BHB Gorenjska^Banka BANK®FON Informacije iz prve roke STRAN 6 Obilna je spremenila zazidalni načrt za osrednji del Lesc Vaterpolisti kranjskega TrlglavavpoMudrïavnh prvakov Lesce ne bodo imele Zjnaga nad Steauo "Gadafija" e izpolnila sanje CT~P GLAS Leto XLIX - št. 82 - CENA 125 SIT Kranj, torek, 15. oktobra 1996 Evropa: kdo si in kam greš? Zgodovinar Jože Dezman seje pogovarjal Z dr. Tomažem Mastnakom. Medvode, 14. oktobra - Gostitelj Glasove preje v petek zvečer v lovski sobi Restavracije Na klancu v Medvodah je bil lastnik Janez Mahne s soprogo, sPonzoriral pa je srečanje tudi Color Medvode. V Prostoru in okolju, ki je na neki način odslikavalo obravnavano tematiko v knjigi Kristjanstvo in muslimani je avtor dr. Tomaž Mastnak z zgodovinarjem Joietom Detmanom opozoril, da se je pred skoraj tisočletjem rodilo mirovno gibanje, ki je potem Pripeljalo v križarsko vojno. Kdo je Evropa, kakšna Je, kam gre, kakšen obraz ima ob vojnih dogajanjih v B°sni, je bila pogovorna nit na preji, ki je razkrila trenutek pa tudi početje in z njim še kakšen obraz demokratične Evrope. Avtorjeve poglede, ki že pripravlja nadaljevanje prve knjige, misli, odgovore na vprašanja m pogovor zgodovinarja Jožeta Dežmana z njim bo Predstavil na Odprtih straneh v Gorenjskem glasu v Petek profesor Miha Naglic. • A. Ž. - Foto: G. Simk NE ZAMUDITE! Liberalna demokracija Slovenije predstavlja GORENJSKO EKIPO KANDIDATOV ZA NOVO TISOČLETJE v SREDO, 16. oktobra ob 19.00 uri v hotelu Creina v Kranju. Slavnostni govornik bo predsednik Liberalne demokracije Slovenije dr. JANEZ DRNOVŠEK Vljudno vabljeni! um LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Pravda za ustanoviteljstvo HKS Slovenske hranilnice in posojilnice \ Prisilna privedba za četverico toženih » .______ „jixx„ %/__*r...A.iri.> /-iiVl·i olavna obravnava proti Včeraj naj bi se na okrajnem sodišču v Kranju vendarle začela glavna obravnava prot Franciju Sajovicu, Mariji Brezar, Petru Smuku in Francu Golji, kijih dvanajst od skupaj 66 ustanoviteljev hranilno kreditne službe Slovenske hranilnice in posojilnice Kranj toži zaradi kaznivega dejanja zlorabe zaupanja, za katero je po Kazenskem zakoniku Slovenije zagrožena kazen do treh let zapora. Toženih ni bilo na sodišče, zato je sodnica Mateja Luzovec sprejela predlog odvetnika Franca Goličiča, pooblaščenca oškodovancev, za prisilno privedbo. Glavna obravnava je spet sklicana za 25. novembra. • H. J. Veriemimo Flisarievemu teatru ■ Včerajšnja nenavadna podoba Slovenskega trga v Su^tóoifw «KrariH, ostale so samo železne konstnikcie. Morda čakajo na ^oHlLT^tfai sporočila, s katerih se nam bodo smejali, vabil? ob j ubij ah. Morda pa fega I?lòh ne bo in je za Kranjčane dovoy samo carjeva napoved da bo lepše. Za zdaj velja ta napoved samo v Prešernovem gledališču. • J.K., slika T. Doki FOTO BONI d.o.o. Staneta Žagarja 27 tel.: 2111 48 FOTO BONI Vam predstavlja novosti s svetovnega fotografskega sejma v Koelnu. Spoznajte fotografiranje z najnovejšim APS sistemom! Oglejte si nove fotoaparate in filme! Pojdite s časom naprej! Za Vas smo uvedli nov delovni čas: od ponedeljka do petka: 8. - 19. ure ter v soboto: 8. - 13. ure FOTO BONI - POGLED V PRIHODNOST FOTOGRAFIJE STRAN 3 Ceste so gorenjska ljubezen in bolečina S6 mobitel 'URADNI VMtJI rWUCli [PRODAJALEC ZDAJ!I I KIDRIČEVA 6b/KOROŠKA 26, KRANJ ] 7T?i GOSTIŠČE TAVERNA (TI I íBakhu© Žerjavka 12, Kranj OBIŠČITE NAS! NUDIMO KOSILA POSLOVNA, POROČNA, DRUŽINSKA IT 064/49-068 del. čas od 1 2h do 01 h Za štipendije prosilo 7430 dijakov in študentov Odklonjena tretjina štipendistov Kranj, 15. oktobra - Srednješolci so oddali 5443 prošenj za štipendijo, študentje 1987. Prve so že j obravnavali in štipendije dodelili 3673 prosilcem. Kar tretjina prosilcev pa je letos ostala brez štipendije. Krivo' ni le večje zanimanje za tovrstno pomoč med šolanjem (v primerjavi z lani 367 prosilcev več), temveč tudi manjše ugodnosti pri cenzusu za "stare" štipendiste. Cenzus za pridobitev štiepndije je stoodstotna zajamčena plača v času, ko je bilo treba oddati prošnje. Osnovni cenzus je bil torej 33.140 tolarjev bruto za tiste, ki se Šolajo v kraju bivanja, za vozače pa 43.082 bruto. "Stari" štipendisti, torej tisti, ki so štipendijo prejemali že prejšnje leto, so imeli za petino višji cenzus, od letos dalje pa je ta ugodnost le še desetodstot-na. Kljub temu je največ odklonjenih v upravni enoti Kranj (40 odstotkov), kjer je zaradi večjega števila srednjih šol manj vozačev kot drugje, denimo v Tržiču, od koder se vsi vozijo v srednje šole (le 24 odstotkov). Ta čas je na Gorenjskem 5201 republiški štipendist, poleg novih 3673 srednješolcev še stari študenti. • D.