§fev. 9 — Letnik III.
PTUJ, 9. marca 1951
Cena din 3.—^
Poštnina plačana v gotovîni
VSEBINA: Predvolilna zborovanja — 15.000 ljudi na
predvolilnih zborovanjih — Gradilièée Strnišče v borbi za
plan — Zasedanje delavskega sveta v MOD v Ptuju —
Marec gozdarstva — Kmetiijske zadruge v preteklem letu
— Tekmovanje — Organizacijska vprašanja — Proslava
80-letnice F. Finigarja — Razno
V nedeljo П. marca t. I. bodo predvolilna zborovanja:
p t u i, na Kvedrovem trgu — ob 9. uri. — Govoril bo kandidat
minister za kmetijstvo LRS tov. Franc Simonie.
C i r k o v C i ob 7.30 uri. — Govoril bo kandidat minister za
zdravstvo tov. dr. Jože Potrč.
O o r i š n i C a ob 7.30 uri. — Govoril bo kandidat direktor »Tri-
glav filma« tov. Ivan Bratko.
Ormož pred MLO ob 8.30 uri. — Govoril bo kandidat minister
tov. Milko Goršič.
Zavre ob 7.30 uri na drž. posestvu. — Govoril bo kandidat pred-
sednik RZKZ tov. Maks KrmelJ.
Volilci iz gornjih volilnih centrov naj se polnoštevilno udeležijo
zborovanj.
OKRAJNI ODBOR OF PTUJ
Desleí le oMskals predvolilni zlisravaiila
v üíB sksii okralii mû 15.000 voîfîcev
Cim bolj se bliža 18. marec, dan vo-
litev poslancev v Ljudsko skupščin >
Ljudske republike Slovenije, tem bolj
se zvišuje število volivcev, ki so na
predvolivnih sestankih in zborovanjih
poslušali in diskutirali s svojimi kan-
didati in njihovimi namestniki ter dru-
gimi političnimi delavci o pomenu vo-
litev v Ljudsko skupščino, o našem
notranje in zunanje političnem položaju
ter o izgledih za ohranite vmiru v sve-
tu. Posebno zadnje vprašanje se je po-
javljalo skoraj na vsakem sestanku. Ve-
liko jasnosti v tem pogledu so prinesli
odgovori tov. Tita dopisniku agencije
Reuter, odgovor tov. Kardelja v Ljudski
skupščini FLRJ, prav tako pa tudi go-
vor, ki ga je imel v Beogradu tov. Moša
Pijade.
Notranja gospodarska vprašanja so
bila tudi važen predmet diskusij na teh
zborovanjih. Iz teh diskusij je razvidno,
v kako veliki meri naše ljudstvo sode-
luje pri urejanju manjših, pa tudi več-
jih gospodarskih problemov, da se za-
nima za vse probleme graditve indu-
strije in priznava tem problemom pr-
venstvo v gospodarstvo kot celoti.
Lahko trdimo, da so predvolivna zbo-
rovanja politično zelo razgibala pode-
želje, saj se je prav zborovanj na po-
deželju, ki jih je bilo doslej okrog 325
udeležilo najmanj 15.000 ljudi. Kandi-
datom, ki s«o se udeležili 98 sestankov
je ljudstvo izražalo željo, da bi večkrat
tudi po volitvah prišli med nje ter se
seznanjali z njihovim delom, s težavami
in uspehi. Te želje in predlogi pa so
tudi dokaz zaupanja volivcev od svojih
kandidatov.
Zborovanja, ki se bodo vršila 11. t. m.
v centrih nekaterih volivnih enot. bodo
bolj manifestativnega značaja, ki naj
maloštevilnim omahljivcem prikažejo
enotnost ljudstva s svojimi kandidati in
ljudsko oblastjo ter jih spomnijo, da je
napačno trajno se odtegovati skupnemu
hotenju velike večine ljudskih množic
ter da je pravilno obratno: enotno na-
stopati v delu, manifestacijah in izpol-
njevanju osnovnih in vseh ostalih dr-
žavljanskih dolžnosti.
Sirmëëe v feerM ћш plan
Po uspešnem zaključku preteklega
planskega leta, v katerem je kolektiv
gradilišča častno izpolnü svojo nalogo
in dosegel letni plan 113,80 odstotno, se
tudi v tekočem letu ponovno bori za iz-
polnitev svoje proizvodne naloge.
le v mesecu januarju in februarju
so se pokazali rezultati dobro organizi-
ranega zimskega dela. Res, da je leto-
šnja zima razmeroma blaga, vendar je
onemogočala v gotovem času izvrševa-
nje da, predvsem betonskih, ki pa so
največjega pomena za gradilišče. Te
prepreke je tehnično vodstvo s pomočjo
in nasveti delavskega sveta že v jeseni
predvidevalo, izdelalo plan dela za zim-
ske mesece in ga uspešno izvedlo. Kljub
zimi so se ves čas betonirale betonske
cevi premera 1000, za zunanjo kanali-
zacijo v objektu, ki je bil ogrevan. S
tem se je pripravilo dovolj cevi za
uspešno in čimprejšnjo Izvedbo del na
kanalizaciji, tako, da se bo ob nastopu
gradbene-sezije lahko odvijalo delo z
večjim efektom na roženi fronti dela.
Graditev tovarne glinice in alumini-
ja je na nekaterih objektih v zaključni
fazi. Ti objekti so gradbeno gotovi in
pretežno že tudi opremljeni z inštalaci-
jami in stroji. Vendar še manjkajo ob-
jekti, predvsem v tovarni aluminija, ka-
tere bo treba dograditi v doglednem
času. Vsekakor bo treba še mnogo truda
in naporov, preden bo gigant na Ptuj-
skem polju služii svojemu namenu.
Pred kolektiv gradilišča so postavlje-
ne letos pomembne naloge, ki jih bo
treba izvršiti vkljub gotovim tehničnim
preprekam. Izkustva kolektiva so velika,
organizacija del izvedena in v dolgolet-
ni praksi izpopolnjena, tako da bodo ti
momenti olajšali težave. Pereče vpra-
šanje je še vedno delovna sila. Zaradi
mentalitete delavstva, ki je po svoji
družbeni strukturi predvsem polproleta-
riat, je bila delovna disciplina v pre-
teklih letih nezadovljiva. V letošnjem
letu pa se že sedaj opaža vidno izbolj-
šanje, saj so padli izostanki v primeri z
lanskoletnimi v teh mesecih za polnih
24,30 odstotkov, kar je vsekakör ogro-
men uspeh kolektiva na tistem pod-
ročju, ki je najbolj slabil moč in elan
gradnišča.
Te uspehe pri prevzgoji delavstva ko-
lektiva pa je pripisovati predvsem agil-
nosti množičnih organizad in delavske-
ga sveta na gradilišču. Z Izboljšanjem
življenskih pogojev, predvsem stanovanj
in hrane, ter povečanjem prejemkov s
terenskimi dokladami so se prilike
znatno izboljšale. Delavski svet rešuje
9 širokim sodelovanjem članov kolek-
tiva probleme, ki so popreje izostajali.
Polet kolektiva Je letos večji kot pre-
tekla leta. zato z velikim zaupanjem v
zmago izvršuje svoje naloge. Dokaz te-
mu je dejstvo, da je bilo že v prvih
dveh mesecih proglašenih na gradilišču
55 udarnikov.
