GOSPODAR Izhaja vsako sredo. ,Cene: Letno Din 32.—, polletno Bin 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 61.—. Po, štno -čekovni rač. 10.603. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 2113. Cene inseratom: cela strafl Din 2000.—, pol strani Din 1000.=, četrt strani Din 500.—, '/s strani Din 250—, Vi» strani Din 125.—, Mali oglasi vsaka beseda Din 1.20. Stanovska ureditev države je pristna krščanska misel, ki jo je vsaj delno uresničila stanovska gospodarska organizacija srednjega veka. Ta organizacija je urejevala proizvodnjo, v pravih mejah zadrževala gospodarsko tek movanje ter omogočevala pravično raz "delitev gmotnih dobrin, preprečujoč čezmerno kopičenje bogastva na eni, obuboževanje in proletarizacijo nižjih slojev na drugi strani. Človeška sebičnost ni nikdar bila prijateljica tega gospodarskega reda, ki je oviral in omejeval'gospodarsko izkoriščanje nižjih in slabejših od strani višjih in močnejših. Zasnovala si je poseben nauk o človeški družbi in o gospodarstvu, ki je pod imenom liberalizma sredi 18. stoletja vdrl med evropsko človeštvo ter spremenil njegove nazore o človeku, družbi in tiSŽavI. ■proglasil ju načelo neomejene gospodarske svobode, ki naj obvladuje ves gospodarski proces. Pod vabljivim in varljivim žezlom te tolikanj hvalisane svobode so se porušili stari častitljivi stanovi, ki je na nje krščansko načelo zgradilo gospodarski in družabni red. Gospodarski liberalizem je gospodarstvo docela razkristjanil, proglasii-joč njegovo popolno svobodo od vidikov vere in predpisov morale. S tem je vzel zadnjo brzdo človeški sebičnosti, ki se je poljubno izživela v svobodni konkurenci in brezobzirnem izkoriščanju gospodarsko slabših posameznikov in slojev. V tem osredju jo vzra-stel gospodarski sistem kapitalizma, Id je človeško družbo razklal na dva razreda, ki stojita ikot sovražnika d;'ug proti drugemu: primeroma maloštevilni razred kapitalističnih delodajalcev in velika množica delavskega razreda. Brezdno razrednega nasprotstva je v sedanjem človeštvu razširil in poglobil marksizem (nauk nemškega žida Karla Marksa), ki ga učijo in izvajajo socialisti in komunisti. V marksističnem programu ni mesta za gospodarsko vzajemnost, kakor je izražena v ¡krščanski stanovski misli, - marveč je njegova glavna praktična točka brezobzirni razredni boj, ki naj dovede do diktature proletarskega delavstva in do kolektivistične (komunistične) uredit-ive človeške družbe in njenega gospodarstva. Svetovna vojna je med drugimi posledicami povzročila tudi katastrofalni polom kapitalističnega sestava. Spričo tega poloma je Rusija krenila v drugo skrajnost: uničila je zasebno lastnino in kapital, lastnica vseh proizvajalnih sredstev je postala država, ki vse državljane z istim bičem naga-nja na delo. Človek, ki pomenja liberalizmu vse, ne pomenja v komunizmu nič: je suženj množice, ki v nji popolno utone s svojo gospodarsko, osebno in duševno svobodo. V tej sodobni zmedi- duševnih, socialnih in gospodarskih blodenj in stisk je vzniklo spoznanje, da je treba obuditi v človeštvu tistega duha in tiste življenjske sile, ki so v prejšnjih boljših časih ustvarjale in ohranjale človeštvu pravo blaginjo, duhovno in gmotno. "Z višine vrhovnega učiteljst-va vsega človeštva je to spoznanje spomladi leta 1831 razglasil, utemeljil in raztolmačil papež Pij XI. v svoi{-^:rc= «niči »Ou»drag551 iiio anno«, ki jo je predsednik Zedinjenih držav Severne Amerike, Franklin Roosevelt, imenoval »eno najvažnejših dokumentov (listin) sedanje dobe«. V sedanji svetovni krizi pomenja Pi-jeva okrožnica edino rešilno idejo, ker prinaša program, ki je edini sposoben, rešiti svet družabne in gospodarske katastrofe, ki mu preti. »Popolno ozdravljenje«, tako pravi papež v tej okrožnici, »bo le tedaj mogoče, ko se bo odpravilo tisto medsebojno nasprotje in se bodo ustanovili dobro urejeni udje socialnega telesa, namreč »korporaci-je«, katerim ljudje ne bodo pripadali po vlogi, ki jo imajo na delovnem trgu, ampak po raznih socialnih opravilih, ki jih posamezniki izvršujejo. Kakor namreč tisti, ki blizu skupaj stanujejo, po naravnem nagonu ustanove občino,' tako je naravno, da tisti, iki izvršujejo isto obrt ali imajo isti poklic — bodisi gospodarski ali drugačen —• ustanove nekakšno korporacijo.« To je torej korporacijski, stanovski red, čigar ustanovitev, odnosno obnovitev priporoča sv. Oče kot glavni cilj socialne politike. »Na to morajo«, opominja Pij XI., »predvsem gledati, na to meriti država in vsi dobri državljani, da bo prenehala borba nasprotnih si »razredov« in da se bo pobudilo in pospešilo vzajemno sodelovanje korpora-cij«. Vsi, ki pripadajo isti obrti ali istemu poklicu (kmeti, obrtniki, trgovci, pripadniki industrije), delodajalci ter. delavci, vsi naj se organizirajo v posebne socialne organizacije, v stanovalke organizacije. Potem bo družba višja °r£ar.:čna enota teh nižjih organizmov. Eni in drugi, delavci in delodajalci, so lahko združeni za svoje posebne interese v svojih strokovnih organizacijah (v sindikatih), toda te naj bodo združene in urejene v višjih enotah: v samoupravnih korporacijah. Sv. Oče je v svoji okrožnici v glavnih obrisih opredelil smernice, ki naj se v njih izvrši podrobna stanovska preosnova ureditve posameznih držav. Bilo bi krivo, ako bi misilli, da je kor-i poracijski sistem italijanskega fašizma uresničenje načel papeževe okrožnice. Fašizem ni zgradil svojega sistema od spodaj, iz ljudstva na granitni podlagi organiziranih stanov, temveč je od zgoraj odredil prisilne strokovne orga-; nizacije, ki jih med seboj ne druži vez samoupravno delujoče korporacije, Romunski zunanji minister (desno) v Parizu, levo francoski znnanji minister Barthou in na sredi predsednik vlade Doumergue, Za spomladansko zdravljenje čiščenje krvi in pri slabi prebavi uporabljajte znani PLANINKA ČAJ BAHOVEC. Pristen je le, če nosi: 1. zaščitni žig, — 2. ime proizvajalca: Apoteka M. Baho-v e c, Ljubljana, — 3. paket mora biti vezan in plombiran. Torej za spomladansko zdravljenje samo pravi: PLANINKA-ČAJ-BAHOVEC iz Ljubljane Reg. pod Sp. br. 76 od 5. 11. 1932 marveč ukaz državne oblasti. Na pot preosnove svoje države po načelih poklicnega stanovskega reda je stopila Avstrija s svojo novo ustavo z dne 1. maja tega leta. Čim bolj bo podrobna izpeljava tega reda ostala v skladu ;; glavnimi smernicami papeževe okrožnice, tem prej pride od papeža napo- vedano socialno in gospodarsko ozdravljenje. Pride pa še tudi nekaj drugega, po čemer hrepeni sedanji svet, ki ječi v sponah raznih diktatur: pride olirepljenje demokracije, ki bo zasidrana v ljudstvu, v -jegovih delovnih stanovih, združenih v samoupravnih kor-poracijah. V NAŠI DRŽAVI. Zunanji minister Jevtič se je zadnji teden vrnil iz prestolice nove Turčije iz Ankare, kjer je bil prijazno sprejet in je prinesel domov poročila o zelo ugodnem razmerju med Turčijo in našo državo. Jevtič je poročal o uspehih, katere je dosegel, ministrskemu svetu in ca je obenem obvestil, da se bo po-ual r^ pOVffbilo bolgarske vlade v Sofijo. i Zakon o mestnih občinah je že bil pred ministrskim svetom in bo predložen na prihodnjem zasedanju narodni skupščini. V DRUGIH DRŽAVAH. Zunanji ministri na potovanjih, časopisje je bilo v minulem tednu polno jporočil o potovanjih zunanjih ministrov, ki so d?jali izjave o svoiih uspehih, lepih s ejerr.ih itd. Italijanski državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Suvich je bil v Londonu, kamor j3 nesel oscbnj Mussolinijev razorožit-veni načrt. Listi so poročali, da v Londonu niso za Mussolinijeve predloge in bodo čakali i n .daljni razvoj dogodkov v Ženevi. Bolgarski ministrski predsednik in zunanji minister Muša-ncv je posetil prestolice evropskih velesil in se je konečno tudi oglasil v Budimpešti. — Francoski zunanji mini-st r Barthou je bil v Varšavi, katero je ostavil razočaran nad politiko Poljakov, ki gredo svojo pot, ne oriraje se na Francoze. Iz Varšave se je odpeljal Barthou v Prago, kjer :o ga sprejeli — RcsraiiSki zunanji minister Titulescu je imel v ParIZd razgovore s francoskim zunanjim ministrom in predsednikom vlade. Kriza španske vlade, Lerrouxova vlada na Španskem je odstopila, ker so je predsednik repufc1-'te Zamora branil, da bi podpisal od vlade predloženi pomilostilr; predlog-, po katerem bi prišlo na svobodo več tisoč najbolj zagrizenih monar^^tov. Katolištvo — krščanstvo. Papež je nedavno sprejel v posebni avdienci 300 udeležencev poučnega tečaja o Katoliški akciji. Prisotni so tudi bili inozemski gojenci bogoslovnih zavodov, fci so v Rimu. Papež Pij XI. je ta mladi zbor prisrčno pozdravil, poudarjajoč, da mu pripada bodočnost in z bodočnostjo delovanje v Katoliški akciji. Kakor je izraženo v imenu, gre predvsem za delo. »Ko sem bil mlad«, je rekel sv. Oče, »sem slišal, kako je neki sveti škof izjavil: Biti katoličan, je dobro; kdor pa hoče biti dober katoličan, mora biti najprej dober kristjan.