Ž. Cankrajeva 8 vam ponuja računalnike in tiskalnike po ugodnih cenah 5x8DX4/133 že od 96.319,00 SIT Pentium 100MHz od 124.165,00 SIT Možnost nakupa na 6 čekov ali na kredit! Tel.:064/22V040, fax:223-792 PO SLOVENIJI UREJA- Jože Košnjek Dogovora med sindikati in zbornico še ni Sindikalisti ponovno pred zbornico Ljubljana, 15. oktobra Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek poziva sindikate h kompromisu z Gospodarsko zbornico Slovenije in k prenehanju zaostrovanja sindikalnega boja. Centrale sindikatov Pergam, Konfederacije sindikatov 90, Neodvisnost in Svobodni sindikati še naprej zavračajo odpoved kolektivne pogodbe za gospodarstvo s strani Gospodarske zbornice Slovenije. Za zbornico pripravljajo strokovne odgovore, obenem pa napovedujejo zaostrovanje sindikalnega boja. Za včeraj je bil napovedan skupni sestanek predstavnikov sindikatov, na katerem naj bi ponovno terjali od zbornice preklic odpovedi pogodbe in zavrnili predlog, da bi sedanjo pogodbo dopolnili in jo podaljšali do konca marca prihodnje leto. Zveza svobodnih sindikatov je za včeraj sklicala sejo sveta, za danes pa razširjeno konferenco, po kateri bodo udeleženci odšli na ponovni protestni pohod pred poslopje Gospodarske zbornice Slovenije. K sporazumu je v petek pozval tudi predsednik vlade dr. Janez Drnovšek. Še posebej je nagovarjal sindikate, naj pristanejo na kompromisni predlog Gospodarske zbornice Slovenije in naj ne zaostrujejo spora, kar bi škodovalo splošnemu položaju v državi. Vlada bo delala normalno naprej in predvolilno vzdušje ne bo hromilo njenega dela, je dejal premier v petek na časnikarski konferenci, poslance pa je pozval, naj sprejmejo predlagane ukrepe za zboljšanje položaja gospodarstva, predvsem izvoznikov. • J. Košnjek Kraje družbenega premoženja Hitreje do tatov Ljubljana, 15. oktobra - Vlada predlaga spremembe Kazenskega zakonika Slovenije in zakona o kazenskem postopku, ki bi zagotovile večjo učinkovitost dela. Delovna skupina vlade za preprečevanje oškodovanj družbenega kapitala, ki jo vodi minister za delo, družino in socialne zadeve mag. Anton Rop, je do danes obravnavala zaradi suma oškodovanja družbenega kapitala 50 pravnih oseb. Največ pobud za obravnavo je prišlo s strani sindikata, lokalnih skupnosti in državnih organov. V 22 primerih pa so bile razlog za obravnavo anonimne prijave posameznikov ali skupin. V osmih primerih je dala skupina predlog za revizije, v devetih primerih pa je inšpekcijam priporočila pregled zakonitosti razpolaganja z družbeno lastnino. Na osnovi ugotovitev skupine so organi za notranje zadeve zoper 53 odgovornih oseb vložili 39 kazenskih ovadb. Delovna skupina opozarja na pomanjkljivosti v zakonodaji. Vlada je tako že sprejela spremembe kaznskega zakonika in zakona o kazenskem postopku. Ko bodo sprejete, bodo zagotavljale večjo učinkovitost pri preganjanju gospodarskega kriminala. • J. Košnjek OBČINA ŽELEZNIKI Trnje 20, 4228 Železniki, tel.: (064) 66-171, 67-755, fax: (064) 66-171 OBVESTILO OBČINA ŽELEZNIKI je v sodelovanju z oddelkom za okolje in prostor občine škofja Loka v mesecu septembru 1996 in bo dodatno tudi v mesecu OKTOBRU 1996 zbirala predloge posameznikov in organizacij za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Železniki za obdobje od leta 1986 do leta 2000. Sprejemali bomo predloge in pobude za spremembo namembnosti zemljišč znotraj obstoječih naselij in zemljišč, ki so neposredno ob naseljih zaradi smiselne zaokrožitve obstoječih naselij. Pisne predloge s priloženim izrezom iz katastrskega načrta posredujte na naslov: OBČINA ŽELEZNIKI Trnje 20 4228 ŽELEZNIKI; PODALJŠANJE do 31. 