagati, kakor nam to predpisujejo splošni pog°J Podpornega odseka. « Predno se odločite, celo zadevo dobro premislite, da ne boste trpe“ škode. Nove knjige »Kartuzijam in kartuzija Pleterje«. Str. 143, 106 slik v bakrotisk Tipografija d. d. Zagreb. Ne bo jih mnogo, ki bi vedeli, da je na slov skih tleh pod Gorjanci kartuzijanski samostan Pleterje. Malo jih bo, bi vedeli, kaj so kartuzijani, kakšen namen imajo ter kako žive. Na ’ ta prašanja odgovarja neimenovani pisatelj naše knjige. V prvem a.$ (19—101) je opis življenja ustanovnika kartuzijanov sv. Brunona in pP življenja kartuzijanov. Njih življenje je samotarsko, toda modro omuJ . s skupnim življenjem. V glavnem je to življenje molitve prekinjeno z' nim delom, študijem in duhovnim branjem. Njih namen je sveto z(* . r0. nje duše z Bogom, a njih apostolat, je apostolat molitve in pokore, ki ) si milosti z neba na duše, ki žive med svetom. V drugem delu (105-' j je opis kartuzije Pleterje od nje ustanovitve 1. 1406 do nje obnovi 1904. Čeprav je glavni namen knjige vzbuditi med Slovenci poklice za * a tuzijanski red, bo vendar nje branje koristno za vsakega tako duhovn^j kakor laika, ker ga bo knjiga opozorila na veliko resnico: Da mora jedro vsega dela: Molitev in žrtev! Knjigo toplo priporočamo. p »Izseljenski zbornik«. — P. Kazimir Zakrajšek je v.P0?^# knjigi na kratko podal pregled dela Izseljenske zbornice, ki smo 1° v lansko leto. Ta knjiga — Izseljenski zbornik — nam nudi borbe za izseljensko zbornico; v življenje Slovencev v Argentini; v Jj0, promet; ter nam kaže sliko izseljevanja v zadnjih par letih. Več k° I vico zbornika pa je naslovov naših izseljencev in naslovov njihovi ^ turnih ustanov. Ta pregled nam jasno kaže, kako je Slovence raz po vsem svetu. »Ker gre tu za več kot milijon izseljencev in zamejnih Slovencev, je nujno, da se zato vprašanje zavzame ves naš narod. Slovenski narodni odbor in Družba sv. Rafaela sta postala danes naši prvi in glavni organizaciji naroda do zadnjega kmečkega delavca in zadnjega šolarčka I. razreda ljudske šole«. — Ob tej priliki tudi toplo priporočamo revijo »Izseljenski vestnik«, ki je glasilo izseljenske zbornice in Družbe sv. Rafaela, obenem pa je tudi glasilo slovenskih izseljencev. Naročnina je 15 din. Oboje morete naročiti pri Upravi »Izseljenskega vestnika«, Ljubija na, Tyrševa c. 31. »Pojdite k Jožefu!« Spisal Jožef M. Seigerschmied. — Knjiga obsega 31 kratkih poljudno pisanih beril ali premišljevanj o sv. Jožefu, ki so prav primerna za duhovno branje, posebno še v mesecu marcu, ki je posvečen sv. Jožefu. Sv. Cerkev zelo časti sv. Jožefa in to češčenje tudi nam priporoča. Posebno v litanijah sv. Jožefa je Cerkev modro nanizala vse, kar more v nas vzbuditi češčenje, ljubezen in veliko zaupanje do tega ljubeznivega svetnika. V tej knjigi najdeš vprav premišljevanja teh litanij. Knjigo krasi mnogo zanimivih zgledov, ki nam prepričevalno govore, kako nam sv. Jožef rad pomaga v dušnih in telesnih potrebah. Preberi knjigo in s še večjim zaupanjem se boš oklenil velikega zavetnika sv. Jožefa. Nekaj izrednega v tej knjigi je 51 lepih slik, ki so posnete po starih bakrorezih in ponazorujejo vse življenje sv. Jožefa. Na koncu so dodane litanije sv. Jožefa in nekaj molitev ter zdihljajev k sv. Jožefu. Knjiga ima priročno obliko in obsega 192 strani. Cena je izredno nizka: broširan izvod stane samo 10 din, vezan 15 din; po pošti 2 din več. Založila jo je Uprava Glasnika presv. Srca Jezusovega, Ljubljana, Zrinjskega 9, kjer naj se naroča. Dobi se pa tudi po knjigarnah. NOVI NAROČNIKI Ačko Andrej, Albrecht Lovro, Aleš Lojze, Aužlovar Štefanija, Bajec