« Nujna in tesna je zveza med krščanstvom in kato-lištvom: tako je naglasil sv. Oče. Izven katoliške cerkve ni krščanstva, če pa se tako naziva, je okrnjeno krščanstvo, krščanstvo po imenu. To velja predvsem za gotove dežele — ne za bližnje, tudi ne za Italijo, če prav tudi tukaj v tem oziru ni brez nevarnosti — velja za tiste dežele, kjer poleg katoličanov živijo druge veroizpovedi. Vprav tukaj se da ugotoviti, kako malo je izven katoliške cerkve krščanstva in religije. »Katoliški« narodni socialisti. Benediktinski pater Alban Schaclileitner, ki je pred leti bival in deloval na Če-hoslovaškem, je znan po svojem strogem nemško-narodnem prepričanju. Iz narodnih nagibov je postal občudovalec in pristaš Adolfa Hitlerja. To na-rodno-politično prijateljstvo je g. patra tik pred sklepom konkordata med sv. Očetom in nemško vlado spravilo v spor z munchenskim nadškofijskim or-dinariatom, ki je imel za posledico cerkveno kazen za g. patra. Razvoj hitle-rizma v Nemčiji, ki se vedno bolj izoblikuje kot protikatoliški pokret, je g. patru odprl oči. Njegova hitlerjevskf vnema je padla globoko ter se priblL žuje ničli. K temu spoznanju je tudi pripomoglo nastopanje katoliških na-rodno-socialističnih beguncev iz Avstrije, ki sedaj prebivajo na Bavarskem blizu stanovališča g .patra Schachleit-nerja. G. pater je te ljudi, ki so po veroizpovedi katoličani, iskreno povabil, naj vsak izmed njih opravi svojo veliko nočno dolžnost kot katoličan. V to svr-ho je naprosil dovoljno število duhovnikov, da bi mogli vsi 500 narodno-so-cialistični begunci brez čakanja opraviti spoved. Povabilo »nacionalnega« duhovnika (p. Schachleitnerja) pa je imelo čudovit učinek: od 500 jih je prišlo samo 30. Tako je stari duhovnik, ki se je v dobri veri zavzemal za hitle-rizem, iz lastne skušnje spoznal, kako neskladna med seboj sta hitlerizem in katolicizem, in kakšna je vera tistih katoličanov, ki prehajajo v vrste nemškega narodnega socializma. Za družine. Sodobno svobodomisel-stvo je povzročilo moralni razkroj v družinah. V tem svojem razkrojeval-nem delu je meščanski liberalizem dobil močna zaveznika v socializmu ter boljševizmu, kojima je cilj razboj zakonske zveze", ki naj mesto nje stopi svobodna zveza med moškim in žensko. Razkroj morale v družini ima usodne posledi~e zlr.:ti za potomstvo. S padajočimi krščanskimi načeli tudi pada vzgojna skrb za otroke, ker se starši s takšnimi načeli ne zavedajo SVvj^h dolžnosti, ki jih imajo kot odgo-jitelji napram Bogu in Dru- ga posledica pa je: ljudje takšnih nazorov smatrajo otroka ne kot dar božji, ki ga Stvarnik po njih poklanja narodu in državi, marveč kot nadlego. Da se ta nadlega ukine ali vsaj zmanjša na čim manjšo mero, se število rojstev »regulira« = urejuje tako, da je čirn manj otrok. To je tista zloglasna »bela smrt«, ki razjeda hrbtenico naroda in njegovega življenja. Ker se njeni po-končevalni učinki vedno usodnejše pojavljajo po svetu, so po raznih državah začeli s protiukrepi. Na Italijanskem so ustanovili državno varstvo mater in otrok. Vodstvo te ustanove poroča, da je izdalo 2000 ženitvenih premij po 500 lir kot podporo ubogim zaročencem, da morejo skleniti zakonsko zvezo. Vsak zakonski par prejme rojstvene premije po 500 lir v obveznicah, ki se izplačajo ob rojstvu prvega sina, če se narodi v prvih 2 letih zakona. Nadalje je bilo izročeno 100.000 lir posameznim pokrajinam, da se o materinskih ali dečjih dnevih razdelijo med uboge družine. Nekaj sličnega je že vpeljala tudi Nemčija ter namerava sedaj tudi vpe-lj.VU Avstrija. NOVIČK Osebne vesli. IMENOVANJE NOVEGA STOLNEGA DEKANA. Z apostolskim pismom, ki je dospelo v Maribor dne 25. aprila, je imenoval sv. Oče za dekana lavantinskega stolnega kapitlja g. dr. Franca Cukalo, stolnega kanonika in ravnatelja bogo-slovnice. Novoimenovani stolni dekan je rojen dne 1. decembra 1878 na GomiLskem v Savinjski dolini. Po v Celju končani gimnaziji je študiral bogoslovje v Celovcu, kjer je prejel dne 20. julija 1902 mašniško posvečenje. Po enoletnem kaplanovanju v Železni Kaplji je na* daljeval bogoslovne nauke v Gradcu, kjer je postal doktor bogoslovja leta 1907. Kot mlad doktor je bil prefekt v deškem semenišču v Celovcu in je tudi vršil službo pridigarja v mestni župnijski cerkvi. Od leta 1912—1920 je župnikoval v Podkloštru. Od dne 30. septembra 1920 do imenovanja za stolnega kanonika leta 1926 je bil župnik v Guštanju in obenem dekan dekanije Mežiška dolina. Koj po imenovanju za kanonika je postal ravnatelj bogoslovja, katerega vodi še danes. Novi stolni deikan je na glasu ¡kot cerkveni govornik in razvija veliko delavnost v krščanski dobrodelnosti po celi škofiji. Precej let je vodil mariborsko akademsko kongregacijo in je danes z vsemi močmi na delu za razmah Katoliške akcije. Posebej še treba povdariti, da je novi stolni dekan predsednik Mohorjeve družbe in skrbi na tem odličnem mestu za razširjenje in poglobljenje krščanske ljudske prosvete. Vsestransko delavnemu stolnemu dekanu častita »Slovenski gospodar« k zasluženemu imenovanju! Novi stolni dekan je bil slovesno rimeščen dne 28. aprila v stolni cerkvi. Slovesni obred je izvršil škof dr. Ivan Jožef Tomažič, na kar je sledila ponti-fikalna sv. maša novega stolnega dekana. Bivši praški nadškof dr. František Kordač je umrl dne 26. aprila t. 1. v visoki starosti 82 let v bolnici usmiljenih bratov v Pragi. Nesreče. Dva požara. V Podovi pri Racali je upepelil ogenj posestniku Francu Gsel-manu gospodarsko poslopje. Pogorel-čeva škoda znaša 20.000 Din. V Framu je pogorela hišica z gospodarskim poslopjem malemu posestniku Francu Stancerju. Zgorela je krma, živež, razno poljedelsko orodje in znaša škoda 30.000 Din. Otrok zanetil ogenj. Nenadoma je izbruhnil ogenj v gospodarskem poslopju posestnika Jakoba Polanca v Zago-jičih, občina Markovci pri Ptuju. Petletni Janezek, sinko Polančevega zeta Plohla, se je igral z vžigalicami pri kupu slame pri gospodarskem poslopju. Od kupa zažgane slame je preskočil ogenj na gospodarsko poslopje in ga uničil z vsem, kar je bilo v njem. Gasilci so preprečili, da se ni razširil požar še na druga poslopja. Ogenj sredi trga. Sredi trga Vransko je uničil v noči ogenj posestniku Francu Slapniku gospodarska poslopja in mu povzročil 100.000 Din škode. Gasilcem gre zahvala, da so obvladali ogenj in oteli 30 posestnikov usode pogorel-cev. Ogenj je že bil zajel stanovanjsko hišo pogorelca, poleg stoječo hišo posestnika Pungartnika in poslopje posojilnice. Smrt mladeniča v Savinji. Dne 23. aprila so potegnili iz jeza Savinje na Ljubnem truplo 201etnega Silvestra Ži-bovca s Krničkega vrha pri Lučah, sina posestnika in bivšega lučkega župana. Iz vode potegnjeni je imel na glavi pri desnem očesu dve zevajoči ZOBNI KAMEN se zdaj lahko odpravi! - PRAVI ZNANOST Ne samo z umetnostjo zobnega zdravnika, ampak prav preprosto na ta način, da si zobe redno .čistite s Sargovim Kalodonfom. Zakaj to je edina zobna krema pri nas, ki ima v sebi znanstveno priznani sulforicinov oleat po d™ Braunlichu, ki odpravi zobni kamen in ki prepreči, da se ne naredi drug. Sulforicinov oleat razkroji organske sestavine, ki spajajo zobni kamen In go pritrjajo na zobe. Njegova spojina se raz-rahlja, da se odkruši in več ne naredi SARG rani in ne ure, ne verižice in ne denarja v žepih. Preiskava je dognala, da je nesla Savinja truplo od Strug, 7 km nad Lučami, do Ljubnega. Silvester Žibovc bi bil moral dne 23. aprila k vojakom in se je mudil v nedeljo dne 22. aprila s tovariši v krčmi na Radu-hi. Iz krčme jc zginil in nikdo ne ve kedaj. Dne 24. aprila se je vršilo sodno raztelesenje iz vode potegnjenega. Komisija je ugotovila, da je bil Silvester, ko je padel v Strugah pri Lučah v Savinjo, še živ. Obe rani je dobil v vodi, ki je kotalila njegovo truplo po kamenju. Ura, verižica in denarnica so padle žrtvi v vodi iz žepov, ker se je tudi njegova obleka raztrgala ob skalovju. V tem slučaju gre za smrtno nesrečo. Strahovita požarna nesreča pri Ča-kovcu. V zadnji številki smo poročali na kratko o strahotni požarni nesreči, ki je zadela dne 23. aprila vas Dolnji Kraljevac p. Čakovcu. Ogenj je povsem uničil v tem selu 373 stanovanjskih in gospodarskih poslopij, več drugih objektov je poškodovanih. 