10. 1996 Kasnejših predlogov ne bomo upoštevali; obrazce dobite na sedežu občine. Predsednik občinskega sveta Miha PREVC IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Zakon o popravi krivic sprejet Odškodnine bo določal novi parlament Pred dobrimi štirimi leti se je začela zgodba o sprejemanju zakona o poravi krivic. Sedaj je sprejet, vendar brez finančnega dela. O odškodninah bo odločal novi državni zbor. Zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo iz let* 1945, Zakon o pobijanju nedovoljene špekulacije in gos- Ljubljana, 15. oktobra - Združenje žrtev komunističnega nasilja, Slovenska ljudska stranka in vlada so v štirih letih predlagali najrazličnejše inačice zakona o popravi krivic. Prvovrstna politična tema se je vlekla štiri leta, se prilagajala trenutnim političnim potrebam, ljudje, ki so terjali in pričakovali ta zakon, pa so negodovali, obupavali in - umirali. Sedaj je zakon sprejet, vendar samo moralno rešuje to problematiko. Zakon o popravi krivic določa, kdo je upravičen do poprave krivic in kakšna je pot do tega, višino odškodnine pa bo določil poseben zakon - zakon o poplačilu vojne odškodnine. Njegov sprejem pa je prepuščen naslednjemu državnemu zboru. Tudi tu so bile v igri Zaščita otrokovih pravic Slovensko poročilo v Ženevi Ljubljana, 11. oktobra - Odbor združenih narodov za pravice otrok je v Ženevi obravnaval začetno poročilo Republike Slovenije o izvajanju Konvencije Združenih narodov o pravicah otrok. Poročal je veleposlanik dr. Anton Bebler. Člani odbora so uvodoma pozitivno ocenili poročilo vlade, zlasti pa ureditev tega področja v slovenski zakonodaji, ki je neprimerno boljša kot v zakonodajah nekaterih drugih "tranzicijskih držav." Pohvale je bilo deležno preventivno in svetovalno delo Centrov za socialno delo, institut rejništva in urejenost predšolske vzgoje. Člani komisije so pokazali veliko zanimanja za komunikacije med učenci in šolo, lokalno skupnostjo in državo, ki poteka v obliki otroškega parlamenta. Posebej so opozarjali na probleme zdravstvene zaščite otrok, Aidsa, spolne zlorabe, preventive v predkazenskem in kazenskem postopku ter na problem otrok z začasnim zatočiščem. Slovenija je bila pozvana, da čim prej podpiše konvencijo o mednarodnih posvojitvah. V Sloveniji beležimo 82 (0,02 odstotka otrok) 82 ovadenih primerov trpinčenja otrok v letu 1995 in 106 ovadenih primerov spolnih zlorab otrok. Odbor je priporočil Sloveniji, da še nadalje preprečuje te pojave in naj še naprej pomaga otrokom beguncev. Predvsem pa je treba še naprej širiti spoznanja o otrokovih pravicah z okroglimi mizami, brošurami in seznanjanjem otrok z njihovimi pravicami. • J.K. različne številke: od 1.000 mark za mesec prestanega gorja do nižje vsote. Ta zakon ureja pravico do povrnitve škode in pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivšim političnim zapornikom in svojcem po vojni pobitih oseb, postopek za uveljavljanje teh pravic ter organe, ki odločajo o teh pravicah. Bivši politični zaporniki so vse osebe, ki so bile med 15. majem 1945 in 2. julijem 1990 neupravičeno in v nasprotju z načeli in pravili pravne države, zaradi razrednih, političnih ali ideoloških razlogov obsojene v sodnem ali upravnokazenskem postopku na kazen odvzema prostosti ali jim je bila prostost odvzeta v teku teh postopkov na osnovi zakonov tedanje oblasti. Takšni zakoni so bili podarske sabotaže, Zakon 0 vojaških kaznivih dejanjih* Kazenski zakonik itd. Zakon zadeva po vojni pobite osebe, in osebe, ki so bile odpeljane na družbeno koristno delo zaradi prevzgoje. Bivši polih}-" ni zaporniki in svojci pobitih imajo pravico do odškodnini) v pokojninsko dobo pa se šteje čas dejanskega odvzem« prostosti in čas, ko mu je bil« onemogočeno najti delo ozn* orna zaposlitev. Cas dejanske* ga odvzema prostosti še šteje dvojno. O statusih bo odločala posebna komisija vlade, zahteva za uveljavitev pravice pa se lahko vloži 18 mesecev po uveljavitvi tega zakona. • •'• Košnjek Odstranjevanje posledic plazenja in neurja Dobra milijarda državne pomoči Ljubljana, 15. oktobra - Škoda, ki jo je leta 1995 in leta 1996 povzročilo plazenje