Fllomena, Baraga Fani, Baraga Katarina, Bergant Mara, Berglez Avgust, Blda Jože, Bivic N., Bobnik Angela, Bolha Katarina, Božič Cecilija, Božičko Marija, Brejc Katarina, Breznik Gusta, Bučar Ana, Cedinik Marija, Chleboun Emilija, Ciringer Ana, Cizelj Jera, Cizelj Veronika, Cvetko Francka, čašer Marija, Černelič Ljudmila, Deržič Neža, Dolinar Marija, Drobnič Matevž, Drstvenšek Amalija, Fink Katarina, Flander Ana, Fortuna Jelica, Fabjan Marija, Fuchs Marija, Furlan Frančiška, Gbrejna Ivana, Gaš-parič Marija, Gašpar Jožefa, Glogušek Marija, Godec Katarina, Gornik Ivanka, Grab-ner Ivanka, Grčar Viktor, Gričar Jožefa, Gričar Julija, Gričar Mara, Habič Ivanka, Hanjšek Mirtca, Harc Julijana, Hiti Franja, Hribovšek Ivana, Hubat Ivana, rodbina Hvastja, Ileršič Marija, Ipavic Josip, Ižanc Antonija, Jager Marija, Jakša Ana, Jazbec Marija, Jazbec Sonja, Jecl Matija, Jelovčan Marija, Jerman Marija, Jerman Marija, Jesenek Neža, Jutraš Josipina, Južnič Gojmir, »Kačič« tiskarna Šibenik, Klau-žar Ana, Klemenčič Angela, Klenovšek Ana, Klinar Rezi, Kmetič Draga, C. G. Kobal Jožef, Č. G. Kocjančič Anton, Kocjančič Frančiška, Kodrič Frančiška, Kolman Helena, Kolman Marija, Komar Stana, Kondrad Milan, Kopač Frančiška, Kordiš Antonija, Korent Marija, Č. G. Koritnik Frančišek, Dr. Anton Korošec, Korošec Pepca, Kos Ivana, Kos Rozina, Kosmač Franc, Kosmačin Marija, Kostrevc Terezija, Košir Marija, Kovač Veronika, Kovšca Frančiška, Kozmelj Marija, Krajnc Alojzija, Krambergar Terezija, Krambergar Tončka, Kreft Anika, Krivec Franc, Kronfoln Marija, Kunič Marija, Kunsti Marija, Kunštek Stanko, Kvas Marija, Lebštok Kristina, Likar Marija, Lobnik Ivana, Malovrh Neža, Maselj N., Matjaž Marija, Mežnarič Terezija, Mihevc Ivana, Miklovčič Marija, Mikolič Ivana, Mlinarič Alojzija, Mohar Ivana, Mohorko Jožefa, Mulec Marija, Muli Marija, Nagode Leopold, Novak Marija, Notre Dame: Žiri, Obreza Marjeta, Ofak Marija, Omerzo Franc, Otorepec Tilka, Ozvatič Terezija, Papler Marija, Pavelšek Pavla, Perc Marija, Peršuh Ivana, Petrovič Genovefa, Pibernik Marija, Pihler Ivana, Piletič Ivana, Pirš Marija, Plas Olga, Podpečan Angela, Pogačar Peter, Port Neža, Povhe Rozalija, Povšič Antonija, Premrov Marija, Prevc Marija, Proj Marija, Pušner Julijana, Rajši Marija, Rant Marija 2., Ranzinger Marija, Rauter Roza, Remše Nata, Remškar Zorka, Resnik Milka, Rihar Ivanka, Rojc Marija, Rožič Neža, Rožnik Marija, Rupnik Francka, Simončič Kati, Slak Marija, Slatner Amalija, Sluga Ivana, Sosič Viktor, Srebrnič Alojzija, Stanko Marija, Starec Adela, Steindl Jadwiga, Strajner Ana, Stražišer Zofija, Šegula Franc, Šegula Milka, šerc Marija, Šetinc Terezija, škof Marija, Šolske sestre Dij. sem. Maribor, Šolske sestre sv. Fr. Niš, štefanič Marija, štoijs Marija,, Štrasser Zofija, Šulc Avgust, Švigelj Antonija, Tajčman Marija, Tarman Ivana, Taviar Angelica, Tkavc Štefan, Travnik Marija, Trčko Terezija, Tretji red Vurberg 2., Truden Ivana, Tunina Justi, Ule Marija, Umek Ivana, Unuk Uršula, Urbanek Franc, Velkavrh Terezija, Veronik Marija, Vero^šek Antonija, Veuc Ferdinand, Vidmar Ljudmila, rodbina Vinder, Visočnik Franc, Vorel Alojzija, Vrešak Marija, Vučajnk Marija, Weithauser Maria, Zajc Beti, Zakrajšek Matilda, Zorčič Helena, Zupančič Ana, Žlender Josip, žup. urad Gorenja vas nad šk. Loko 1., žup. urad sv. Peter pri Novem mestu 1., žup. urad Ponikva 3., žup. urad Preska-Medvode 6., Žuraj Ema, Žurman Nežika. DAROVI Za frančiškanske misijone: Tretji red Vič 500 din; Kepec Amalija 385 din; po 100 din: Zupančič Alojzija, za krst zamorčka ime Alojzij, Arh Alojzija za krst zamorčka ime Frančišek; Družovič