109 družin % nad 700 člani je ob streho. Ogenj je izbruhnil omenjenega dne ob 14. uri v hiši bratov Blažek in vdove Grozdek. Vse domneva, da so zanetili ogenj otroci. Radi močnega vetra se je širil požar z neverjetno in neugnano brzino. Že tekom 20 minut je bilo 70 poslopij v objemu plamenov. Ker tako ogromnemu požaru ni bila kos domača in so- sedne gasilske čete z ročnimi brizgal-nami, so poklicali na pomoč gasilce i? Varaždina, Novega Marofa, Čakovca Ludbrega, Dolnje Lendave in VelikegE Bukovca. Na delu je bilo zavsem 33 ga silnih društev. Gašenje je bilo močne otežkočeno radi pomanjkanja vode ir> neznosne vročine ter je trajalo skoz. čelo noč. Gasilcem je uspelo še le piot jutru, da so zajezili požar. Človeških žrtev nesreča ni zahtevala. Več oseb j( dobilo hude opekline, 15—20 ljudi j< vsled vročine ob vid. Od upepeljeni! poslopij so bila zavarovana samo štiri Celotna škoda je cenjena na 2 in po! milijona Din. Mlad fant padel ter se ubil. 221etn: posestnikov sin Albert Robnik iz Spodnjega Jezerskega pri Kranju je pri postavljanju od tovarišev padel ritansk v strugo potoka in si je pri padcu prebil tako močno glavo, da je izdahnil ži drugi dan po nenadni nesreči. Vol nabodel fanta. Podivjan vol j nabodel skozi trebuh in opasno poške doval čreva posestnikovemu sinu Z& gorcu iz Cerovega loga pri Št. Jernej na Dolenjskem. Težko poškodovaneg. so oddali v nbvomeško bolnico. Deklica utonila. Pri prekoračenju na rasle Kokre pri Kranju je zgubila n. brvi Katrica Jerič iz Možjance ravnotežje, padla je v vodo in utonila. Pr tupališkem jezu je vrglo valovje truplc smrtno nenesrpčene na obrežje. Pritajen ogenj v šoli. V poslopje šole v Ribnici na Kranjskem je poklical upravitelj dimnikarja, ki je dognal, da so se saje že vnele, a je dimnik ometel in odšel. Dimnikar pa ni opazil, da se je že bil vnel v dimnik vzidan tram, ki je tlel počasi dalje. O polnoči je dogorel tram v šolsko sobo drugega nadstropja, ki je bila takoj v plamenu. Vsled prasketanja vzdramljena soseda je vzbudila pod gorečo sobo v pritličju stanujočega Upravitelja, ki je poklical gasilsko pomoč in je bila nadaljna nevarnost kmalu odstranjena. ( Nesreča na poti k svatbi. Marija Od-lazek, posestnica na Veseli gori pri Št. Rupertu na Dolenjskem, si je na poti k poročni maši svojega sina Franca pri padcu v gozdu zlomila desno nogo v stegnu. Mesto na ohcet, so jo morali spraviti v bolnico. Zaključek grozne rudarske nesreče v Kakanju v Bosni. O strahoviti rudarski nesreči v Kakanju v Bosni smo že ¡poročali zadnjič. Po uradni ugotovitvi je zgubilo življenje 127 rudarjev. Pobegnili so iz rova 120 trupel, 7 jih še liščejo, a jih najbrž ne bodo našli, ker so bili ti nesrečneži v neposredni bliži-ini eksplozije plina, ki ga imenujejo 'metan, in jih je najbrž popolnoma razneslo. Število vsled smrti 127 rudarjev prizadetih znaša 700 oseb. Deset družin je zgubilo po več članov. Smrtno je ponesrečilo 74 katolikov, 38 muslimanov in 15 pravoslavnih. Družinam ponesrečenih je poklonil kralj. 100.000 Din, kr. banska uprava v Sarajevu 300.000 Din in vlada je obljubila, da bodo prejema-;le prizadete rodbine dosmrtno pokoj-jnino iz bratovske skladnice, ki bo po možnosti presegala povprečni zaslužek dosedanjih skrbnikov. Dva velika požara. Dne 24. aprila v noči je izbruhnil požar v lesnem skladišču industrije »Našička« v Sušinah-Gjurgjevacu pri Osijeku. Gasilci so po- Bolgarski ministrski predsednik in zunanji minister Mušanov (na sredi) v Berlinu. A žar omejili, a znaša z zavarovalnino krita škoda 4 milijone Din. — Dne 24. aprila ob 11. uri predpoldne je začelo goreti v selu Oštarije pri Ogulinu go- Ljudje, ki trpe na otežkočeni telesni potrebi, in ki jih radi tega mučijo krvno prenapolnje-nje trebuha, pritisk krvi v možgane, glavobol, močno utripanje srca, dalje ki trpe na bolezni dančne sluznice, fišurah, hemeroidalnem za-motku, fistulah, jemljejo za iztrebljenje črevesa zjutraj dn zvečer po četrtinko «Franz Jose-fove« grenčice. Vodilni zdravniki kirurgičnih zavodov izjavljajo, da se poslužujejo »Franz Josefove« vode po operacijah z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogenijah in špecerijskih trgovinah. Skozi najvišjo goro v Evropi Montblanc bodo izvrtali predor, ki bo stal 300 milijonov frankov. Na sliki vidimo mestece Chamonix — izhodišče predora. spodarsko poslopje Jurija FankovičaV Radi vetra je ogenj naglo preskočil na sosedna lesena ter s slamo krita poslopja. Tekom četrt ure je bilo uničenih' 16 poslopij in med temi 8 stanovanjskih. Zgorelo je 6 komadov govede,1 11 ovac in 2 svinji. Škoda znaša pol milijona Din. Razne novice. Truplo neznane utopljenke je prinesla Mura nekod iz Avstrije pred železne grablje jeza papirnice v Sladkem vrhu ob severni meji. Strašno dejanje blaznega očeta. V; Spodnji Šiški pri Ljubljani v vili Goriške ulice je bivala družina Mirka Lo-eskeja, bivšega poštnega upravitelja v Trbovljah. Loeske je živčno bolan in je ostajal vedno doma. .Žena Jožica, s katero je imel tri otroke, je v službi v Ljubljani kot poštna uradnica. Dne 25.1 aprila se je podala žena v službo in jo pustila doma moža, njegovo sestro Kri-j stino in tri otroke. Ob pol šestih je morala Kristina po opravkih iz stanovanja, katerega je zaklenila in oddala ključ neki stranki. Kristina je bila ob sedmih že nazaj doma. Ko sta z mačeho Mirka Loeskega odprli kuhinjo, sta videli, da se je v Kristinini odsotnosti zgodilo nekaj strašnega in je tako groznega dejanja zmožen samo blaznež. Nesrečni oče je v navalu duševne zmedenosti s starim bajonetom zaklal 7-letno Darinko, 51etno Lejo in 31etnega Mirka. Po krvavem dejanju se je mož oblekel v žensko obleko, si ogrnil plašč svoje sestre in pokril ženski klobuk. Odšel je pred pošto, kjer je počakal na svojo ženo in jo spremil domov. Še le pri pogledu na ljudske množice pred stanovanjem je žena spoznala, da se je moralo v njeni odsotnosti doma odig-' rati nekaj strašnega. Ivo je obupno kri-) knila, so jo sosedje odvedli, policija je pa prevzela nesrečnega očeta, ki so jo čudil, zakaj mora na policijo. 2. tnal 193í:. .SLOVENSKI GCSPODAB Sfrati 5. Strel iz sHobranp. pred sodiščem. — Pred ljubljanskim sodiščem se je nagovarjal dne 24. aprila 501etni posestnik požef Vrtačič iz Žibovega sela pri Novem mestu. Obtožnica mu je očitala, da je letos dne 30. januarja ponoči ustrelil kmečkega fanta Antona Turka. Pri iVrtačičevih so praznovali poroko hčerke Marije. Zvečer so fantje prišli vog-larit in Vrtačič jih je pogostil. Čez dobro uro so pridrveli nazaj in vrnili ne-fkaj vina, češ, da je prekislo. Drugi dan SO isti fantje voglarili pri sosedu Bar-boričii, na povratku pa so začeli pred Vrtačičevo hišo razgrajati. Ker je Vrtačič to že pričakoval, se je bil oborožil s puško in se skril v hlev. Ivo so prišli 'fantje mimo, je ustrelil v zrak. Takoj nato je videl prihajati od kozolca na dvorišče nekega moškega. Bil je Anton ¡Turk. Vrtačič je sprožil. Turk se je po strelu obrnil in napravil le še kakih 10 korakov. Pristopili so fantje, ki so ga dvignili, nakar je izdihnil. Vrtačič je bil obsojen radi prekoračenja silobra-Ina na leto dni zapora, pogojno za dobo Itreh let. Čeprav ste danes zdravi, lahko že jutri zbolite na gripi, angini itd. Mislite v tem slučaju na ASPIRIN tablete in na Bayerjev križ®), ki Vam jamči za njihovo pristnost. y.'».: .JUGEFA. Vi, Zajreb,,0*»rK. Ojlai>"reglslrípod S. br. 437 od 10. L 1934. Klobuke za birmance in botre kupite najcenejše pri klobučarju Franc Berniku v Mari-iboru, Trg Svobode, med gradom in frančiš-ikansko cerkvijo. ^ .^sujit; 407 ! Velika izbira manuiakturnega blaga v Trpinovem bazarju, Maribor, Vetrinjska ulica 15. •Naši kupci dobe koledar »Slovenskega gospo-Jdarja«. ' ~ ^''-Ižg^tei^ ^f Skrofulozne rane. Ta dolga bolezen nakazi .človeka, ker mu še po ozdravljenju pusti vidne nelepe brazgotine. »Fitonin« take rane hitro ozdravi, ne da bi ostali kakršnikoli znaki. Steklenica »Fitonina« stane 20 Din v lekarnah. Po poštnem povzetju 2 steklenici 50 Din. Poučno knjižico št. 18 pošlje brezplačno »Fi-jton« dr. z o. z., Zagreb 1-78. (Reg. pod št. 1281 'od 28. VII. 1933.) zm&s&l -----j.