»Gradiš« v Strnišču bo kljub težavam
tudi v letošnjem planskem letu častno
izpolnil svojo proizvodno nalogo. US
?asedBnje delavskega sveta v MOD v Ptuju
Delavski svet Mestnega industrijskega
obrtnega podjetja v Ptuju je imel 7,
^larca t. 1, svoje tretje redno zasedanje.
Na tem zasedanju so v glavnem raz-
pravljali o zaključnem računu za leto
1950 in o bodočih nalogah kolektiva.
Predhodno pa je o tem že razpravljal
^ipravni odbor delavskega sveta podjetja,
''a je sprejel in ga tokrat predložil
diskusijo in potrditev delavskemu
svetu. Po poročilih predsednika delav-
skega sveta in direktorja podjetja se je
'■azvila živahna diskusija.
Med letom 1950 je podjetje zaposlo-
■valo povprečno 175 delavcev in usluiben-
cev. Podjetje je v začetku leta sestavljajo
И obratov. Med letom pa se je podjetje
razširilo. Na novo sta bila ustanovljena
oriysko-frizerski salon in milama, v za-
četku letošnjega leta pa mu je bil pri-
Ktiučen še Radiocenter v Ptuju.
Storitveni plan je bil v lanskem lefu
dosežen s 105 odstotki, kljub temu, da
je bil za 70 odstotkov večji kakor v letu
1949. Posamezni obrati so rešili svoje
planske naloge, V večini delajo obrati
podjetja uslužnostna dela, predvsem za
potrebe ptujskega prebivalstva. Kolektiv
je v dobri medsebojni povezavi, obrati
pa so skozi vse leto medsebojno tekmo-
vali v večji storilnosti in v zboljšanju
kvalitete. Uspeh ni izostal, V tem pa je
treba upoštevati velike ovire predvsem
pri nabavljanju materiala, orodja in
ostalih tehničnih pripomočkov, ki s")
delale kolektivu resne preglavice. Vendar
je kolektiv premagal vse te težave.
Delavski svet je na zasedanju sprejel
sklepe, da bo v bodoče še dvigal storil-
nost, da bo likvidiral neupravičene ist-
ostanke, da bo racionalno izkoriščal ma-
terial in orodje ter da bo skrbel za še
kvalitetnejše delo Smatra, da tudi s
tem doprioaša hitrejšemu razvoju našega
gospodarstva ter v borbi za neodvisnost
naše domovine.	—ko.
12. marca se začne
Mesec gozdssrstvcE:
v Ptuju se je 5. marca t. 1. sestal
okrajni Štah za »Mesec gozdarstva«, ki
ga tvorijo poverjenik za gozdarstvo tov.
Sotlar Jože. Zamuda^ Franc, reí. za
gozdno proizvodnjo, Sniigoc Rudi, po-
močnik poverjen ka za gozdarstvo. Kos
.Matevž, šef gozdne manipulacije, Irgl
Ivan, reí. za nedrž. sektor pri gozdni
upravi. Vičar Stane, sekretar OOÜF, in
Meglic Franc, upravnik okrajnega avto-
prevozništva. Štab je razpravljal o pred-
logih Za pripravo in izvedbo del v »Me-
secu gozdarstva«.
Štab se je zedtriil v 6 predlogih, ki se
nanašajo na dolžnosti okrajnega in
12 krajevnih štabov s centri v Žetalah,
Stopercah, Maijšperku, Kozmincih, Haj-
dhr. f^lacarju. Grajeni, Podgorcih, Or-
možu, Središču, Cirkuianah in Leskovcu.
Delo teh štabov In okratjnega štaba bo-
da bi se v bodoče izognili napakam in
nedostatkom v izpolnjevanju nalog v
gozdarstvu, ki so bile obsežene v tem,
da se KLO niso brigali za pravočasno
sečnjo, da niso organiziraHi svetov zia
gozdarstvo, ki bi organizirali gozdno
proizvodnjo, da so le delno izvajali kon-
trolo, ter da so zavlačevali mobiliz-ac jo
voznikov, izraženo v izvrševanju slede-
čih sklepov:
1.	».Mesec gozdarstva« se bo začel
12. marca In bo trajal do 12. aprila 1.1.
2.	Takoj se osnujejo na posamezn h
sektorjih KLO štaibi. ki bodo prejel] na-
vodila z,a svoje delo.
3.	Okrajni Štab bo prekontrolirail vse
te krajevne štabe, če so pravilno osno-
vanj in če so začeli z delom.
4.	Krajevni ljudski odbori bodo s po-
močjo krajevnega štaba v mesecu go-
zdarstva zaposliti vso sposobno vprežno
živino za prevoze lesa iz gozdov na
zborna skladišča.
5.	Oozdni posestniki ne smejo proda-
jati svojih lesn")h sortimentov, dokler niso
izpolnili planske obveznosti. V vsakem
takem primeru ima KLO in šfcab pravico
in uailogo omenjeni les zapleniti ter ga
oddati v korist plana za 1. 1951. Takoj
se uvede kontrola nad vsakim prevo-
zom lesa^
6.	Vsem podjetjem se prepove vsaka
ргзгпа vožnja.	'
Prednji sklepi, v ko№or bodo nar-
tančno 'zvajani, predstavljajo po mišlje-
nju okrajnega štaba sredstvo za dosego
popolnih uspehov v pogledu izvršitve
nalog »Meseca goztestva« ter oddolži-
tev potrebam našega gospodarstva v po-
gledu lesne proizvodnje v ptujskem
okraju.	_ec-
Kmetijske zadruge v preteklem letu
v večini Kmetijskih zadrug v ptuj-
skem okraju so se že izvršili letni obč-
ni zbori. Med člani so vzbudili veliko
večje zanimanje kot doslej, ker so tudi
nadrejeni forumi posvetili temu vpra-
šanju več pozornosti kot doslej.
Smoter priprav za občne zbore Kme-
tijskih zadrug ni bil samo v cilju nji-
hove uspešne izvedbe, temveč predvsem
v tem, da bi Kmetijske zadruge v le-
tošnjem letu poživele svoje delo v tistih
panogah dejavnosti, za katere sprova-
janje so bile v glavnem postavljene.
Znane so naloge, ki bi jih morale Kme-
tijske zadruge reševati s ciljem dviga
in rekonstrukcije kmetijstva. Dejstvo
je, da nekatere teh nalog niso reševale,
nekatere pa le deloma. V preteklem
letu se je delalo na tem, da bi razvijale
gospodarske svete: vinogradniške, sad-
jarske, živinorejske, poljedelske, seme-
narske, obrtne, kreditne in druge, ki naj
bi med članstvom iz privatnega sek-
torja pomagali pri dvigu omenjenih
gospodarskih panog. Mnogi upravni od-
bori teh nalog niso smatrali za nutne
in se je njih delo še vedno v glavnem
vrtelo okrog trgovine, kar pa sploh ni
glavni cilj Kmetijske zadruge. Videti je,
da so prav te zadruge, ki niso razvile
svoje delavnosti v smeri organiziranja
gospodarskih odsekov in so se slepo
oklepale le trgovine, zabredle v neka-
terih primerih v precejšnje finančne
izgube. Sedaj skušajo to opravičevati s
pomanjkanjem blaga za preprodajo,
vendar im to ne more služiti kot opra-
vičilo. Kmetijske zadruge Imajo vse
možnosti samostojnega gospodarjenja,
kar nam dokazujejo dobro stoječe za-
druge, torej je krivda samo v nedelav-
nosti in podcenjevanju možnosti aktiv-
nega dela upravnih odborov.
Kaj je prišlo do izraza na občnih
zborih kmetijskih zadrug?
Vzoren primer Kmetijske zadruge je
pokazala Kmetijska zadruga Ormož.