Jožef, neimenovani iz Logatca; Starman Frances iz Amerike 54 din; po 50 din: Zupančič Alojzija, Černe Ana za krst zamorčka ime Jožef; po 40 din: Dimeč Ana; po 25 din: Bogataj Frančiška, Cizel Marija; po 20 din: Pečar Frančiška; po 12 din: Lunder Franja, Bauer Matilda, Grebenc Marija, Šešelj Antonija; po 10 din: Klavžar Ana, Slana Katarina in Roza, Primšar Marija, Neimenovana, Pečan Marijanica, Jaklič Ivan; po 8 din: Robas Frančiška; po 5 din: Golič Jožefa. Za razširjanje sv. vere: Neimenovana iz Novega mesta 12 din. Za Armado sv. Križa: Tretji red v Kamniku 157 din; Družovič Jožef 50 din; Kokalj Marija 40 din: žurbi Ana 10 din; Jaklič Ivan 5 din. Za večno luč v kolegiju: Neimenovana po p. Odilu 50 din. Darovi za tiskarno: Gospa Mazovec N. 500 din; po 200 din: Neimenovana iz Celja; po 100 din: Vel. frančiš. križarji v Lj., Repnik Frančiška, Grčman Marija, Vrančič Frančiška, Neimenovana po p. Odilu; po 80 din: Podjed Marija; po 50 din: Neimenovana iz šiške, Centrih Frančiška, Rakovič Lojzka; po 35 din: Lah Neža; po 30 din: Lavrič Jerica, Slana Kat. in Roza; po 29 din: Neimenovana nabrala v Lj.; po 20 din: Dimeč Ana, Družovič Jožef, Nagode Ivana, po 15 din: Slana Roza in Katarina, Sever Marija, Bregar Marija, žitnik Frančiška; po 10 din: Celarc Marija, Mizerit Jožefa, Gorše Marija, Pečan Marjanca, Kares Minka, Zupančič Ana, Žebavc Antonija, Neimenovane. Ziherl Franica. Likeb Frančiška, Kreže Frančiška, Neimenovana iz Zagr.. Bogataj Frančiška. Jurman Antonija, Hafner Fani, Medved Frančiška; po 5 din: živec Katarina, Leber Janko, Humek Marija, Neimenovana, Mazovec Josipina, Ojsteršek Fani, Lančič Janez, Barle Francka, Čeh Katarina, Hrastar Katarina, Jerala Marija, Koren Marija, Košir Ljudmila, Kržišnik Marija, šos Frančiška, škrbina Marija, Nem-čič Ana, Hanovsek Ivana, Bohinc Fran, Lepej Alojzija, Preč. Msg. Meško Fr. Ks., Li-nužič N., Miklič Marija, Plas Olga, Kišek Jožefa, Rihar Ivanka, Celarc Marija, ČrCek Matija 3 din. Deleži za tiskarno: po 200 din: Preč. g. Hiersche Franc; po 100 din: Kumer Neža, Neimenovana v Lj., Cuzmar Jerica, Verovšek Antonija, Preč. g. Koritnik Anton, Neimenovana v Lj., Mesar Elizabeta, Novina Ljudmila po p. Silvinu, Preč g. Klekl Jožef, Redenšek Lenčka, Malovrh Ivanka, Slana Janez; po 50 din: Dva neimenovana iz Lj. Wornik Anton, Debevc Matija, Vrtič Karolina, Likar Marija, Stvarnik Marija, Okorn Ana; po 40 din: Rogelj Ivan; po 30 din: Preč. g. Žnidaršič Anton, Vider Pavla; no 25 din: Janežič Franja, Cizel Marija. Horvat Marija, Zagožen Franc; po 20 din: Novak Angela, Žup. ur. Zabukovje, Česen Marija, šolske sestr. sirotišče Maribor, Neimenovana Novo mesto, Blažič Jera; po 15 din: Žitnik Frančiška, šuc Terezija, Čampa Magda, Knific Ivana, Bergant Polona, Mlakar Marija, Hudej Ana, Forfant Mici; po 10 din: Prenk Frančiška, Kreže Frančiška, Likeb Frančiška, Ziherl Franica, Šlander Anton, Ožir Pepca, Prenk Frančiška, Preč. g. čuk Karol, žup. ur. Ribno, Neimenovana iz šiške, Kodrič Roza, Jordan Jožefa, Zaviršek Marija, Jevnikar Ivana, Neimenovana iz Novega mesta, Gregorič Jožefa, Rupnik Frančiška, Horvat Marija, Sr-niša Marija, Koncilja Rezika, Jager Albert, Kolenc Frančiška, Pilko Ana, Turk Ivan, Videmšek Mici, čepe Otilija, Rop Ana, Zaviršek Marija, Grčar Viktor, Merkač Ignac, Filipič Julijana, Polenc Marija, Preč. g. Štrukelj župnik, Volovšek Marija, Zupančič Alojzija; po 5 din: Poš Marija, Skala Ivana, šercar Apolonija, Pardupsky N., Trobi-na Josipina, Gajšek Cecilija, Morela Ana, Kukovič Marija, Ilc Ivana, Petek Ivana, Novak Ivana, Grebenc Marija, Šmalc Marija, Prijatelj Frančiška, Blažič Meta, Narobe Mana.