*r;" Obžalovanja viedni f slučaji.--^".: i; Prijet požigalec. Mariborska, policija ije zaprla in predala sodišču Ivana P.et-jkaf 321etnega delavca, ki je zažgal ^¿ev (Marije Lilinger v Voseku. Zagrešil je jtudi še posilstvo pri Sv. Marjeti ob Pe- snici. Aretirani je že priznal oba zločina, Uboj. V Juršincih pod'Ptujem so se sprli fanti in smrtna žrtev je postal 22-letni Kon. Polanec, katerega je ustrelil 231etni J. IIolc iz Zagorcev. Ustreljenega so sodno raztelesili pri Sv. Andražu v Slov. goricah in ugotovili, da mu je ¡krogla iz samokresa prebila srce, pljuča in odvodnico ter je obtičala v hrbtenici. Aretirani priznava dejanje z izgovorom na silobran. Iuizno iz Prchmiiria. .. Tuiiiište. V pojasnilo po nepotrebnem se raaburjajočim osebam. Dne 21. marca sem poročal na tem mestu sledeče: Prejšnji teden se je vrnila iz Paračina g. Anica II. Kakor je pri mladih dekletih običajno, je tudi ona šla od doma, da bi si prislužila denarja za lepšo obleko in večjo balo. Ker pa ji gospodar ni dovolil, da bi v nedeljo in ob praznikih zahajala k božji službi, je službo pustila in se je vrnila domov, kar je lepo od nje itd. itd. Gdč, Anico očividno bode beseda »bala«. Zdi se mi, da je to besedo popolnoma narobe razumela »Bala« je slovenska beseda in pomeni vse; kar nevesta, po domače sneha, dobi, ko se poroči. Gospodična pa si- besedo »bala« razlaga v domačem prekmurskem narečju, kjer »bala« pomeni zavoj blaga, platna. Njeno razburjanje je čisto nepotrebno, ker je ves odstavek o njej napisan le pohvalno in ne poniževalno. Popolnoma nerazumljivo pa se mi zdi vznemirjanje g. Ivana P., ker se poročilo njega sploh ne tiče. — Poročevalec »Slovenj skega gospodarja«. Gomilica. Naša vas kakor tudi okolica i!" mnogokrat nepovabljene in nedobrodošle . ste, ki najraje prihajajo ponoči, ko že lju spijo. Ti dolgoprsti ponočnjaki kaj radi : hrepene po tujem blagu, zlasti po perutnin Tako so pred kratkim večim gospodinjam odnesli kokoši, a tokrat niso imeli sreče; kajti oko postave je čuječe in tudi tem kurjim tatovom so prišli orožniki' na sled ter z njimi pošteno obračunali, kar jih bo najbrž spametovalo. , Dolina votlin v Kar-melskem pogorju. i Angleški iin ameri-kanski starinoslovci so )odkrili na znanem jKarmelskem pogorju ¡v Palestini podzemeljske votline, ki so že pbljuclene skozi never-ijetno dobo — 100 tisoč (let. Tamkaj so zadeli na dosedaj najstarejša človeška okostja. Ta pkostja so dobro ohranjena an so preračunali njih starost na 75 ti-roč let. V onih davnih ¡predzgodovinskih ča-¡sih, ko je počivala Evropa pod debelo plastjo leda, se je veselila Palestina toplega ter [deževnega podnebja. ¡Tedaj so se podili lam (kaj bivoli, nosorogi, po ¡vodni konji In krokodili. Saj so našli pre- Januš Goleč: 17. nadaljevanje. KRUCI Ljudska povest po zgodovinskih virih. In res! V poltemo zavitih zgodnjih urah je bilo opaziti pod hribom gibanje in tekanje, ki se je strnja-lo v krog. Kruci so pripravljali napad. Straže so pozvale na opazovanje župnika. Poveljnik je uganil kmalu, za kaj bo šlo tokrat. Napadli bodo strelci. Vsak bo držal pred seboj po eno in več debelih vreč s slamo. Po trebuhu se bodo plazili navzgor do volčjih jam. V te bodo pometali vreče, skočili sami vanje in seve na s slamo zavarovano vrečo, sicer bi se na-bodli. Vsak bo izpulil s časom ostre kole in čepel precej udobno ter varno kakor v zakopu. Iz jam bodo otvorili ogenj iz pušk na jeruzalemske nasipe v trenutku, ko se bodo ponovno pojavile za njihovimi hrbti vrste lestvarjev in kijarjev. Nekaj teh strelcev — vrečarjev bodo že upihnili iz utrdb s streli; ostalo bo treba iztrebiti s previdnimi protinapadi. Tako se je glasil poveljnikov poduk, katerega so bili potrebni branitelji. Kruci so se že plazili na kreber po hribu, pori- vajoč pred seboj natrpane vreče. Tokrat niso tulili po indijansko. Čuti je bilo le pritajeno hrsanje obleke po zmrzli zemlji, katerega je prekinjal še vedno obupni jek s smrtjo se borečih po volčjih jamah. Tudi vrečarji so varali sami sebe v nadi, da bodo gotovo presenetili prve zmage pijane v spanju in se potegnili do cilja neopaženo ter brez izgub. Komaj so se priplazili v strelno razdaljo, so za-plamtele visoko plamenice na vseh koncih zakopov, Osvetljevale so liki kača lazeči cilj. Na rezko povelje so odjeknili s hriba navzdol prvi streli. Kruc, ki ni skril v trenutku oddaje prve salve butice za vrečo, se je zakotalil po hribu v objemu majke smrti. Ne-zadeti se niso spustili v beg. Planili so kvišku, vsak vrečo za ramo, in že je izginil v jami, kjer se je spustil na vrečo brezobzirno na že nabodenega tovariša in mu pomagal s težo lastnega telesa hitreje v večnost. Naskok na jame in izgin v njih se je odigral z naglico, da Miklavčani niti utegnili niso, da bi bili ponovno nabili svoje krese in pihalnike. V jamah potuhnjenih napadalcev ni nikdo več videl. Da so pridno na delu, so pričali polomljeni kolci, ki so frčali iz pasti na vce strani, in številni Črensovci. Pred nedavnim se je začel pri nas tečaj za trajno vezenje. Vodi ga učiteljica vezenja gdč. -Marija Kogovšek iz LJubljane. Na tem tečaju se dekleta marsikaj lepega in koristnega nauče, zato se ga pridno udeležujejo. Bogojina. V prvi polovici preteklega meseca so pri nas žalostno zapeli mrtvaški zvonovi ter oznanjali smrt g. Jožefa Časara. Pokojni je bil delaven mož. Bil je namreč med ustanovitelji naše kmečke hranilnice in posojilnice, obenem pa vnet delavec v zadrugi. Njegova pridnost in delavnost se že izraža v tem, da je dal šolati vse svoje otroke, čeprav , je bil manjši posestnik. Toda dobrobit otrok mu je bila tako pri srcu, da je rajši sebi pritrgal od ust, kakor pa da bi otroci ostali doma ne-izšolani. Zapustil je več otrok, ki so že vsi pri svojem kruhu, razven najmlajšega Franceta, vnetega delavca v akademskih društvih, ki študira na ljubljanski univerzi pravo in bo predvidoma v kratkem končal. Francetov brat Vinko pa že par let deluje kot učitelj v Gen-terovcih in je v svojem delokrogu dosegel lepe uspehe. Vsled svoje delavnosti in domačnosti je pri ljudeh, ki so večinoma Madžari, postal zelo priljubljen in gotovo bi jim bilo težko, ako bi bil službeno premeščen. Francetova sestra Anica je lani diplomirala v ljublj. ženski bolnici, ena pa se je posvetila samostanskemu življenju in postala sestra-nuna, d oči m je najstarejši Jože poročen v Murski Soboti Pokojni g Časar je zadnje čase vsled bolezni začel hirati in bolezen ga je premagala. Spreviden s sv. zakramenti je vzorni katoličan in skrben družinski oče zatisnil oči k (večnemu počitku. Naj mu ho lahka zemlja, it žalujočim domačim in vsem sorodnikom pa naše iskreno sožalje! Sovražnici katoliškega mladinskega pokreta. Katoliško mladinsko gibanje ima na Bvetu razne nasprotnike. Nekateri mu Dolnja Lendava. Dne 15. marca se je pri nas vršil občni zbor krajevnega odbora Udruženja vojnih invalidov v Dolnji Lendavi. Izvoljen je bil ponovno stari odbor. Obisk je bil slab, tem boljši pa dne 22 .marca. Tega dne se je namreč vršil redni občni zbor »Udruženja trgovcev v D. Lendavi«. Zborovali smo v prostorih hotela »Krona«. Občnega zbora sta se udeležila g. Čeh Franc, predsednik Združenja trgovcev v Murski Sotooiti in zastopnik TOI g. Igo Kaiser, tajnik Zveze trgovcev v Ljubljani. Dolnja Lendava. Dne 23. marca, ob treh popoldne so dobili naši vrli gasilci telefonični poziv na pomoč k požaru v D. Mihajlovcu pri Čakovcu. V par minutah so bili zbrani in 16 jih je odbrzelo z veliko motorno brizgalno proti, kraju nesreče. Ko so prišli na kraj požara, so videli že veliko razdejanje, a niso se obotavljali, temveč so se takoj lotili dela ter reševali, kar so mogli. Z delom so začeli krog četrt na pet in delali neprestano do četrt na 11. uro. Motor je izvrstno deloval, dočim je pri dveh drugih brizgalnah se pokvaril. Zelo lepo od naših gasilcev, da so bližnjemu takoj pripravljeni pomagati ter se ne pritožujejo, čeprav delajo brez počitka celih šest ur. Kakor je že list poročal, je zgorelo nad 100 hiš in gospodarskih poslopij. Vzrok požara še ni znan. Dolga vas. Danes teden smo na tem mestu poročali, da je pri nas tik ob madžarski meji kar nenadoma začel goreti gozd. Po natančnejših raziskavanjih so dognali, da je zgorelo skoraj 10 oralov gozda, ker znaša približno 10.000 Din škode. Širite „Slov. gospodarja"! nasprotujejo z besedo in agitacijo, drugi z nasiljem. Nasilno mu nasprotujejo nacionalisti, ki stavijo narodnost nad vero. Mladina mora narodno čutiti, vsak njen življenjski dih mora biti prešinjen z narodnostnim duhom, vera je postranska stvar. Nacionalistični pretiranci gredo v svoji zagrizenosti celo tako daleč, da proglašajo vero kot škodljivo in pogubno za narodnost, ker ovira s svojo versko moralo (verskimi predpisi za življenje) razmah vseh sil narodnostnega pokreta. Na tem stališču je nemški narodni socializem, ki onemogočuje delovanje katoliških mladinskih organizacij v Nemčiji ter jih preganja do uničenja. Geslo, ki ga je izdala Hitlerjeva mla,-dina, slove: »Katoliško mladino je trec ba naučiti nemško misliti.