tal, dodatno pa še neurja, je velika. Znaša 11 milijard tolarjev, od katerih je zaradi plazenja za 6 milijard škode, zaradi neurja, toče, burje in padavin pa samo letos za 5,5 milijarde škode. V prvi tretjini leta 1995 je bilo prijavljenih 559 plazov, od aprila dalje pa še dodatnih 300. Vlada je za nujno sanacijo Že namenila nekaj denarja, s posebnim zakonom, ki je bil sprejet v državnem zboru pretekli teden, pa je bUo z* odstranjevanje posledic neurja in plazov namenjenih še 1)3 milijarde tolarjev, od tega za neurja 900 milijonov in za odpravo posledic plazenja 400 milijonov tolarjev. Denar bo razdelila vlada, njegovo trošenje pa bo nadzirala posebna komisija vlade. • J.K. VOLITVE VOLITVE VOLITVE VOLITVE __, Liberalna demokracija Tržič Kdo se igra z delavci Tržič, 15. oktobra - "Liberalna demokracija Tržič je zgrožena nad načinom reševanja podjetja Peko Tržič," je zapisalo v izjavi za javnost tržiško vodstvo stranke. "Kritika ne leti na državo, ki je s strokovno in finančno pomočjo naredila vse možno. Predvsem je treba navesti ministrstvo za gospodarske dejavnosti (Metod Dragonja) in ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (Tone Rop). Zaprtje tovarne, vzporedna podjetja, igrice uprave podjetja in Gorenjske banke vodijo to nekoč uspešno podjetje v neizbežen propad. Jasno je, da predvsem izguba trga (zaradi nedobav, negativne javne podobe) in odhod kvalitetnih kadrov pomeni točno to. Da ne bo pomote. Tovarna Peko zna delati čevlje, zna biti najboljša v svoji branži in zmore poslovati z dobičkom. Pa ne zaradi nizkih stroškov dela, pridnih delavcev, ampak predvsem zaradi dolgoletne tradicije. In ta predstavlja srce občine Tržič," so zapisali v izjavi in vprašali, kdo bo kriv za katastrofo in kdo se ima v imenu svoje nepopustljivosti pravico igrati s tolikšnim številom delavcev in njihovimi družinami. Verjetno nihče, zato protest zoper brezplodno dogovarjanje Peka in Gorenjske banke, so zapisali. • J.K. Zeleni Tržiča Zaupanje Juriju Peternelju Tržič, 15. oktobra - Zeleni Tržiča so na predvolilnem zasedanju za svojega kandidata na državnozborskih volitvah potrdili diplomiranega inženirja in direktorja Tokosa Jurija Peternelja, predstavnika tistega dela državljanov, ki morajo denar ustvarjati in ne trositi. Dejal je, da se ne bo ukvarjal s poslanskimi privilegiji, ampak z ustvarjanjem denarja, saj na svoji koži spoznava, kako je to težko. Zeleni menijo, da bi bil njihov kandidat zelo dober predstavnik Tržiča, vodi pa Tokos, ki je ena redkih tržiških normalno delujočih tovarn. Predsednik Zelenih Niko Ahačič je pozitivno ocenil prisotnost stranke v občinski upravi, saj so Zeleni zaslužni za obnavljanje cest, za gradnjo obvoznice in obnovitev fasad, velika pa je njihova zasluga za čistejši zrak, saj so sami financirali novo kurilnico v stolpnici, ki sedaj deluje na kurilno olje in ne več na premog. Financirali so tudi ozelenitev Kurnikovega trga. Žal o svojem delu premalo obveščajo javnost, zaradi nelegalne zamenjave svetnikov Zelenih v občinskem svetu pa so se pritožili na Ustavno sodišče. • J.K. Mladi Liberalni demokrati Politika mene zadeva Ljubljana, 15. oktobra - Mladi liberalni demokrati so se odkrito pod znakom MLD, ne pa prikrito, kot to dela večina drugih podmladkov političnih strank, lotili priprav na volitve v študentski parlament Univerze v Ljubljani. Z agencijo Luna so oblikovali 50 obcestnih letakov, ki opozarjajo, da politika zadeva tudi študente. Volitve bodo 23. in 24. oktobra. Letaki so naleteli na dober odmev, kar kaže, da mlade politika zanima. Kandidati MLD bodo zagovarjali financiranje študija in obštudijskih dejavnosti, obveščanje in zagotavljanje socialne osnove za normalni študij. MLD se zavzemajo za enakopraven položaj študirajočih ne glede na različne opredelitve. • J.K. Slovenska nacionalna desnica Begunci domov Ljubljana, 15. oktobra - Slovenska nacionalna desnica je ogorčena n3" trditvami v Srbiji, da so se med vojno za Slovenijo dogajali vojni zločini. Slovenska vlada se mora na te obtožbe odzvati. Stranka zahteva, da se morajo begunci iz Bosne in Hercegovine, ki so v Sloveniji, brezpogojno vrniti na svoje