Cisti dohodek 370.000 v preteklem letu
kaže na aktivno gospodarstvo. Poleg
tega so bili aktivni gospodarski sveti,
predvsem živinorejski svet. Kmetijska
zadruga v Ormožu je v lanskem ktu
v celoti prevzela izvrševanje obveznih
odkupov in jih tudi skoraj 100 odstotno
izvršila. Članom so razdelili velike Ko-
ličine umetnih gnojil in raznih drugih
sredstev za pospeševanje kmetijstva
Aktivni so bili tudi obrtni odseki, za-
vidljiv uspeh pa je dosegel kredHni
odsek. Najboljši dokaz zaupanje članov
v njihovo zadružno organizacijo v Or-
možu je vsekakor znesek vlog v višini
400.000 din. Da ni glavni vzrok pasiv-
nosti trgovskih odsekov pomanjkanje
blaga, je dokazala ormoška poslovalnica
s 170.000 dinarji čistega dohodka. Ob
primeru zadruge v Ormožu vidimo, kaj
vse lahko doseže dober upravni odbor.
Nasprotje dobrega zadružnega gospo-
darstva pa nam nudi KZ Vurberk. Pred-
sednik je skušal vso krivdo za neuspeh
naprtiti vsem drugim činiteljem, le
upravni odbor ni bil nič kriv zaradi
nastale škode. Res je pa, da so v Vur-
berku že bili postavljeni temelji za na-
predno zadružno gospodarjenje, ko je
bila ustanovljena zadružna ekonomija,
pa je bil le upravni odbor tisti, ki je
delal na tem, da na ekonomiji ni bilo
uspehov.
Da so zadružne ekonomije ena dob; ih
oblik naprednega gospodarjenja v za-
drugah osnovnega tipa, je dokaz zadruž-
na ekonomiaj v Podgorcih. Ta ekono-
mija ne meri en ha površino, pa je kljub
temu imela v preteklem letu 24.000 din
čistega dohodka. Tudi v ostalem je za-
druga v Podgorcih dosegla v preteklem
letu dober uspeh. Ima aktivno bilanco,
za delo v bodoče pa so si postavili na-
logo poživitve svetov, gradnje zadruž-
nega doma In uvedbe selekcije žlvivie.
Podobne uspehe so dosegle tudi mno-
ge druge KZ v ptujskem okraju. Na
splošno se i e pokazalo, da imajo nasi
Innetje vedno več zaupanja v svoje
osnovne zadružne organizacije. To se
opaža predvsem tam, kjer so te svojim
članom nudile res prvo pomoč ne le
z razdeljevanjem blaga, temveč pred-
vsem v nabavljanju umetnih gnojil, v
posojanju kmetijskih strojev, selekajl
živine, organiziranju semenske služ>-e,
zatiranju škodljivcev, in posredovanju
strokovnih nasvetov.
O nalogah, ki stoje pred KZ v lettl-
njem letu, bomo poročali prihodnjič.
—Bi
Tekmovanie v počastitev 10. obletnice
Osvobodilne fronte
Vedno širši je krog osnovnih organi-
zacij Osvobodilne fronte, ki se vkljufu-
jejo v 6 mesečno tekmovanje. Med nji-
mi je tudi osnovna organizacija OF v
Zabovcih, ki Je v februarju dosegla
sleđeč,e uspehe: člani OF so napravili
skupno 263 prostovoljnih delovnih dni,
vozniki pp. 60, kar je skupno 32,3 del.
dni. Vrednost omenjenega dela znaša
69.900 din. Poleg tega so nabrali 20 prm.
vejevja in .5 prm. hlodovine, kar bodo
uporabili za gradnjo brane pri regula-
ciji Drave. Na ceste so navozili 74 prm.
gramoza ter popravili 1200 metrov ce-
ste. Vaški odbor OF v Zabovcih je eden
najboljših v pobiranju članarine, v or-
ganiziranja predvolilnih priprav In v
drugem. Frontovci v Zabovcih odločno
zahtevajo, da se pokliče na odsjovor
prejšnji odbornik OF Resman, ki je po-
biral pri članih članarino, denar pa
zapravil.
Fronta v Bišu je vsak teden aktivnej-
ša. Vodijo jo sami mlajši požrtvovalni
odborniki. Pripravljajo kulturno prire-
ditev, eno pa so dali že na oder. V po-
biranju članarine so na tekočem, pri
popravljanju cest so opravili 207 prost,
del. ur. Za volitve so se temeljito pri-
pravili. Vsak odbornik vsake I/,med
množičnih organizacij pozna svojo na-
logo za pomoč volilnemu odboru na dan
volitev.
V tekmovan.ie se je poleg osnovnih
Organizacij OF vključilo še nekoliko
delovnih kolektivov, ki pa so v zad-
njem času začeli popuščati. V začetku
80 v Ptuju prednjačili delovni kolektivi
iz Pletarne, Tovarne perila itd., ostali
pa. ki jih je v Ptuju precej, pa o tekmo-
vanju vedo le toliko, kolikor so posa-
mezni člani brali o tem v časopisju alt
drugje. Sindikalne podružnice so temu
vprašanju posvetile mnogo premalô
skrbi. Okrajni sindikalni svet je o
tekmovanju sicer razpravljal na svojem
zasedanju — dalje od te razprave pa ni
prišlo. Tudi vodstva podjetij se v ve-
čini primerov ne brigajo za to, če bodo
njihova podjetja doprinesla svoj delež
k naporom delovnih ljudi, da bi do-
stojno pričakali in proslavili 10. oblet-
nico ustanovitve OF.
Cisto drugače so razumele In pristo-
pile k tekmovanju sindikalne podruž-
nice kmetijcev. Med njimi prednjačita
kolektiva državnega posestva Tumišče
in Domava. Tem podružnicam so dale
vso pomoč tudi vodstva posestev in
okrajni odbor sindikata kmetijcev.
Ostale množične organizacije In
društva sicer tekmujejo, o tekmovanju
govore, pišejo okrožnice itd., o doseže-
nih uspehih pa molči,io. Ce je ta molk
odraz stanja v pogledu tekmovanja —
bodo organizacije same na.jbolje vedele.
KAJ JE Z ОПТГТТРОМ MESA IN
MASTI?
V	zvezi 2 Uredbo o obveznem odkunu
mesa in masti v letu 1951 krajevni ljud-
ski odbori te dni ponovno vršijo razrez
kvot na posamezna kmečka gospodar-
stva, Sprememba^ do katere je prišlo, je
potrebna predvsem radi tega, ker so
poedini krajevni ljudski odbori previ-
soko obremenjevali male posestnike in
na račun le-teh razbremenjevali močnej-
še in velike kmete, katerih zmogljivost
je neprimerno večja.
Obremenitev masti se vrši po določe-
nih normativih na orno zemljo v skL^du
s tozadevno Uredbo za vsako posamezj.o
velikostno skupino. Področje našega
okraja je razdel'ieno v 3 okoliše in sicer:
V	I okoliš spadajo krajevni ljudski
odlx)ri Ptujsko-Dravskega polja in moč-
nejši krajevni ljudski odbori Slovenskih
goric,
^ V П. okoliš spadajo slabši krajevni
ljudski odbori Ptujsko-Dravskega polia
in Slovenskih goric,
V	III, okoliš spadajo krajevni ljudski
odbori celotnega področja На1ог
_ Srednji normativi za nosamezne oko-
liše na 1 ha orne površine so:
Okoliš:	MI, III.