« Katoliška mladina bi ne smela več misliti krščansko, marveč nemško = pogansko nemško. Njeno teženje in stremljenje mora biti naravnano ne k Bogu kot končnemu življenjskemu cilju, marveč k ojačitvi nemške pasme in očiščenju nemške krvi, ki je prva na svetu. Nemška pasma, nemška kri, nemški bog: to so tisti maliki, ki naj jim služi nemška mladina in vse nemško' ljudstvo. Ker pa nemški katoličani nočejo sodelovati pri nemškem narodno-sociali-stičnem malikovanju, so izpostavljeni preganjanju, ki ga trpi v dnevno rasto či meri katoliška mladina. Na isti sovražni liniji zoper katoliški mladinski pokret se z nacionalisti nahajajo tisti, ki so jim drugače protivni, ker stojijo na skrajni levici: mednaro-, dni socialisti in komunisti. Predzadnjo nedeljo v aprilu so to dokazali španski socialisti. To nedeljo je bila napovedana velika manifestacija katoliške mladine V Eskorialu (severno od Madrida). Da bi to prireditev, Z» katero jo bilo napovedanih 50.000 udeležencev, onemogočili, so socialisti napovedali za Madrid in okolico 24urno splošno stavko. Socialistična hudobna nakana se ni posrečila, vlaki so kljub stavki vozili, popeljali so udeležence kongresa v Eskorial in zopet domov. To je brez-verne socialiste tako razkačilo, da so napadali posebne vlake, avtobuse ter druga vozila, v katerih so se vozili člani katoliških mladeniških organizacij. Katoliški mladeniči in člani ljudske Akcije so se branili z orožjem ter so z orožjem v rokah izvojevali svobodno pot svoji veličastni manifestaciji. * mrliči ter še vedno na pomoč vpijoči težki ranjenci. Tudi slednji so morali iz jam, da so našli v njih kritje zdravi tolovaji. Utrjevalnega dela po jamah niso smeli opazovati branitelji mirno. Enkrat vgnezden Kruc bi lahko po-gubonosno čivkal iz svoje puške cele dneve in vznemirjal tabornike. Župnik je zapovedal podkuriti lonce ter kotle s smolo. Prve vrste izpadnikov so se lotile jamarjev v kritju pušk s polnimi piskri vrele smole, katere se sigurno ni nadejal nobeden sovražnik. Da je bilo povelje na izpad z vrelo smolo posrečeno izbrano, je oznanil taboru krik, tuljenje in obupni skoki iz jam. Kruci — strelci iz volčjih jam vsi opečeni po vinogradih, za njimi dobro pomerjeni streli. Sedaj je bil celo poveljnik mnenja, da bodo uživali par dni mir, dokler ne bo dobila ravbarska golazen ojačenj ali topov iz Čakovca. Zimsko jutro je pozdravilo vrle branitelje od otrok ter mater in očetov. Vse je bilo na kolenih v glasni molitvi v hramu žalostne Matere božje, v katerem je pel sveto mašo zahvalnico župnik Stariha ob pritrkovanju zvonov. Po končani službi božji je vrelo vse na okope, odkoder je bil ono jutro po odbitju drugega napada kot ribje oko čist razgled. O sovražniku ne sluha ne duha. Ali je sploh pobegnil, ali se pa skril kam dalje, da si odpomore od občutnih izgub. Poveljnik je oznanil popolno varnost in pokop mrličev, katerih so našteli 156 in nekaj še pri življenju ostalih ranjencev, ki so kmalu umrli vsled izgubljene krvi, prezebe in na zvijajočih bolečinah zastrupljenja. Dveh lepih zmag brez vsake izgube so se veselili Miklavčani in se zahvaljevali nebeški Materi, da jih ni prepustila pokolju in požigu. Župnik je dal nanositi naslednje predpoldne na najbolj vidno točko Jeruzalema grmado in jo zažgati radi čistega neba, da so morali videti njen visoko segajoči plamen do Čakovca, po celem Murskem polju in v Krajini. Goreča grmada z jeruzalemskega griča bi naj oznanila po dogovoru s »hauptmanom« Veržejcem zavrnitev prvih napadov in bila obenem opozorilo, naj prihitijo na pomoč, odrežejo Krucem umik in jih potolčejo do zadnjega. Kres je prasketal veselo, se vzpenjal visoko proti nebu in pel v svitlih plamenih prvo hvalnico za zmago nad sovragi pri tokratnem in največjem vpadu strašnih Krucev! ostanke od vseh baš kar naštetih živalskih vrst. Starinoslovci so raziskovali karmelske voltline zadnjih 6 let, in so dokazali, da so služile človeku skozi 100 tisoč let v bivališče. Prvotni prebivalci karmelskih votlin so bili iz kamene dobe, nadaljni narodi, katere omenja sv. pismo stare zaveze in pozneje pa Arabci, ki so še danes doma v podzemeljskih luknjah gore Karmel. 20.000 slonov pa eden avtomobil. Gotovo še ni bilo slišati, da bi bil avtomobil zamenjal lastnika za 20 tisoč slonov. V, naslednjem slučaju ne Velika Nedelja. Pri katoliškem društvu začne prvo nedeljo v maju dne 6. poslovati oži-votvorjena knjižnica. Društvo je nakupilo z nabranim denarjem nekaj novih knjig, ki jih da sedaj na razpolago čitanja željnemu ljudstvu. Izposojuje se ob nedeljah eno uro pred drugo službo božjo, nakar se dvorana zapre. Izkaznica za knjižnico stane 2 Din, izposoj-nina za knjigo pa 50 par. Segajte pridno po dobrih in lepih knjiigah, ker le take popleme-nitijo naše duše. — Obljubljene »Rokovnjače« nadaljevanje »Legijonarjev« sedaj ne bomo igrali radi nastalih nepričakovanih ovir. Pač pa bomo podali za zaključek letošnje sezone krepko kmečko in življenjsko resnično igro »Užitkarji«. »Rokovnjači« pa so preloženi na poznejši čas. Šmiklavž pri Slovenjgradcu. Dne 15. aprila je preminul tukajšnji odlični posestnik Anton Pritožnik, po domače Štih v Šmiklavžu, v najlepši moški dobi šele 54 let. Po šestteden-skem bolehanju je postal žrtev hude bolezni legarja na možganih. Pokojni Štih more tukajšnjim možem in mladeničem v mnogem oziru služiti kot vzgled. Bil je zelo delaven, trezen in varčen mož. Najprej je skozi 20 let gospodaril na veliki pa zelo težavni kmetiji pri Spodnjem Potovniku na Graški gori. Nato je leta 1927 to kmetijo, ker so mu plazovi veliko škodo delali, prodal in kupil za 1 milijon kron tukajšnje lepo in veliko Štihovo posestvo. Kljub hudim časom je znal svoje gospodarstvo v ravnovesju ohraniti in je bil izmed redkih kmetov, ki nimajo dolga. Bil je zelo razumen mož, navadno je bil občinski odbornik, skozi eno dobo je bil celo župan bivše tukajšnje občine, nazadnje je bil načelnik tukajšnjega cerkveno-skladnega odbora in je z veliko skrbnostjo izvršil obširna popravila pri župnišču in mežnariji. Kar se mora pa posebno povdarjati, je bil pokojni Štih vzoren katoliški mož, njegova hiša je bila posvečena Jez. Srcu, bil je, edini izmed tukajšnjih posestnikov, član 3. reda sv. Frančiška in član Apostolstva mož. Bil je velik cerkveni dobrotnik, za nabavo novih zvonov je daroval veliko svoto 10,500 kron. Njegov pogreb je bil prav veličasten, g. župnik je govoril vrlemu možu v slovo. Vzglednemu in zelo zaslužnemu možu ohranimo hvaležen spomin! Zgornja Poljskava. Žalostno so v soboto dne 21. t. m. zaklenkali zvonovi na Zgornji Poljskavi in žalostno je v napih srcih odjek- nila vest, da je zapustil to solzno dolino, spre-viden s sv. zakramenti, mladi, 301etni posestniški sin Robar Ivan, edini sJn daleč naokoli znane in spoštovane rodbine v Gaberniku. Je-tika, najhujša uničevalka mladih življenj, je pretrgala nit njegovega življenja in s tem odvzela staršem edino oporo na stara leta. Dolgih šest let si se, nepozabni in dragi nam Ivan, boril junaško proti tej kruti morilki, iskal pomoči pri zdravnikih, v zdraviliščih, v Bogaški Slatini in na Golniku; noč in dan sta čuvala pri tebi s strahom in nado v srcu skrbna roditelja, a žal, vse zaman. Bolezen je bila močnejša od tebe, dolgo si se upkal, a končno si podlegel. Rajni je dovršil kmetijsko šolo v Št. Juriju, kjer si je pridobil mnogo temeljiitega strokovnega znanja, ki ga je s pridom uporabljal pri gospodarstvu. Tako je skupno s skrbnim očetom povzdignil posestvo do take veljave, da služi vsem vaščanom za vzor. Blagi pokojnik naj v miru počiva, dobrim staršem