domove. Predstavitev kandidatke Kranjska Gora, 15. oktobra - Občinska odbora Liberalne demokracije sta orga' nizirala člansko srečanje, na katerem se je predstavila kandidatka za poslanko državnem zboru Darja Lavtižar - Bebler-Govorila je o programu Liberalne demo*' racije in njegovem uresničevanju te načinih, kako hitreje reševati probleme jeseniškega in kranjskogorskega območja- Prednost Cirila Ribičiča Ljubljana, 15. oktobra - V nedeljo so na volilni konvenciji Združene liste Mariboru predstavili knjigo poslanca in univerzitetnega profesorja dr. Ciru Ribičiča Prednost. Knjiga je izšla pr* založbi Enotnost in je avtorjev pogle na dogajanja v slovenskem parlament ■ Naročila sprejemajo do 20. oktobra P ČZP Enotnost Ljubljana po ceni 2.5}*' tolarjev. Končna cena bo za tretjino visj : organizacija ZLSD, ki naročijo naJmaJJ 10 izvodov, dobijo knjigo ceneje, po 2.0^ tolarjev za izvod. (M^McJIM GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor: Marko Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilrna Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica ZavrT-Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Šinik / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: DELO - TČR, Tisk časopisov in revij, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/223-111, telefax: 064/222-91"' Mali oglasi: telefon: 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih-Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek p° stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 125 SIT Torek, 15. oktrobra 1996 AKTUALNO 3. STRAN • GORENJSKI GLAS Veliko vprašanj za ministra Umeka in njegove sekretarje Ceste so gorenjska ljubezen in bolečina sojih predstavniki gorenjskih občin na četrtkovem posvetu naslovili ministru in državnim sekretarjem, lahko sklepali, da ceste še naprej ostajajo gorenjska ljubezen in bolečina. Radovljica - Na regijski posvet Ü«nistrstva 2a promet in zveze, ki je ?" v četrtek v Radovljici, je prišel »ontpletni ministrski vrh: poleg min-'st'a Igorja Umeka še štirje državni ekretarji. Vprašanj, ki so jih predstavnikom ministrstva zastavljali j^Pani >n drugi predstavniki gorenjs-občin, je bilo veliko, še največ pa J'n je bilo za Marjana Dvornika, ki se J' ministrstvu ukvarja s cestno pro-b,ematiko. Kot so povedali minister Igor Vmek in njegovi sodelavci, so v ^oveniji po sprejetju nacionalnega Pr°grama izgradnje avtomobilskih j*st zgradili že 95 kilometrov cest, . kilometrov cest se gradi oz. PriPravlja na gradnjo, za 70 kilome- f0v bodo v kratkem razpisi za oddajo Na leto so povprečno posodobili ec kot sto kilometrov magistralnih in ^onalnih cest. Petdeset mostov in ostalih cestnih objektov, za katere je avod za raziskavo materialov in Konstrukcij ugotovil, da niso več Povsem varni za promet, so že obnovili, še sedemdeset jih je na Pisku, med njimi tudi most na cesti Pfoti Bohinju. Železnica ne posluje e{ z izgubo, na brniškem letališču bo namestitvijo nove opreme že sredi F'hodnjega leta možno pristajanje etal pri vidljivosti petdeset metrov, japredek je tudi pri telefoniji. Število Pnključkov na sto prebivalcev se je P0večalo s 25 na 33, na Gorenjskem Le.že zdaj povprečje 40, kar je cilj ,'ovenije za čas do leta ^OO.Telekom in Pošta poslujeta P°2itivno, pošta je obnovila in na j 0v° zgradila čez sto objektov.. P° ozki dolini le P^oramska železnica fupani in drugi predstavniki gorskih občin so s številnimi vprašanji ^kazali, da so ceste področje, kjer se J^sem" še dolgo ne bo izpela. V i ^anJskogorski občini pričakujejo, da o država prihodnje leto posodobila ^ 1 ceste od Jasne proti Vršiču in da 0 &mprej usposobila za normalni GORENJSKA OD PETKA DO TORKA Država ne pokriva izpada dohodka Že ko so v Kranju gradili most čez Kokro in obnavljali del ceste od stavbe Zavarovalnice Triglav do križišča pri Jaku na Primskovem, so predvsem gostinci in trgovci naslavljali na državo zahtevo, naj jim pokrije izpad prihodka, kije nastal zaradi gradnje. Podobne zahteve so imeli tuai v Tržiču, kjer so občutili posledice zaprtja predora na Ljubelju. (Predor so v Četrtek odprli, z obnovo pa bodo nadaljevali spomladi.) Na ministrstvu