I.	skupina do 3 ha obdel. zemlje 7 6 —
II.	skup, od 3-5 ha obdel. zem, 16 15 8
III.	skup, od 5-8 ha obdel. zem. 21 19 11
IV skup. od 8-10 ha obdel. zera, 24 23 14
V.	skup, od 10-15 ha obdel. zem. 27 26 16
VI.	skup. nad 15 ha obdel. zem. 28 27 20
Posameznemu gospodarstvu tc daaa
možnost, da mesto masti odda mesnate
prašiče. Od vsakega mesnatega prašiča
z najmanj 90 kg žive teže se kmetovalcu
prizna 30 kg masti in 56 kg mesa, razien
tega pa še kmetovalec prejme zi vsake-
ga odanega prašiča nakazilo za usnje.
Na primer: Gospodarstvo iz IV, veli-
kostne skupine, ki poseduje 4 ha orne
zemlje, je v I. okolišu, se obremeni za
oddajo 96 kg masti. Gospodarstvo lahko
odda določeno količino masti ali, tri
prašiče po 90 kg in 6 kg masti Za od-
dane prašiče prejme nakazilo za шпје
in se računa za vsakega oddanega pra-
šiča 56 kg mesa, je skupno 168 kg mesa
Gospodarstvo lahko izpolni odd.ijo
masti tudi delno v masti in delco z od-
dajo prašičev.
Z izvajanjem tako ugodnega odkupa
masti, bodo kmetovalci mesto masti raje
oddejali prašiče in bodo s ten: Ščitili
fond goveje živine, kar je tudi glavni
namen te olajšave odkupa.
Z odkupom masti se predvsem razbre-
menijo gospodarstva do 3 ha obdelovalne
zemlje in se načeloma gospodarstva z
manj kot 1 ha orne površine ne bodo
obremenjevala z oddajo iB.asti
KAJ JE Z ODKUPOM MLEKA?
V časopisju je bilo objavljeno, da se
bo obvezni odkup mlekt sčasoma spre-
menil v prosti odkup, ko bodo za to p«--
dani vsi pogoji. Naše kmečko prebival-
stvo si je to tolmačilo tako, da je ob-
vezni odkup mleka ukinjen in posledica
je, da je v našem okraju dnevni odkup
mleka padel za cca 2.000 litrov.
Preskrba naših industrijskih središč
in mest z mlekom je s takšnim neraru-
mevanjem odnosno nepravilnim tolmače-
njem ogrožena in lahko dovede do tega,
da niti naši najmlajši ne bi dobili po-
trebnih količin mleka, ki so jim za nji-
hov žvljenjs-ki obstoj nujno potrebni
Obvezni odkup mleka je še vedno v
veljavi in bo še ostal tako dolgo, dokler
ne bo mogoče s prostim odkuoom kriti
vse potrebe naših mes+ in bo potreba oo
obveznem odkupu sama od sebe odpadla.
Opozarjamo vse naše kmečko prebi-
valstvo, da oddajajo mleko redno po
zadolžitvah, katere so prejeli v smislu
Uredbe o obveznem odkupu mleka, ker
bomo proti kršilcem te Uredbe prisiljeni
podvzeti najstrožje ukrepe v interesu
našega delovnega ljudstva.
Iz pisarne poverjeništva za državne
nabave OLO,
Mosf čez Dravinjo v Tržcu
V počastitev 10. obletnice OP so člani
s področja Vaškega odbora OP v Tržcu
doslej dosegli uspehe, na podlagi ka-
terih bodo prejeli prehodno zastavico
Izvršnega odhora OF,
Tekom tekmovanja se je uvrstilo med
frontovce 11 novih članov. Prejšnji i"
novi člani redno vplačujejo članarino,
odbor pa daje redna poročila In zapisni-
ke sel Okrajnemu odboru OP. Imeli so
dva množična sestanka in 3 odborove
seje. na katerih so med dragim razprav-
ljali o predlogih za dograditev 20 m
dolgega mostu čez Dravlnjo. Ta predlog
so prevzeli v svojo obveznost. Očistili
So sadno drevje, nekateri pa tudj trav-
nike. Pri komunalniti potrebah so opra-
vili v 1706 neplačanih urah veliko dela.
Gradnjo mostu so podprli s prostovolj-
nim delom tekom 481 delovnih ur. Pri-
pravljali In prevažali so gradbeni les.
Za plačilo strokovnih del pri mosto-
gradnji so nabrali 50.000 din prispevkov.
Z delom nadaljujejo.
Okrajni odbor OP Ptuj Je stavil Izvrš-
nemu odboru OP v LjubljanS predlog za
Izročitev prehodne zastavice IO OF
osnovni organizaciji OP v Tržcu.
Clane In hinkclonarje OP iz podjetij,
obratov ustanov KDZ In vasi vabimo
k dopisovanju v »Ptujski tednik«.
Stran 2
»PTUJSKI TED'^'^Krf
Ptuj, 9. marca 1951
Organizacijska vprašanja OF
Poleg ostalih priprav za volitve je
potrebno, da VOOF in odt)ori vseh osta-
lih množ.čn h organ.zacij in društev
skrbiijo, da bodo volišča svečano okra»-
šena^ da bo dobro pripravljena poroče-
vail&ka služba ter da bo volilnim odbo-
rom na razpolago vsa potrebna pomoč.
Posebno skrb naj odbori množičnih or-
ganiziacij posvetijo ag taCiji in priprav-
ljanju volivcev, da bodo volili že v ju-
tranjih urah, ker se bo tudi v tem po-
kazala odločna volja volivcev, čim bolj
mainifestirati voljo za enotnost naš;h nia.-
rodov, za mir v svetu in za našo pot
graditve socialistične družbe.
Odbori osnovnih organizacij OF ter
ostal h množičnih organizacij in društev
naj se najtesneje povežejo s KLO in
setvenimi aktivi ter jrm naj pomagajo
v pripravah zia uspešno izvedbo pomla-
danske setve. Posebno naj VOOF 5n
ostaJe organizacije skrbijo, da bodo po-
stranska dela in vožnje opravljene že
pred setvijo, da ne bo žitvina, ki je vsled
pomanjkanja krme v slabi kondiciji, v
času pomladanske setve preveč obre-
menjena. Ker je čas setve kratek, je
nujno, da se tudi ostaila dela tako orga-
nizitrajo. da setev ne bo n:č trpela. Kme-
tijske stroje in orodje je treba popra-
viti.
Organizacije naij poskrbe tudi za to,
da bo seme pred setvijo temeljito oči-
ščeno in razkuženo. OrganiziTajo naij
široko zamenjavanje semen v lokalnem
merilu, posebno pozornost piai naj po-
svete oskrbi s semenskim krompirjem.
Naj ne pozabijo na kalcifikacijo kisi h
zemljišč, na pravočasno prebrananje
ozimnih žit. Potek setvenih del je treba
kontrolirati, nastaJe probleme pa reše-
vati kolektivno in energično.
V »Mesecu gozdarstva-« naj množične
orgaл:zacije poskrbe za pravočasen po-
sek in izvoz le&au V tem pogledu se naij
povežejo s krajevnimi štab» za »Alesec
gozdarstva*.
Pri vseh teh delih naj tud} skupine
ljudskih inšpektorjev naijdejo svoje na-
loge. Skrbijo naij riai vsakem koraku za
odpravljanje in- preprečevanje škode.
Z občnega zborci OOLT
v nedeljo 4. marca 1951 se Je v na-
vzočnosti 62 delegatov vršila konferenca
okrajnega odbora Ljudske tehnike Ptuj.