naše sožalje! Sv. Barbara v Halozah. Priplaval je angel smrti ter pobral te dni iz naše sredine pridnega moža, gospodarja zelo uglednega Antona Bratušeka, posestnika v Gradiščah, v starosti 59 let. Bil je več let naročnik »Slovenskega gospodarja« in drugih nabožnih listov, naklonjen cerkvenim uslužbencem, kakor tudi vsem revežem. Kdor ga je obiskal na njegovem domu, ga je postregel po možnosti. Omenjeni je bolehal že dolgo časa, nakopal si je bolezen v svetovni vojni. Zgradil si je lep nov dom ter uredil svoje posestvo tako, da je drugim za vzgled. Nekdaj v mladih letih je vršil tudi službo cerkovnika v župni cerkvi Sv. Barbare, zato mu je tudi g. župnik Grob-ler v zadnje slovo pri odprtem grobu govoril poslovilne besede, da so navzoče ganile do solz. Med drugim je g. župnik omenil, kako je pokojni natančno in vestno gojil svoje vi- nograde ter podpiral reveže^ za kar mu na} bo plačnik Vsegamogočni v nebesih. Zapuščaj ženo in dva sinova, katerim izrekamo našej iskreno sožalje, ter ne pozabimo na dobregai Tončeka, spominjamo se ga v molitvi! Sv. W"-;eta n. Gasilska četa Kv. IS'ir-i jeta n. Pt. priredi v ne' ljo dne 6. maja pr sov. Nadaljnje zbiranje takih izjav pa je orožni štvo zabranilo. Postopanje volilnega odbora ni bilo v zakonu osnovano. V smislu par. 38 zakona o občinah izroči sresko sodišče en izvirni izvod potrjenih kandidatnih list predlagateljem, drugega zadrži za svoj arhiv, dočim pošlje liste brez imen predlagateljev občini, da j'h preda volilnemu odboru. Če na teh izvodih' predstavnik in namestnik kandidatne liste nista označena, se smeta brez dvoma predstavnik in namestnik izkazati z originalom, ki ga prejmejo predlagatelji od sodišča. Vo lilni odbor mora v takem slučaju predstavnika ^ namestnika pripustiti, da prisostvuje poslovanju, v kolikor ne bi iz utemeljenih' razlogov smatral predložene izvirne kandidatne liste za neverodostojne. vrnil Pučka Ignaca kot predstavnika Galun- Botrice in botri! Pripravite birmska danila že v naprej! Najprikladnejša in obenem najcenejša dobite v knjigarnah TISKARNE SV. CIRILA V MARIBORU. / V predmetnem slučaju je volilni odbor za-tlrove liste, ne da bi bil sprejel ponudeno iz-tviirno kandidatno listo, ker je pravnopomotno smatral za merodajne le one izvode list, ki [jih je sprejel od občine. S tern je brez zakonitega razloga odvzel predstavniku Galundrove liste pravico kontrole, ki je predvidena v par. 04 zakona o občinah. Ker je s tem odvzet poslovanju volilnega Odbora eden glavnih zakonskih pogojev verodostojnosti, katero pritožitelj tudi osporav a, šn ker je verjetna nadaljna pritožiteljeva tr-Jditev, da je protizakonita zavrnitev predstavnikov njegove kandidatne liste odvrnila iz-Vestno število volilcev od glasovanja, je upra-,vno sodišče moralo po par. 50 zakona o občinah pritožbi ugoditi in odločiti, kakor je zgoraj navedeno. Celje, dne 30. januarja 1934. * Zavrnjena pritožba. Šmartno ob Paki. ¿oper občinske volitve, ki so se dne 15. oktobra 1933 vršile v občini Šmartno ob Paki, Brez Gornjigrad, se je v volilnem imeniku vpisani Rozman Avg., šolski upravitelj v Šmart-nem ob Paki, s tovariš; '~i i Razlogi: 1. Steblovnik Martin ne more biti predsednik občine, ker še ni polomil računov o opravljanju občinske imovine. 12. Na Steblovnikovi kandidatni listi so po-rveoini ljudje, ki niso hoteli podpisati spomenice za državno in narodno edinstvo. 4)3. Steblovnik Martin je v sorodstvu z nekaterimi kandidati na njegovi listi. Ravnotako ¡kandidirata :ia tej listi Dreva oče in sin. ^.Upravno sodišče je o pritožbi nastopno raz-inotrivalo: ^Ad 1.—3.) Odločanje o veljavnosti kandidat-¿lfli list spada po par. 28 zakona o občinah v izključno pristojnost sreskih sodišč, katerih jodloebe so dokončne. Zato se po potrditvi kandidatnih list ne morejo več uspešno uveljavljati ugovorii proti kandidatnim listam. Sicer pa more državno nadzorno oblastvo po par. 129 navedenega zakona razrešiti predsednika ali odbornika, za katerega se ugotovi, da nima zakonskih pogojev za funkcijo ^občinskega odbornika. VRadi navedenih razlogov je bilo odločiti kot Je zgoraj navedeno. f Celje, dne 4. januarja 1934. ¡Zap.l dr. Mlinar 1. r. Pr.eds.: dr. Prenj 1. r. Sv. birma. Knjižica, ki pouči botre in birmance, kako se je ravnati pri sv. birmi, se dobi za Din 3,— v knjigarnah TISKARNE SV. CIRILA V MARIBORU. Poslednje vesti. Politične novice. V Avstriji so proslavili 1. maj s slovesno razglasitvijo nove ustave. Novo špansko vlado je sestavil radikal Sam-per in bo imela oporo na radikalih in na desnici. Levičarji so tokrat sigurno računali, da bodo sprejeti v vlado, a se jim ta up ni izpolnil. Novi valdi ne napovedujejo dolgotrajnosti. Dopisi in prireditve. Hoče pri Mariboru. V tukajšnji župniji je umrl obče priljubljeni g. Ludvik Sterle, na-stavljenec mariborskega mestnega magistrata, star komaj 51 let. Rajni je bil rodom i;z Sežane, a je bil že pred prevratom organist v Ločah, Poljčanah in v Hočah. V svetovni vojni je bil ranjen v bitki ¡pri Grodeku dne 8. septembra 1914. Po prevratu je prišel k mariborskemu tržnemu nadzorstvu in je vršil to službo vestno do svoje prerane smrti 16 let. Rajni je bil prvi kapelnik Katoliške Omladine v Mariboru, ustanovil je godbo v Hočah in bil član gasilcev v Razvanju. Letošnjo zimo je padel na ledu pred svojim stanovanjem v Razvanju, se udaril na glavo tako nesrečno, da mu je počila lobanja. Kmalu je bil zopet v službi in je bil ponosen na to, da je tako močne narave. Po par mesecih za padcem ga je iztrgala neizprosna smrt kot skrbnega očeta številni družini, hočki fari in mariborskemu magistratu. Počivaj v miru, delavna slovenska duša in žalujočim otrokom naše sožalje! — V soboto popoldne se je vršil pogreb bjagonokojnega na točko pokopališče. Pogreba j? U^&iežilo iz lloč ter Maribora 1500 ljudi. V sprevodu so bili zastopani uradniki mariborske mestne občine, pokojnikovi stanovski tovariši, gasilci iz Razvanja in Iicč, tri godbe, pevska zbora magistratnih uradnikov in iz Peker. Ob odprtem grobu se je poslovil od rajnega poveljnik razvanjskih gasilcev Ivan Visočnik. Nad vse pričakovanje številen obisk na Sterletovi zadnji poti je pokazal občo priljubljenost ter spoštovanje, katerega je užival vsestransko dobri in postrežlji-vl g. Ludvik. Gabernik pri Gornji Polskavi. Prejšnji teden smo pokopali 301etnega Ivana Robarja, edinega sina znane Robarjeve družine. Nit življenja mu je pretrgala zavratna jetika, radi katere se je zdravil tudi na Golniku, a vse zastonj. Kako je bil rajni priljubljen, je pokazal pogreb, saj so ga prihiteli spremljat na njegovi zadnji poti njegovi tovariši in znanci od blizu in daleč. Naj počiva v miru, preostalim pa naše iskreno sožalje! Sesteiže. Dne 22. aprila je izdihni svojo blago dušo Jurij Križanec, posestnik v Sester-žah. Rajni, ki je bil dolga leta naročnik »Slov. gospodarja«, je bil dober krščanski mož, varčen in skrben oče svoji številni družini. Njegovo življenje ni bilo posuto s cvetjem, pa je premagal vse težave ter je vztrajal do konca. Kako rad je pomagal bližnjim in zlasti revežem, zna mnogokateri izmed njih povedati. Pogreb se je vršil ob obilni udeležbi 24. aprila. Zapušča na bolniški postelji žalujočo ženo, 6 sinov in 2 hčerki. Blagi rajni naj počiva v miru! Preostalim naše sožalje! Gornja Sv. Kungota. Dne 10. maja se vrši v Gornji Sv. Kungoti slovesna procesija na goro Kalvarijo. V župnijski cerkvi se zberemo, odkoder ob devetih gremo s slovesno procesijo na Kalvarijo. Sv. mašo daruje domači g. župnik, pridiguje pa iz prijaznosti sloviti pridigar monsignor Vreže iz Maribora. V slučaju slabega vremena se vrši. druga sv. maša v žu-, pni cerkvi v Gornji Sv. Kungoti. Vabljeni vsí iz srca od blizu in daleč k tej slovesnosti, vse k večji časti ljubljenega Odrešenika in majnb kove Kraljice! Šmarje pri Jelšah. Sadjarska in vrtnarska podružnica bo priredila na praznik Vneboho-da dne 10. maja poučni sadjarski izlet na ba-novinsko kmetijsko šolo v Št. Jurij ob j. ž. Celje. Sresko načelstvo priredi na kmetijski šoli v Sv. Juriju pri Celju v nedeljo dne 6. t. m., ob devetih dopoldne, brezplačni tečaj o precepljevanju kostanja. Celje. Na cerkveno-glasbeni šoli so se pri j javili k zaključnemu izpitu sledeči tretjelet-niki: Barber Viljem, Markovci; Dominko Štefan, Turnišče; Florjan Izidor, Vransko, Graud Franc, Gornja Radgona; Hanc Joža, Črenšovci; Kasesnik Franc, Sv. Andraž pri Velenju; Mo-j škon Adolf, Rajhenburg; Tomašic Brnardo iz Korčule v Dalmaciji. Zaključni izpiti bodo v začetku julija pod nadzorstvom mil. g. opata celjskega. — Ker je te dni odšel iz Celja naš nad vse požrtvovalni g. katehet Granfola, sej mu gojenci gori imenovane šole najiskreneje, zahvaljujejo za vso veliko skrb in ljubezen, ki jo je nam izkazoval. Naj Bog na njegovem novem službenem mestu izlije nanj ves blago-l slov in ga ohrani dolgo let! Negovi, kamor je nastavljen za župnika, se more čestitati, da je dobila takega mladinoljuba in tako vnetega dušnega pastirja! Laško. Sresko načelstvo v Laškem priredi v. četrtek dne 10. maja, ob treh popoldne pri pos' Juteršeku, po domače Odešak, v Zg. Rečici praktični tečaj za precepitev clebeloplo m 25_10 Din 06'— 150"— Pri naročilu napišite velikost in ceno. Priporočamo se za naročila! Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Iz zagrebške torbe, Velesejem je otvorjen. S parado, kakopa! Saj je to že njegova 251etni-ca! Marsikaj lahko vidiš in tudi kupiš. Inozemstvo pa ni posebno zastopano. Le Avstrija in Grčija. Tudi Slovenija je malo prispevala, tako da je v glavnem le domača zagrebška robo na pogled. — Pa še to naj povem, da bomo «Rokovnjače« igrali. Pa to ni kar si bodi! Kar v »Malem kazalištu«, tako se je sklenilo in itako se bo napravilo dne 14 .maja ob osmih «večer. Priredilo jih bo Slomšekovo prosvetno 'društvo. Mariborski trg 28. aprila 1934. Pripeljanih fe bilo 23 zaklanih svinj, cena mesu 10—12 'Din, špehu 12—13; pripeljali so pšenice 16 ■.vreč po 1.25, rži 6 po 1, ječmena 15 po 1, koruze 18 po 1, ovsa 18 po 0.75, prosa 8 po 1.25, ajde 4 po 1, fižola 18 po 2—3; krompirja 27 fvozov s 70 vrečami po 0.75—1, čebule 31 vreč po 2.50—4; sena 22 vozov po 30—34 (100 kg'/, otave 6 po 30—34, slame pšenične 4 po 20—22, fekopa 4 po 1—1.25 (komad). Cene česnu 6—8, kislemu zelju 3, jabolkom 10—14, suhim slivam 8—12, orehom celim 10, luščenim 34 Din, 'smetani 10—12, mleku 1.50—1.75, maslu surovemu 24, kuhanemu 28, čajnemu 28—32, dom. siru 6—8, jajcam 0.33—0.50; kokoši 350 po 20— 30, piščancev 832 po 20—55 (par), gosi 8 po 40 —50, puranov 28 po 35—75, rac 10 po 20, dom. Zajcev 32 po 5—30, kozličkov 22 po 35—75 D. Listnica uredništva. Konjice: Za objavo občnega zbora niste priložili znamk za poravnavo davčne takse in rad'i tega Vašega naznanila nismo mogli priobčiti. Ne veruj vsega, kar slišiš! N»Možek, ne smrči tako neznosno!« »Odkod pa veš, da smrčim?« »Te vendar slišim.« »Ne veruj vsega, kar slišiš!« Lepa tolažba za očeta. Oče: »Kaj pa boš, dragi sinko, postal po končanih naukih?« Sin: »Precej star, očka.« Račun pri pospravljanju sobe. »Ce rabi sobarica za pospravljanje ♦ene sobe eno uro, koliko časa potrebujeta dve sobarici?« »Dve uri.« Kaj je najboljše sredstvo proti ljubezni na prvi pogled? — Drugi pogled. NALA OZNANILA Cenik malim oglasom. tfsaka beseda v malem oglasu stane Din 1—. (Preklici. Poslano, Izjave pa Din 2.— za besedo.) Davek se zaračunava posebej do velikosti 20 cm= Din 1.—, do velikosti 50 cm2 Din 2.50. Kdor inserira tako, da ne pove svojega naslova, ampak mora zbirati uprava lista prijave, doplača še Din 5.—. Mali oglasi se morajo brezizjemno plačati naprej, sicer se ne objavijo. Kdor hoče odgovor ali naslov iz malih inseratov, mora priložiti znamk za Din 2.—, sicer se ne odgovarja. iKobila, stara 8 let, na prodaj. Šober 43. 473 Hiša in novi veterni mlin na prodaj. Rojko, Pobrežje pri Mariboru, Nova ulica. 471 Pred nakupom blaga ali izgotovljenih obleke in oblek, svile-! nih robcev, klobukov, nogavic, čevljev in dru-i gih potrebnih stvari za birmo, ne premišljuj-t te, kje si bodete vse to nabavili, temveč pojdite ali pišite po vzorce in cenik od 213 TRGOVSKI • DOM tmmtúk lOVABftA ■ PEPILA • IN • OBLEK kateri Vam nudi vse gornje predmete v Veliki izbiri, po nizkih cenah in v dobri kakovosti. Obleke se izdelajo v lastni tovarni po meri v dveh do treh dneh. Dve harmoniki, kromatično, štiri vrstno, z 80 basi, in diatonično (navadno), štiriivrstno, obe malo rabljeni, poceni prodam. Maribor, Mejna ulica 5. 466 Sprejmem pastirja takoj, šole prostega, Jurše An-ton, Slemen, p. Selnica ob Dravi. 472 Prodam novo zidano hišo z gospodarskim poslopjem. Če treba, se proda tudi'več oralov zemlje. Zgornja Ilajdiina 45, p. Ptuj. ??? Novo hišo z vrtom na Studencih pri Mariboru proda: Zaveršnik, Einspielerjeva 26. 458 Sprejmem deklo, nad'30 let staro, iz dežele. Klemenčič, Razvanje 100. 459 Kupim dobri harmonij na knjižico. Bevc,. Vi-dem-Krško. 461 Skupno posestvo 13 oralov pri veliki cesti, z zidanimi poslopji, se proda. Feliks Kurnik, Partinje 86, p. Sv. Jurij v Slov. gor. 469 Javna zahvala. Podpisani Franc Kržišnik, trg. pomočnik, se potom »Slov. gospodarja« toplo zahvaljujem mojemu bivšemu šefu trg. g. Vinkotu Zorku kot vzornemu možu poštenjaku za njegovo velikodušno potrpežljivost in naklonjenost, ki jo je imel z menoj v času moje učne dobe. Obenem iskreno pozdravljam vse njegove cenj. odjemalce in jim toplo priporočam trg. Vinko Zorko. — Franc Kržišnik, trg. pom. 465 mesec foralf vam nudimo sledeče kipe: Srce Jezusovo velikost v cm 17 20 25 30 30 cena Din 36"- 44-- 56"- 62-- 82"-velikost v cm 35 37 40 40 42 cena Din 94"- 102-- 120"- 140-- 115"-velikost v cm 50 C.O 60 75 80 cena Din 240'— 300"— 375- 400-- 450 — velikost v cm 100 100 cena Din 1720-— 2150 — Srce Jezusovo z razpetimi rokami velikost v cm 22 25 30 40 cena Din 100-— 120.— 160'- 280'- Pri naročilu napišite velikost in ceno. Prporočamo se za naročila! Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. F5II 1 1 Mostin, moštna esenca za izdelovanje jako do-' bre in zdrave domače pijače z izvrstnim; okusom. Dnevna razpošiljatev. Nizke cene« Ivan Pečar, droge in kemikalije, Maribor, Gosposka ulica 11. 464 Važno za vinogradnike in sadjarje! \ Zwep8eno-apne¡ia Drozga je na podlagi dosedanjih poskusov ceneno in izborno sredstvo za škropljenje proti plesni in škrlupu. Brozga se danes že splošno uporablja v Nemčiji in' Švici. — Dobi se pri 470 Anton Jurca naslednik Milko Senčar tovarna žveplenih izdelkov v Ptuju,) Ustanovljeno leta 1860. Zaloga žvepla za vinogradnike. Izdeluje se tudi žvepleni zakad na juti in' na azbestu. Javna zahvala. Dolžni smo, da se javno zahvalimo prekoristni ustanovi »KARI-TAS«, Maribor, Orožnova ulica 8, po-smrtninskemu oddelku Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani, za hitro in točno izplačilo zavarovanih vsot po rajnih svojcih. Zavarovanje pri »KARITAS« je vredno vsega zaupanja in priporočamo zavod vsakomur. — Košaki, dne 20. IV. 1934, Nerat Franc s. r. — Krihenberg, dne 21. IV. 1934, Franc Preindl-Feiertag s. r. — Dražen vrh, dne 26. IV. 1934, Franc in Alojzija Fekonja s. r. 467 Naznanjam cenj. občinstvu, da sem spopolnil mm- zalogo krst (mrtvaških rakev) ter se dobijo vse vrste istih kakor tudi vse potrebščine po znižani ceni pri Alojzij Munda mizarstvo v Mariboru nasproti Magdalenske cerkve, Taborska 2. I Čit atelje m v pouk In zabavo. Povelje iz temne noči. Johansen je star delavec. Večer svojega življenja uživa v udobni naselbini in se veseli radija. »Da, radijo je velikanska iznajdba«, sem mu rekel, ko sem ga obiskal lepega dne in je on poslušal radijo. »Da, radijo«, godrnja Johansen, »gotovo je nekaj prav zabavnega. Nikakor pa ne morem reči, da bi bil nekaj prav posebnega. Bi se dalo izhajati tudi brez te iznajdbe.« »Za ladje je. postal radijo nekaj, kar bi se ne dalo pogrešati.« »Mogoče. Za mojega časa smo opravili vse brez radija.« »Kaj — Vi ste se celo vozili po morju?« »In —! Da, da, doživel sem nekaj več, kakor to, da sem zapustil svojo staro mater in sem se podal na morje. Ko sem bil star jedva 15 let, sem se pripeljal z ladjo v Antverpen. Tamkaj sva rekla jaz in še en drug mladec »Na svidenje!« in sva pobegnila. Dva petnajstletnika sva vstopila v službo kot mornarja in šlo je.« Da, pankrat sem objadral rt Ilorn. Prepeljaval sem sužnje iz Afrike na ameriški otok Martinique. V Novi Zelandiji sem strigel ovce. Pet let sem delal v Avstraliji. Da pa se vrnem nazaj ¡k radiju, moram omeniti, da smo se peljali s tovorno jadrnico iz Kalkut-te v Indiji v Palmauth. Bilo je tako okrog božičnih praznikov. Nahajali smo se že na morju nekje ob obali Španije. Neko noč ob polnoči sem moral prevzeti krmilo. Komaj sem stal tamkaj par minut, ko sem čul tik mene prav krepek glas: »Krmilo južno-zapadno proti zapadu tri četrtine zapadno!