za promet in zveze zatrjujejo, da ni pravne osnove, na podlagi katere bi država vtakšnih in podobnih primerih morala nadomestiti izpad dohodka. Državna cesta je samo do robnika Ob tem, ko v kranjski občini zatrjujejo, da so del državnih cest tudi pločniki in kolesarske steze, na ministrstvu za promet in zveze poudarjajo, da so državne samo do robnika, vse, kar le od tod naprej, pa je v občinski lasti in pristojnosti. Kar zadeva kolesarske steze, na ministrstvu ne priporočajo občinam, da bi jih urejale ob hitrih cestah. Promet'cesto Dovje - Zgornja Ra-?Vna, ki je v zelo slabem stanju in do\ Gn*1^ Prevozna. Opozarjajo, da bi v ce«2^ Martuljku morali ob glavni j>l l' zgraditi pločnik in poskrbeti, da rj °il promet skozi vas počasnejši. sed|ta od Podkorena do Korenskega pr^la je že zdaj na nekaterih mestih v°zna samo po enem voznem Pasu Jo Cesto skozi Jesenice so začeli prenavljati Na Jesenicah so pred dnevi začeli prenavljati odsek magistralne ceste od križišča pri Cufarju na Plavžu do začetka železniške postaje. Prenova bo stala okoli 130 milijonov tolarjev In bo predvidoma končana do 1. junija prihodnje leto. V tem času bo promet potekal po obvozu prek Tavčarjeve ulice. si jo želijo ob cesti proti Šenčurju) v državni pristojnosti, ne pa v občinski, kot trdijo na ministrstvu. "Križišče cest Kranj - Brnik in Šenčur - Voklo je terjalo že sedem življenj, a je očitno tudi to premalo, da bi ga semaforizir-ali ali vsaj razsvetlili," je dejal šenčurski župan Franc Kern in poudaril, da bodo domačini bržkone morali prej na letalsko stezo s traktorji in tovornjaki, preden bo kraj dobil protihrupno zaščito. V Šenčurju se jim ne zdi pravično, da so krajani morali nekdaj prispevati po 2.500 mark in še udarniško delati za telefonski priključek, zdaj pa jih Telekom ponuja po bistveno nižji ceni. Preddvorski župan Miran Zad-nikar je napovedal, da bo občina nasprotovala, če bo ministrstvo z obnovitvijo ceste in mostov spodbu-padali in postavljanje neprometnih jalo tovorni promet po dolini Kokre, znakov ob cestah. "V Bohinju je na Opozoril je na problem Kokrjanov, ki tem področju tako velik nered, da bi so sicer zelo blizu televizijskega se voznik petkrat zaletel, če bi hotel oddajnika na Krvavcu, a imajo velike prebrati vse napise na tablah ob težave pri eledaniu televizijskih pro-cesti," je dejal tajnik občine Dušan gramov. Škofjeloški župan Igor Vučko. Draskler je želel od ministrstva V radovljiški občini bi radi čimprej odgovor, kdaj je mogoče pričakovati zvedeli, kje bo potekala trasa avto- večjo "pretočnost" prometa od 1» oporni zidovi pa se še poseda-v občini si želijo, da bi koridor mobilske ceste. Pričakujejo, da bo ministrstvo že v prihodnjem letu nadaljevalo z obnovo vrsto let zapostavljene ceste po Lipniški dolini in ceste Črnivec - Gobovci in da bo obnovilo tudi drugi del Alpske ceste v dvsem obnova ceste skozi Jesenice in Lescah. Starodeželska cesta skozi u^čene železniške oroee lahko dokončanje del na rezkanem cestišču Zapužeie sicer v občinski pristojnos-Uporabljali za^ koleLr?ko8 pot ob od Lesc proti Žirovnici. Blejski župan bÀ P° mnenju župana Dr.^ü ™ K°les^ Vinko Gole je opozoril predstavnike Vladimirja Černeta morala nekaj ministrstva na velike prometne za- denarja za obnovo prispevati tudi maske, ki nastajajo v konicah (pre- država, saj je ta cesta ob zapori dvsem v glavni turistični sezoni), in Pometa na podvmskem klancu edina potrebo po čimprejšnji izgradnji na obvozna pot. Velik problem je tudi severne in južne razbremenilne ceste, križanje ceste in železnice v Lescah, V občini si želijo boljšo cesto skozi vendar rešitve ni mogoče sprejeti, ker demografsko ogroženo Radovno in m znan,°' kako bo potekal drugi tir ^»riain da ie v vse slabšem stanju gorenjske železniške proge. Občina />H mmitlrctvn noitlOC tudi jjPuščene železniške proge lahko j^gornjesavski dolini pa se zavzeli0, da bi bila to panoramska n ,eznica, po kateri bi vlaki vozili » ]Vec s hitrostjo šestdeset kilome- tre. na uro. Jeseniškega župana "udarja Brudarja je zanimala pre- ^tomobilske ceste in gorenjska zaspanost k a e vem> *akaJ nas sprašujete, bo zgrajen gorenjski del *vt°mobilske ceste, ko pa v ^lonalnem programu, ki gaje fMet državni zbor, natančno ySe> da se bo to zgodilo šele v J*4« od 2.000 do $.004,- je na ^tfjskem posvetu ministrstva za pS?met ^ zveze dejal prvi mož iJWstrstva Igor Umek, poudar- > da se na ministrstvu držijo ^ograma, in gorenjskim župa-%m ter vsem ostalim "razkril" Čfrtco tistega časa. Ko je vsa 'genija živahno razpravljala o kitgramu izgradnje avtomobils- ,ft cest in so se poslanci Iz ZiQ,neznth re$V in se zavzemajo za Soriško planino oz. s Primorsko, zunajnivojsko križanje V Kranjui tudi Ministrstvo pozivajo, naj uredi tudi zatrjujejo da je po sedanjem zakonu letenje in pristajanje z jadralnimi vgradnja kolesarskih stez (še posebej AMZS Pri Avto-moto zvezi Slovenije so imeli minuli konec tedna skupaj opravili 30 intervencij. Potrebnih je bilo 25 vlek težje okvarjenih ali zaletenih vozil, 5-krat pa je zadostovala strokovna pomoč pri odpravi okvar na vozilih. GASILCI Kranjske gasilce so klicali iz Reševe 1, odkoder so stanovalci hiše zaprosili za pomoč pri gašenju, ker se jim je vžgala kuhinja. Pozneje so sicer še enkrat poklicali, ker jim je uspelo ogenj ukrotiti, vendar so se gasilci vseeno namenili na Primskovo in v pogašeni kuhinji preverili, če ne obstaja nevarnost ponovnega vžiga. Po prometni nesreči se je v Gobovcah v naklans-ki občini vžag "fičo", zato so kranjski gasilci pohoteli tja, avto pogasili in ga postavili na cesto. Voda pa je delala fjreglavice prebivalcem De-avske 19, kjer se je odlomil vodni ventil. Do prihoda kranjskih gasilcev so prebivalci cev zamašili z lesenim čepom, tako da pomoč ga silcev ni bila vec potrebna. Voda je puščala tudi na Zupančičevi 27, tam so jo gasilci kar se je dalo hitro ustavili. Pogasili so goreči kontejner trgovine Živila v Trbojah, na pomoč pa so jih poklicali tudi po prometni nesreči v Lipnici pri Škof j i Loki. Obveščeni so bili, da so v vozilih ostale vkleščene osebe, vendar so se ljudje do njihovega prihoda iz razbitin uspeli rešiti že sami. Tako so gasilci sanirali posledice nesreče - odklopili akumulator, vozilo postavili na cestišče... Jeseniški gu.sil-f ci so imeli med tremi predstavami gasilsko stražo v Gledališču Tone Čufar, merili so prisotnost plina v Jeklarni II, 1-krat pa so z njihovim rešilnim avtomobilom prepeljali obolelega v Iplošno bolnišnico Jesenice, ikofjeloški gasilci so potegnili motor, ki se ga je izgleda nekdo naveličal, iz selške Sore. NOVOROJENČKI Tokrat smo na Gorenjskem dobili 20 novih prebivalcev. V Kranju se jih je rodilo 13, Çonovno je bilo več deklic, bkrat jih je na svet prijokalo 8, pridružilo se iim ie 5 dečkov. Najlažja je bila dekli ca, ki je ob rojstvu tehtala 2.400 gramov, najtežjemu novorojenčku v Kranju pa je tokrat tehnica ob rojstvu Jokazala 4.150 gramov. Na esenicah se je rodilo 7 otrok, tu je bilo več dečkov. Izmed petih korenjakov in dveh korenjakic je bil najtežji korenjak, ki je ob rojstvu tehtal 4.250 gramov. Seveda pa tudi najlažji ni bil "od muh", kazalec na tehtnici se mu je ustavil kar na 3.3000 gramih. URGENCA V Splošni bolnišnici Jesenice zdravniško osebje tudi minuli konec tedna m imelo počitka. Tako so imeli na ginekološko-porodniškem oddelku poleg 7 porodov Še 15 bolnic, ki so urgentno potrebovale zdravnoško pomoč, na kirurgiji je bilo urgentnih primerov 107, na internem 39, na pediatriji pa je nujno zdravniško pomoč potrebovalo 9 otrok. { r /POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ^ORTOPEDSKE VZMETNICE :<-i- ScS TEL: 064/403-871 TRGOVINA S POHIŠTVOM, SPODNJA BESNICA 81 Seja blejskega sveta 0 vrtcih in stanovanjskem programu Bled - Blejski občinski svet bo na četrtkovi seji, ki bo tudi tokrat v hotelu Park, obravnaval dejavnost vrtcev v občini, poročilo o uresničevanju proračuna v letošnjem prvem polletju in delno delitveno bilanco premoženja nekdanje radovljiške občine. Na dnevnem redu bo tudi stanovanjski program občine za letošnje in prihodnje leto, osnutek odloka o razglasitvi povirij, močvirij in rastišč redkih rastlin v občini za naravne spomenike in predlog, da bi se javni gospodarski zavod Turistični center Bled preimenoval v Direkcijo za turizem