Na tej konferencije bil podan obračun
enoletnega dela vseh organizacij Ljud-
ske tehnike okraja. Navzoč je bil tudi
predsednik Glavnega odbora Ljudske
tehnika Slovenije tovariš Goršič Milko,
minister vlade LRS, predstavniki mno-
žičnih organizacij in ljudske oblasti.
Poročilo o delu okrajnega odbora
Ljudske tehnike Ptuj v preteklem letu,
ter o delu osnovnih organizacij v tem
čaeovnem obdobju je podal sekretar
CK)LT tov. Krajne. Kritično Je ocenil
vse delovanje okrajnega odbora In os-
novnih organizacij, uspehe in neuspehe,
katere je organizacija doživela, ter na-
kazal naloge, ki stoje danes pred orga-
nizacijo Ljudske tehnike v okraju.
Iz poročila je bilo razvidno, da okraj-
ni odbor v letu 1950 nI bil kos vsem
nalogam, da je vse delo ležalo na pro-
seslonalnlh sekretarjih, ki so vodili
organizacijo kakor so vedeli in znali.
Bili eo prepuščeni samemu sebi, zapa-
dali v nedelavnost, ter na koncu, ker
nihče ni kontroliral njih dela, neodgo-
vorno raspolagali e finančnimi sredstvi
In materialom, kar je skoraj vodilo v
kriminal. To stanje je bilo zapaženo
v okraju In na Glavnem odboru Ljud-
ske tehnike, nakar so v sestavu okraj-
nega odbora bila Izvršene korenite Iz-
premembe. Takratna sekretarja tovariša
Skok In Podobnik sta bila odpuščena,
ker je ravno po njuni krivdi v vsem
poslovanju, bodisi materialnem, bodisi
finančnem, zavladalo tako stanje. Ali ne
samo to, tudi organizacije na terenu so
živele v mnogih primerih le na papirju,
a o delu istih sta imenovana na Glavni
odbor pošiljala lažna poročila.
Novi okrajni odbor, ki je v decembru
lani prevzel poslovanje, se je nahajal
v težkem položaju. Moral je popravljati
vse navedene nepravilnosti, oživeti ne-
delavne organizacije, plačevati po kriv-
di tov. Skoka In Podobnika nastale
dolgove, z eno besedo, organizacijo je
moral na novo graditi.
Plan okrajnega odbora Ljudske teh-
nike v letu 1950 je v številkah izraženo
sledeče realiziran:
Plan kot celota je izpolnjen z 82 odst.,
finančni plan s 42 odst., plan Izobraže-
vanja kadrov s 76 odst., plan razvoj»
organizacije s 34 odst. Te številke nam
povedo, da okrajni odbor v preteklem
letu res nI dosegel pričakovanih uspe-
hov, ter bo novi odbor v tem letu mpral
krepko prijeti za delo, da nadoknadi kar
je zamujenega.
Najbolj delavne so bile v preteklem
letu sledeče organizacije: Avto-moto
druStvi v Središču In Ptuju, krožki v
Sikolah in Clrkulanah, Foto-klub v
Strnišču, ter postaje mladih tehnikov v
Vidu in Grajeni.
Po poročilu o delu okrajnega odbora
Ljudske tehnike v letu 1950 je podal
referat o bodočih nalogah tov. Zadravec,
predsednik okrajnega odbora Ljudske
tehnike. Med drugim je dejal:
Osnovna naloga Ljudske tehnike je
doprinos k razvoju našega gospodarstva,
pomoč našemu kmetijstvu in utrjevanje
obrambne moči naše države. Pred or-
ganizacijo Ljudske tehnike se postavlja
naloga povezati delo naše organizacije
z našo Izgradnjo, vendar na drugI stra-
ni to ne pomeni, da se naloge Ljudske
tehnike reducirajo enostavno na izvrše-
vanje planskih nalog. Nasprotno pa tu-
di nI pravilno se edlnole baviti z ab-
straktno tehniko, kar je vedno dovedlo
ljudi, ki so v tem smislu delali, v za-
gato.
Iz tega torej sledi, da je naloga
Ljudske tehnike po podjetjih s pomočjo
Istih ob sodelovanju direktorjev najti
našim članom tako vrsto prostovoljne
zaposlitve, katera bo naše ljudi veselila
in obenem razvijala duh novatorstva
ter iskala vsak možni način uveljavlje-
nja in praktične preizkušnje racionall-
zatorsklh idej.
Našemu kmečkemu prebivalstvu mo-
ra organizacija LT vcepljati smisel za
stroj in strojno obdelavo, smiselno
uporabo in ostro čuvanje obstoječih
strojev In strojev, kateri nam bo-
do še stavljeni na razpolago. Na ta na-
čin bomo omogočili našemu delovnemu
kmetu ob manjšem trudu dvigati hekt-
arski donos in s tem neposredno dvig-
niti življenjski standard vsem slojem
našega ljudstva.
Ljudska tehnika ima tudi nalogo, da
dvigne tehnično kulturo naših ljudi ter
jih tudi uči, da znajo obstoječo tehniko
čimbolj izkoristiti. To nujno zahteva, da
v njenem delu obstoje tudi tekmovanja
in športni elementi, posebno v delu med
mladino.
Vedeti moramo, da ne obstoja teh-
nika zaradi tehnike, temveč Ima smisel v
tem, da rešuje probleme, ki jih postav-
lja družba In proizvodnja. Zgodovina
nam kaže, da so samo tehniki, kateri
so tako postavljali smer svojega dela,
mogli resnično ustvariti velika dela.
Važna naloga naše organizacije na
drugI strani pa je izvenarmadna vzgo-
ja našega ljudstva. Narod, ki ljubi
Proslava 80 letnice
pisatelja
Franoa Fin^^garja
v soboto, dne 24, februarja je ptuîsko
Okrajno gledališče proslavilo 80-letnico
velikega slovenskega pisatelja Frana Sal
t^mžgarja. Ptujska publika se je častno
odzvala tej svečanosti, saj je bilo gle-
dališče polno do zadnjega kotička. Ude-
ležili so se te proslave tudi predstavniki
oblasti in kulturnih organizacij v Ptuju-
Režiser ptujskega gledališča Vladislav
Cegnar je ob začetku slavnostnega ve-
čera v prisrčnem poljudnem govoru ori-
sal življenje in delo velikega ljudskega
pisatelja Finžgarja. Poudaril je, da sla-
vimo ob enem z njegovo 80-letnico tudi
30-letnico njegove drame »Razvalina
življenja,« ki so jo igrali v ljubljanskem
dramskem gledališču prvič 26 februarja
1921. leta. Podčrtal je dejstvo, da je vi-
soki jubilant v svojem pisateljevanju
svoj, gorenjski in pred vsem ljudski,
Nijegove povesti so najbolj čitane, nje-
gove igre največ igrane. Napisal je Slo-
vencem prvi »veliki tekst« v povesti
davnih dedov »Pod svobodnim soncem«.
Cegnar je zaključil svoj govor z željo,
da mu želimo Ptujčani v Ljubljani še
dosti let življenja in zadovoljstva, hva-
ležni za vse njegovo delo.
Po slavnostnem govoru, ki ga je^ na-
vzoče občinstvo zbrano poslušalo in z
navdušenjem sprejelo, je sledila slav-
nostna predstava jubilantove drame
J Razvalina življenja«.