« Poleg sebe nisem videl žive duše, razen opazovalca in krmarja, ki je tamkaj nekaj obsekaval. Mar li mi je on dal povelje? Ni bil njegov glas. Že sem bil prepričan, da sem se morda motil. Koj za tem se je zopet oglasilo: »Krmilo južno-zapadno proti zapadu tri četrtine zapadno!« Nekako čudno me je spreletelo. Nikdar nisem kaj dal na strahove. Bil sem mlad. Z ladje sem se podajal na suho, kjer sem zapravil v par dneh ves zaslužek in spet sem bil na morju. Nisem bil bojazljivec. Nikakor nisem mogel razumeti, za kaj da je šlo v tem slučaju. Pristopil je k meni krmilar. Vprašal sem ga, če mi je dal on novo povelje. »Mož, mar si li ob pamet?« me je na-hruHl. »Južno-zapadno proti zapadu, tri četrtine zapadno, kaj pa hočemo po tem? Johansen, ali res nisi pri vseh petih?« »Da, vsega se zavedam«, sem odgovoril. »Naopak pa tudi nisem slišal.« Baš je hotel dalje zmerjati, a v tem trenutku se je ponovilo povelje: »Krmilo južno-zapadno proti zapadu tri četrtine zapadno!« Ozrl se je. Pogledal me je debelo. Odbrzel je h kapitanu in rekel: »Nek- do mi veleva, naj predrugačim smer vožnje.« Kapitan se je razljutil. Ni mogel trpeti, če ga je kedo motil pri nočnem počitku. Zagrmel je nad krmarjem, naj se zgubi! »Ne gre za prazen nič«, je vztrajal krmar. »Johansen in jaz Sva slišala.« Kapitan je prišel iz svoje kabine na krov. Bil je ves besen, ko se je pojavil zgoraj. Ničesar ni bilo videti, kakor morsko gladino. Jadrali smo po voznem redu. Kapitanu je bilo videti, da zbira vso jezo, katero si bo spustil nad nami. Pa . . . zopet se je oglasilo povsem natančno ter razločno: »Krmilo južno-zapadno proti zapadu tri četrtine zapadno!« Kapitana so te besede kakor na novo poživele. Vse moštvo je moralo na krov. Ladji smo spremenili smer, kakor nam je bila zaukazana iz temne noči. Nobeden ni razumel, zakaj smo posluhnili čudno povelje. Ob štirih zjutraj smo zagledali večjo ladjo, s katero so se igrali valovi in je molel njen zadnji del visoko kvišku. Bila je ponesrečena angleška ladja, s katere smo rešili 38 mož posadke. Samo eden je utonil, predno smo prihiteli na pomoč in ta je bil radijo, ki nas je zval. Glejte, take so bile v mojih mladih letih radijo zveze, ki so tolikokrat klicale po več kot sto milj daleč na pomoč . . .« * žabfa farma. Najnovejša panoga živinoreje so gotovo žabje farme v Ameriki. V teh farmah ne gojijo naše žabe, koje krače so tudi slaščica v spomladi, ampak tako-zvano volovsko žabo. Opis volovske žabe. Ameriška volovska žaba ima zadnje krake tako velike kakor naša kokoš bedre. Žaba postane po enem letu, ko je glede okusa najbolj privlačna, dolga 60 cm in tehta 2 in pol kg. Doseže pa lahko starost 6—8 let. Njeno meso je povsem podobno kokošjemu. Par žabjih krakov s hrbtom vred da % kg užitnega mesa. Volovska žaba je različne barve: zeleno rumena, svetlo zelena, temno zelena, pisana in pikasta. Njena zunanja barva se povsem ujema z okolico, kjer živi, in radi tega jo je tudi zelo težko razločiti od rastlinstva. Ravno zaradi barve je pri dnevni luči volovsiko žabo na površju vode skoraj nemogoče videti. Volovska žaba skoči 2 in pol m na dolgo. Kako gojijo orjaške žabe? Veliko volovsko žabo je lahko gojiti v ribnikih, ki imajo 60 do 90 m v kvadratu in so globoki 100 do 130 cm. Ribnike zasadijo z raznimi rastlinami, katere posebno ugajajo žabam. Poleg ribnikov imajo še žabji farmerji vališča za odlaganje jajc in za bivanje žabic do popolnega razvitja. Ameriška žaba se najboljše in najbolj naglo razvija v senci, radi tega obdajajo žabje ribnike vrbe ali druga hitro rastoča drevesa. Vrbje je tudi radi tega umestno, ker privablja razni mrčes, ki tvori žabjo hrano. Ribniki ob robih so cementira-ni, da ne morejo iz njih ne žabe in ne ribe v sosedne mlake, kjer so žabja vališča, da bi pojedle jajčeca in komaj iivaljeni zarod. Povrh obdajejo žabje ribnike visoki ploti, ki branijo dostop: kačam, podlasicam in hermelinom. Žabja vališča zavarujejo -apram pti* čem z žičnatimi mrežami. Volovska žaba se hrani z raznimi muhami, žuželkami, ličinkami in drugimi majhnimi živimi bitji, katerih navadno mrgoli ob in po ribnikih. Žabji farmerji spuščajo v ribnike rake, ker so rakova jajčeca posebna slaščica za žabe. Nadalje se podijo po žabjih ribnikih prav majhne ribice, katere imenujejo mimovvt. Te živalice se množijo izredno naglo in služijo žabam kot priboljšek. Amerikanski žabji ribnik postane kmalu glede prehrane neodvisen od zunanjega sveta in se začne kmalu sam preživljati. V zimi ne povzroča žabja prehrana nobenih stroškov. Kakor hitro se zniža toplota vode za 5 in pol stopinje C pod ničlo, se zagrebejo žabe v blato na dnu, kjer prezimijo brez hrane. Žabji farmerji so glede sprave prehrane za svojo živino posebno iznajdljivi. V nočeh prižgejo po ribnikih na kole pritrjene močne električne svetilke, ki privabijo na milijarde raznega ponočnega mrčesa, s katerim se gostijo žabe. Ako pa nima farmer na razpolago električne luči, pomeče v ribnik kose skvarjenega mesa, na katerega se spustijo muhe ter drugi mrčes, ki je žabam vsakdanji kruh. Lov na volovsko žabo. Orjaška volovska žaba ne živi samo kot domača žival v ribnikih, ampak plava ter skače po močvirjih polotoka Florida, po močvarah Louisiane in dru gih južnih pokrajin Zedinjenih držav. Lovci prebijejo po cele noči na žabjem lovu. En žabji lovec zasluži v eni noči po 10 dolarjev. Divja volovska žaba je glede mesa ravno tako iskana kot far-merjeva. Za en par krakov prejme lovec 30 do 50 centimov. V Zedinjenih" državah prodajo na leto 40 milijonov žabjih krakov, ker je žabja industrija še le komaj v povojih. Žabe lovijo po močvirjih ter ribnikih v nočeh z mrežami ali z mrežicami, ki so podobne onim za lov na metulje. Dobičkanosnost žabje kupčije. Omenili smo že, da pride v Zedinjenih državah letno na trg 40 milijonov, žabjih krač. Od tega odpade na farme komaj 2—3 milijone, ostalo dajo moč-vare. Povpraševanje po žabjem mesu je mnogo mnogo večje nego produkcija. Žabja kupčija je danes še brez konkurence in obeta najboljšo bodočnost, * "mo^O ehnj., f BOLNI NA PL1 UČI H ! Tisoči že ozdravljeni ! Zahtevajte takoj knjigo o moji novi u fiielisostfi prel)raniev@nja, ki je že marsikoga rešila. Ona more poleg vsakega načina življenja pomagati, da se bolezen hitro premaga. Nočno znojenje in kašelj prenehata, teža telesa se zviša ter po poapnenju sčasoma bolezen preneha. Resni možje zdravniške vede potrjujejo prednost te moje metode in jo radi priporočajo. Čim prej začnete z mojim načinom prehranjevanja., tem bolje. 457 Popolnoma zastonj in poštnine prosto dobite mojo knjigo, iz katere boste črpali mnogo koristnega. Ker moj založnik razpošilja samo 10.080 komadov brezplačno, pišite takoj, zadošča dopisnica na spodnji naslovi , Zbiralnica za pošto. Georg Fulgner, Berlin-Neukölln, Ringbahnstrasse 24, Abt. 454. Glasbila Din 280.—, 290.—, 380.— ter 669.— harmonike Din 160.— gosli Din 270.—, 377.— kitare Din 99.—, 135.— bisernice Din 135.—, 143.— brači Din 142.— klarineti Din 275.— flaute. 113 Celje št. 24. Godbena društva imajo pri večjem odjemu popust. — Zahtevajte cenik z več tisoč slikami. Kar ne odgovarja, se zamenja ali vrne denar. Kdor primerja kvaliteto in solidno domače delo, kupuje KARO čevlje 277 Maribor, Go»poska tfJica 13. Inserlrajte? Proda se arondirano posestvo 10 oralov po zmerni ceni. Leži pol ure od postaje Pra-gersko. Izve se pri J. Potočniku, Prag. 465 Mlinar, ne boječ se konkurence, išče službe proti mesečni plači, ali v najem. Naslov v upravi lista. 460 Z birmo! Vsakovrstno oblačilno blago. SCiit-e obleke in vse potrebščine za vsakega kupite najugodneje v trgovinah F. Senčar, Mala Nedelja in Ljutomer. 442 Birmanci, botri! Klobuke kupite najboljše in najcenejše pri Antonu Filipančiču v Mari boru, Vetrinjska ulica 6. 377 Posojilnica v Slatini vabi na redni letni občni zbor v nedeljo dne 13. maja 1934, popoldne ob treh, v Društvenem domu pri Sv. Križu. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobrenje računskega zaključka za leto 1933. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Čitanje revizijskega poročila. 5. Slučajnosti. Ako ob tej uri občni zbor ni sklepčen, sme pol ure pozneje pri vsakem številu navzočih sklepati. — Načelstvo. 463 Prodam posestvo 4 oralov. Kac, Sp. Korena 71, p. Sv. Barbara v Slov. goricah. 462 vs Za zdravlicnfc qh vrst ran krast, lišajcv, :