Dasi je ptujsko gledališče to igro že
v letošnji sezoni igralo, je bila slavnost-
na predstava v vseh ozirih na višku. Od-
igrali so odlično v Cegnarjevi režiji Vi-
čar UrVia, KorošČeva Lenko, Modrmja-
kova Tono, Gunžer Martina. Milkovič
Ferjana, Šugman Sirka in DoHnarjeva
Mico.	. 1 J
Slavnostno razpoloženje je traíalo do
konca in je publika z velikim aplavzom
po zaključku predstave nagradila delo m
trud nastopajočih igralcev, ki_ so bi.li
umetniško zlasti ta večer na višku.
Tako je Ptuj dostojno in iskreno^ pro-
slavil Fi^žgarjevo 80 letnico z Jnicija
iB s sodelovaniem dedališkega kolektiva
Okrajnega gledališča in režisena Vladi-
4lava Cegnarja, ^
Bivši uslužbenci
Radio-centra v Ptuju
nred sod ščem
28 febr. t. 1. se je pred Okrajnim so-
diščem v Ptuju vršila razprava proti
bivšim uslužbencem Radlocentra v
Ptuju: poslovodkinjl Turin Mariji, ra-
diotehnlčnemu mojstru Sever Antonu,
radlotehnlčnemu pomočniku Munda
Manfredu, vsem trem uslužbencem ra-
diocentra Ptuj In Bombek Jožetu iz
Dornave ter Peteršlč Mirku Iz Maribo-
ra, kateri so se zagovarjali zaradi kaz-
nivih dejanj, ki so jih storili prvi trije
za časa svojega službovanja pri ome-
njenemu podjetju, zadnja dva pa v
istem času na svojih domovih.
Turin Marija je kot poslovodkinja
Radlocentra v Ptuju v zadnjih dveh le-
tih strankam za popravila radloapara-
tov zaračunavala radlomaterlal in de-
lovni čas višje kot bi smela In kot je
dejansko bil porabljen, nakupila v po-
slovalnici dva radioprejemnlka ter ju z
visokim zaslužkom preprodala ter ob
e.iem slučaju komisijske prodaje radio
aparata obračunala prejšnjemu lastni-
ku za 2000 din manjši znesek kot ga je
dejansko prejela.
Sever Anton je pri popravilih radlo-
aparatov jemal razne uporabne dele, v
nadomestilo naročal nove In Iz njih se-
stavljal radioaparate In ojačevalce, ter
jih je potem po visokih cenah prodajal
naprej. Tako mu je bilo dokazano, pa
tudi sam je priznal, da je prodal naj-
manj 4 radioprejemnike In 3 ojačevalce,
prve do cene 30.000 din, druge pa do
4000 din.
Munda Manfred je posnemal svojega
mojstra Severja, le Tda je sestavil na Isti
način kot Sever le dva aparata in en
ojačevalec. Prodajal pa je po približno
istih cenah te predmete naprej kakor
Sever.
Bombek Jože in Peteršlč Mirko ata Iz
materiala, ki sta ga nakupila, vsak na
svojem domu sestavljala radioaparate
ter jih prav tako preprodajala p>o viso-
kih cenah naprej. Bombek je sestavil
najmanj 11 aparatov, Peteršlč pa pet.
Kaî delajo žene in
dekleta v Središču?
2ene in dekleta iz Sredlžča In okolice
so 4. t. m, zaključile gospodinjski tečaj,
ki ga je obiskovalo 32 tečajnic. Te so
z velikim zanimanjem sledile predava-
njem. Obravnavaile so splošno Izobraže-
valne predmete (slovenščino, praktično
računstvo, zdravstvo, živinorejo, zgodo-
vino) ter kuhanje in prikrojevanje. Te-
čaj se je vriil celodnevno v času od
23. januarja do 4, marca ter bil Istega
dne zaključen z raz-stavo in akademijo.
Tečaj je bil Izveden po prizadevanju
kolektiva nižje gimnazije in osnovne
šole v Sredl-šču. Članice in odbor AF2
»o se znašle pred dejstvom, da večkrat
dirugi rešujejo njihove naloge. Najbrže
bodo v bodoče to nadoknadile z aktiv-
nejšim delom med ženami in dekleti.
-lerka.
KDO GA BO POSNEMAL?
Tovariš Langerholc Franc je že par
let igral Drž, loterijo. Letoe se ш^и je
sreča nasmehnila, njegova srečka je za-
dela. Rad bi pa to srečo z nekom deijl.
Ker stanuje na Bregu, se je spomnil naših
&0C, šibkih šolarjev, ki so pozimi slabo
obuti'. Kupili Je 9 parov visokih čevljev
in jih poklonil upravi šole, da jih raz-
deli med najpotrebnejše učence. Čevlje
so dobili otroci, ki so slabo obuti in ve-
činoma otroci, ki nimajo očeta ali ma-
tere. Veselje in hvaleino&t naših otrok
naj bo tov. Langerholcu najleoše 'tlači-
lo. Uprava šole pa se tov. Lamgerholcu
v imenu obdarovanih otrok prisrčno za-
hvaljuje.
GOSPODINJSKI TEČAJ NA BREGU
PRI PTUJU
Kako so žene in dekleta željne pouka
iz gospodinjstva, kaže visoko števiilo te-
čajnic, ki posečajo gospodinjski tečaj
na Bregu pri Ptuiju, Razdeljene so v 4
grupe po 15 do 19 deklet Učijo se v
glavnem kuhanja in krojenja. Vrstijo se
pa tudi predavanja o zelenjadarstvu, ži-
viloznanstvu in o negi žene in dojenčka
Tečajnice so s poukom zelo zadovoljne,
saj se vozijo na tečaj iz zelo oddaljenih
krajev. Poleg 15 deklet ix Dražene ima-
mo tečajnice ix Brega, Ptuja, Vičave,
Orežja, Krčevine, Kicarja, Nove vasi, Sp,
Hajdine, Pobrežja, Pristave, Vida, Apač
in celo iz Ptujske gore, Destemika in
Trnovske vasi. Tečaj bomo zaključili v
začetku aprila z razstavo jedil in nogo-
stitvijo staršev,	—VV-
OBČNI ZBOR
Občni zbor mestnega Rdečega križa v
Ptuju se bo vršil v sredo, 14. пгатса 1951
ob pol 6. uri popoldne v se-jni dvorani
Mestnega ljudskega odbora Ptuj, člani
Rdečega križa in zastopniki množičnih
organizacij pridite polnoštevilno !
OORKS.
Okrajno gledališče v Ptuju
Sobota, 10, marca ob 20: »Veseli ve-
čer«. II. program. Premiera, Režija Vla-
dislav Cegnar. Napovedujeta, razprav-
ljata, pojeta in »gučita« Marulek io
Matjašek.
Nedelja, 11. marca ob 20: »Veseli ve-
čer«. II. program. Prva repriza. Napo-
vedujeta, razpravljata, pojeta in »gu-
čita« Marulek in Matjašek.
Sreda, 14. marca ob 10: Dr. A. Remec:
»Miklavžkove vragolije«. Osemnajstih.
Zaključena predstava za šole JuršLnci,
Polenžak in Sv. Andraž v Slovenskih
goricah v Domu kulture v Juršincih.
Sol)uUi, 17, marca ob 20'. »Veseli -ve-
čer«. II, program. Tretjič. Napovedujeta,
razpravljata, pojeta in »gučita« Marulek
in Matjašek,
Predprodaja vstopnic pri gledališki
blagajni od 14. do 16, ure in v nedeljo
od 9. do 11, ure.
prvi Je razprodal vse, drugI pa le tri
aparate, četrtega pa je hotel prodati za
din 26.000, pri čemer pa je bil zasačen.
Krivde obtoženi niso zanikali, izgo-
vori vseh nepošten j ako v pa so »1 po-
dobni ter jih ne bi naštevali. Glede na
odmerjeno kazen za Turin Marijo v
višini 10 mesecev odvzema prostosti, za
Sever Antona 7 mesecev, Munda Man-
freda 3 mesecev, Bombek Jožeta 6 me-
secev (pogojno) In Peteršlč Mirko 6 me-
secev (pogojno) bo javni tožilec vložil
pritožbo zaradi prenizke kazni, s čimer
bodo prizadeti In neprizadeti pošteni
ljudje našli zadoščenje ob krivdi nave-
denih družbenih škodljivcev.
Ceplfenje
proti dovici
Cepljenje proti davici otrok od izvr-
šenega 1, do 8, leta starosti v ptujskem
okraju:
15. III. 1951 ob 13. uri v šoli Vurberk
za KLO: Vurberk.
15. III. 1951 ob 13. uri v šoli Grajena
za KLO: Grajena in Mestni vrh.
15. III. 1951 ob 8. uri v sektorski am-
bulanti Ormož za KLO: Ormož, Pavlovci.
15. III. 1951 ob 13. uri v šoH na Humu
za KLO: Hum.
15.	III. 1951 ob 14, uri v šoli Središče
za KLO: Središče, Obrež.
16.	III. 1951 ob 8. uri v obratni am-
bulanti Stmišče za KLO: Stmišče, isti
dan ob 10. uri v šoli Lovrenc za KLO:
Lovrenc, Pleter j e ter ob 14, uri v Soli
Cirkovci za KLO: Cirkovci, Srkole.
17.	III. 1951 ob 8. uri v šoli Ptujska
gora za KLO: Ptujska gora, ob 10, uri
v šoli Rodni vrh za KLO: Rodni vrh in
Dolena ter ob 14. uri v šoU Majšperk
za KLO: Majšperk, Sestrže.
17. III. 1951 ob 14. uri v šoli Dester-
nik za KLO: Destemik, Levanjci, Jane-
žovci, JiršovcL
17. III, 1951 ob 14, uri v šoli Hajdina
za KLO: Hajdina, Slovenja vas.
19.	III. 1951 ob 14, uri v šoli Sela za
KLO: Sela, Lancova vas.
20.	III. 1951 ob 8. uri v šoli Goriinica
za KLO: GoriSnioa, Moskanjci, Gajevci,
Formin, Zamušani. Isti dan ob 10, uri v
šoli Cirkulane za KLO: Cirkulane, Gra-
dišče, Gruškovec, Paradiž, Slatina, Isti
dan ob 12, uri v šoli Zavrč za KLO:
Zaivrč, Gorenjski vrh, Turški vrh. Isti
dan ob 13. uri v šoli Trnovska vas za
KLO: Trnovska vas, Bišečki ter ob
15. uri v šoli Vitomarci za KLO: Vito-
marci, Slavšina.
21.	III, 1951 ob 8. uri v šoli Naraplje
za KLO: Naraplje, isti dan ob 10. uri v
šoli Žetale za KLO: Žetale, ter ob 14.
uri v šoli Stoperce za KLO; Stoperce, ob
14. uri v šoli Vid za KLO: Vid, Majski
vrh in Tržeč-JurovcL
22.	III, 1951 ob 8, uri v šoli Domava
za KLO: Domava, Mezgovci, Pacinje, ob
10. uri v Soli Juršinci za KLO: JurSind,
Saiiušak, ob 9. uri v šoli Polenšak «a
KLO: Polenšak, Brezovci, ob 14, uri v
šoli Podlehnik za KLO: Podkhnik, Nova
cerkev, Sedlašek, ob 15, uri v šoli Gru-
škovje za KLO: Gružkovje.
23.	III. 1951 ob 14. uri v ioli Markovcì
za KLO: Markovci, Borovci, SobetincL,
Stojnci, Bulcovci, Zabovci ter v sektorski
ambulanti v Ptuju za KLO: Rotfoznica.
26, III, 1951 ob 14. uri v gostilni Kor-
njak v Podvincih za KLO: Pod vinci,
Kicar.
28, III. 1951 ob 14. uri v sektorski am-
bulanti Ptuj in 4. aprila 1951 za mesto
Ptuj.
30. III, 1951 ob 14, uri v gostiiki
Spuhlje za KLO: Spuhlje.
Pozivamo vse prizadete, da privedejo
na mesta cepljenja otroke v omenjenem
času.
Svet ZA ljudsko zdravstvo pri
OLO Ptuj,
Mestni kino Ptuj
bo predvajal v marcu sledeče filme:
Od 9, do 12, III. 1951 Zmajevo seme
I, del, amer. film. Od 13. do 15. III. 1951
Bela sen, avstrijski füm. Od 16. do 19,
III. 1951 Zmajevo seme II. del, amer,
film. Od 20. do 22. III. 1951 Ko cve-ijo
livade, švedski film Od 23. do 26. III
1951 Plavi 9, jugosl. film. Od 27. do 29.
III, 1951 Tragičen lov, vtallj film. Od
30, III. do 2, IV. 1951 Zaradi njega,
amer. film.
Opozarjamo publfko, da so se zvišale
cene kino vstoonic in ricer:
cena din 8.50 na din 9.—, cena din
10 50 na din 13.—, cena din 16.50 na
din 18.—.
Mestni kino Ptuj.
PRESKRBA
Na živilskfe nakaznice meseca marca
se delijo mlevskl izdelki v Istem raz-
merju kot meseca februarja.
Potrošniki D-l, D-2 morajo za dvig
psenlčnega zdroba ali Og bele moke
oddati tudi odrezek republiške dopol-
nilne preskrbe štev. 6 marec 1951 ter
odgovarjačo količino odrezkov z oznako
IV ali 4)rez označbe.
Maščoba se deli 100 odst., t J., da en
odrezek velja 100 g.
Sladkor prejmejo vsi potrošniki po
zmanjšanih obrokih z Izjemo, d' se de-
litev na B (bolniške) nakaznice vrši od
redne številke 4 do 10 In tako ostanejo
odrezki štev. 1, 2 In 3 neizkoriščeni.
Ostali potrošniki pa prejmejo v tistih
obrokih kot v mesecu februarju.
Meso se ho delilo v mesecu marcu v
70 odst. obroku, t. J., da se deli na
vsak odrezek za meso samo 175 g na
vse živilske nakaznice meseca marca.
Vse dodatne nakaznice kot n. pr. doji-
lje. bolniki, udarniki, noseče žene prej-
mejo na vsak odrezek po 200 gramov.
Krvodejalci prejmejo po 250 g na
odrezek, t J. 100 odet. obrok mesa.
Ja|ca v prahu bodo delile vse mestne
poslovalnice (špecerlja) po 200 g slede-
čim potrošnikom:
D-l, D-2 in D-3 proti odvzemu odrez-
ka štev. 4 rep. dopol. preskrbe ma-
rec 1951,
T (no«eče) proti odvzemu odrezka T
dopunski štev, 1 marec 1951;
B (bolniške) proti odvzemu odrezka B
dopunski 1/2.
Dojilje proti odvzemu odrezka štev. I
rep. dopol. preskrbe marec 1951.
Proseno kašo bodo Isto delile samo
mestne poslovalnice, poslovalnice v
Ormožu, Središču, Majáperku in v važ-
nejših centriih, potrošnikom D-l po 400
gramov. D-2 po 800 g, D-3 po 1000 g
proti odvzemu odrezka rep. dopol- pre-
skrbe štev. 5 marec 1951. Potroénlkl
Vojnega trgovskega podjetja prejmejo
na odirezek štev. 7 marec 1951: D-l po
400 g. D-2 po 800 g in D-3 po 1000 g
prosene kaáe.
Pralni prašek prejmejo R In Rs po-
trošniki po 250 g, ter So-1 So-2, Po In D
kategorije po 200 g proti odvzemu
odrezka rep. dopol. preskrbe štev. 8
marec 1951.
Kavovine lahko prejmejo camo po-
trošniki, ki si še niso mogli nabaviti na
nakaznice meseca februarja po že raz-
pisanih obrokih.
svojo domovino, kl obvlada tehniko 1д
kl Je pripravljen boriti se za svojo evo,
bodo, predstavlja brez dvoma silo, In
vsak, še tak imperiallst bo pomislil
preden ga bo napadel. Ljubezen do na,
še domovine nam nalaga, da z vtemi
močmi podpremo našo Armado, ki je >
glavni čuvar naše svobode in neodvls- '
nostl. Znano je, da moderna armada za-
hteva visoko tehnično izobrazbo voja, j
kov, ki znajo uporabljati vsa tehnična '
sredstva. Potrebno je torej, da se naši
člani nauče vseh tehničnih znanj, ki so
potrebna naši armadi. Vzgojiti moramo
čimveč avtomobillstov, fotografov, bro-
darjev In radioamaterjev, od katerih
bo vsak svoji domovini v slučaju po-
trebe koristil.
Važna naloga, katera stoji pred našo
organizacijo, je delo s pionirji ter bo
okrajni odbor temu vprašanju moral
posvečati čimveč pozornosti. Skupno z i
okrajnim pionirskim svetom bo moral ^
Iskati načinov In oblik dela ter otroka
tako že v rani mladosti spoznavati z
važnostjo tehnike In njeno uporabo. ^
Postaje mladih tehnikov na naši vasi
bodo morale postati žarišča za zabavo
In razvedrilo otrok, a na drugI strani
bomo pomagali pri njih vzgoji.
Po referatu tov. Zadravca je sledila
diskusija. Delegatje so Iznašali svoje
probleme, a tudi govorili, na kak način .
bodo pristopali k nadaljnjemu delu za
dvig In razvoj organizacije. Lepo per-
spektivo ima Elektrostrojnl klub v Str-
nišču, ki si je postavil nalogo, vključiti
v svoje vrste strokovnjake, osnovati
raclonalizatorskl In novatorskl krožek
ter na ta način pomagati upravi tovar-
ne v Stmišču pri reševanju tehničnih
problemov. Organizirali bodo razne
strokovne tečaje, prirejali akcije na
vasi ter zbližali našo industrijo z vasjo.
Uprava tovarne temu klubu nudi vso
pomoč, a imena tovarišev v upravnem
odboru tega kluba so nam garant, da
bodo svoje lepo začeto delo v tem duhu
nadaljevali.
V diskusiji je govoril tudi tov. mini-',
ster Goršič, kateri je dejal med drugim, '
da je z ozlrom na zaostalost in nizko
kmetijsko produkcijo naloga tehnike, da
tu pomaga. Pri tem se naša organizacija
ne sme zapreti v ozek krog obstoječih
organizacij, nego mora zajeti tudi ostale
mase. Zato je potrebno Iskati najrazlič-
nejših oblik dela, bodisi s filmom, pre-
davanjem, prirejanjem razstav In slič-
no. Poudaril je, da je v vseh organiza-
cijah posvečati največ pozornosti mate-
rialnemu poslovanju, čuvati zaupani
nam material, saj je praksa pokazala,
da se temu vprašanju v našem okraju
nI posvečalo dovolj pozornosti. TovariS
minister je opozoril, da si delegatje Iz-
volijo tak odbor, kateri bo res vse te
naloge tudi Izvedel.
Po končani diskusiji je bil sprejet
plan dela COLT za leto 1.951 in flnanč- ,
nI proračun. Plari dela in proračun sta
relativno nizka, vendar sta realna in
Izvedljiva. Delegatje so predloženi plan
po krajši diskusiji sprejeli. ,
Pri volitvah okrajnega odbora Ljud-
ske tehnike, ki so sledile, je bil izvoljen
za predsednika okrajnega odbora LT
tov. Zadravec Jurica, predsednik Sveta
za lokalno industrijo pri OLO Ptuj, za
sekretarja tovariš Krajne In še sedem
članov odbora. V plenum je bilo izvolje-
nih 12 tovarišev Iz teritorija našega
okraja.
Novoizvoljeni okrajni odbor LT Ptuj
stoji pred težko In odgovorno nalogo,
vendar jo bo ob vztrajnem delu in pod-
pori vsega članstva izvedel. M -a.
MALI OGLASI
Pozivam najditelja ženske zapestne ure
v vlaku Maribor—Čakovec, v drugem,
razredu, dme 2. marca, da jo proti na-
gradi vrne v upravi »Ptujskega tedni-
ka« ali sporoči svoj naslov.
Ne prevzamem nlkake odgovornosti za
dolgove, ki bi jih v mojem imenu de-
lala moja žena Agata Gudiček ix
Buzina, niti za škodo, ki bi jo kakor
koli povzročala. — Spindler Vincenc,
Ptuj, Na pristanu 3.
Snažilko sprejmemo. Vprašati, v ptv
družnici »Ljudske pravice« v Ptuju, Mi-
klošičeva 5.
OBVESTILO
V	četrtek, 22. marca 1951 ob 8. uri
zjutraj se vrši v sejni dvorani Mestnega
ljudskega odbora Ptuj
REDNI OBCNI ZBOR
Okrajne zveze kmetijskih zadrug v Р1ијц
1 naslednjim dnevnim redom:
1.	otvoritev zbora po predsedniku;
2.	Izvolitev triaanske verlfikacljske
komisije;
3.	ugotovitev sklepčnosti;
4.	volitev predsednika zbora, dveh
overovateljev Ш zapisnikarja;
5.	poročilo Upravnega odbora;
6.	poročilo Nadzornega odbora;
7.	predložitev letnega računskega za-
ključka za leto 1950;
8.	sklepanje o razrešnlci UO in NO;
9.	volitev novega Upravnega odbora
in Nadzornega odbora;
10.	določitev najvišjega zneska, do ka-
terega se sme zveza zadolžiti:
a) obratni kredit;
bj sezonski kredit In
C) investicijski kredit;
11.	predlogi, pritožbe in sklepi članic;
12.	slučajnosti.
V	slučaju nesklepčnosti se zbor vrši
8 dni pozneje, to je 30. marca 1951 ob
istem času In v istih prostorih, neglede
na število navzočih delegatov.
Vabimo vse delegate Kmetijskih za-
drug, zastopnika RZKZ, zastopnika Min.
za kmetijstvo LRS, poverjenika za kme-
üjstvo, zastopnika OK KPS ter zastop-
nike ostalih množičnih organizacij, áá
se občnega zbora zanesljivo udeležijo.
OKRAJNA ZVEZA KMETIJSKIH
ZADRUG
Uredništvo in uprava: Ptuj, Prešernova ulica 6 - Telefon štev. 156 — Čekovni račun pri Narodn^ banki Ptuj št. 643-90303-3 — Ureiujejo uredniški odbor — Odgovorni uredn k Vrabi Jože —
Rokopisov ne vračamo — Naročnina 156din za leto 1951 se plača vnaprej. — Tiska Mariborska tiskarna, Maribor.