Bled. Svetniki bodo sklepali tudi o soglasjih k prostorskim posegom v osrednje območje Bleda in o spremembah namembnosti nekaterih lokalov. • CZ. Letos v Cerkljah, spomladi na Ambrož Cerklje, 15. oktobra - Visokogorska cesta do Ambroža, ki jo gradi občina Cerklje, očitno ne bo nared do zime. Račune jim je prekrižal zastoj pri sanaciji plazu, ki se ga je letilo ljubljansko Podjetje za urejanje hudournikov. Ko bo to urejeno, bodo nadaljevali z asfaltiranjem, najverjetneje šele spomladi. V Cerkljah upajo, da se bodo z RTC Krvavec dotlej uspeli dogovoriti, ali kaže asfalt z Ambroža potegniti prav do Jezerc. Doslej je Krvavec za cesto prispeval 7,5 milijona tolarjev. Pač pa se skorajšnji začetek del ooeta na republiški cesti skozi Cerklje. Podpisana je že tripartitna pogodba, v kateri so določene obveznosti drŽave in občine. Oktobra se bodo začela zemeljska dela, pravi cerkljanski župan Čebulj. Do zime obljublja tudi sanacijo vodnih strug v vasi Vasca, struge potoka reke Grad - Çerklje in vodotoka Vasca - CeŠnjevek - Strmol, kar je Ministrstvo za okolje in prostor dolgovalo še iz leta 1990. 1. novembra pa bodo končana dela na mrliških vežicah na Brniku. , D.Ž. Marijin vrtec za novo leto Cerklje, 15. oktobra - Vrtec, ki ga gradijo v nekdanjih župnijskih hlevih v Cerkljah, bo gotov okoli novega leta, je na novinarski konferenci povedal župan občine Cerklje Franc Čebulj. Sama ureditev objekta bo vredna 39 milijonov tolarjev, z opremo vred pa kar 50 milijonov. Naložba je večja od prvotno predvidene tudi zato, ker bo treba poskrbeti tudi za lastno kuhinjo. Vrtec gradijo iz lastnih sredstev, državi pa so naslovili prošnjo za sofinanciranje. • D.Ž. Na seji občinskega sveta Gorenja vas - Poljane Saj bosta tresla češpe, dol v Ljubljani ... je ob sklepu svetnikov občine Gorenja vas - Poljane, da se župan in predstavnik KS Poljane oglasita na Ministrstvu za šolstvo in šport, menil eden izmed njih. Od dogovorov v Ljubljani naj bi bil odvisen tudi podpis pogodbe o najemu posestva Visoko pri Poljanah. Gorenja vas - Svetniki so se na petkovi seji odločili nekoliko počakati s podpisom pogodbe o najemu posestva Visoko, saj bi od Ministrstva za šolstvo in šport predhodno želeli trdnih zagotovil, da bo gradnja tamkajšnje osnovne šole potekala nemoteno. Na seji so med drugim tudi sprejeli odlok o ustanovitvi javnega vzgojno - izobraževalnega zavoda OŠ Ivana Tavčarja v Gorenji vasi, stavbo v lasti podjetja Gidor v stečaju bo odkupila občina in jo namenila socialnim stanovanjem, v njej pa naj bi svoje prostore ponudili tudi Gorenje vaškim gasilcem... Najprej pa so izkoristili prisotnost "Valentina Kokalja, ravnatelja OŠ Ivan Tavčar, in že na začetku dnevnega reda razpravljali o predlogu odloka o ustanovitvi javnega VIZ OŠ Ivana Tavčarja v Gorenji vasi. Medtem ko bodo v odloku upoštevane spremembe okrog šolskih okolišev, pa so zahteve svetnikov po spremembi 16. člena, ki govori o sestavi sveta zavoda in 24. člena, ki predpisuje dela in naloge ravnatelja, neutemeljene saj niso v skladu z zakonom o organiziranju in financiranju vzgoje in izobraževanja, na podla- fi katerega je odlok pripravljen, emeljna nasprotovanja svetnikov so bila namreč usmerjena v sestavo Sveta zavoda, v katerem naj bi bili poleg 3. predstavnikov ustanovitelja, torej občine, še 3. predstavniki staršev in 5. predstavnikov delavcev zavoda (trije iz matične šole, eden iz vrtca in en predstavnik podružničnih šol). Po mnenju svetnikov so podružnične šole z le enim članom sveta prikrajšane in preslabo zastopane. Ampak, kot je dejal ravnatelj Valentin Kokalj, je bolj kot to, odkod prihajajo člani, pomembno, kako se bodo dogovarjali za skupne interese šole, občanov in njihoih otrok. Poleg tega je tu tudi svet staršev, ki šteje 43 članov, toliko kot je oddelkov, kar zagotavlja zastopanost iz različnih delov občine, tako Poljan, kot Lučin, Sovodnja... V nadaljevanju so svetniki v drugi obravnavi sprejeli osnutek odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave, s tem, da so v njem pogrešali bolj natančne opredelitve o KS, kam da spadajo tajniki KS in podobno... Sprejetje odloka naj bi bilo sicer povezano z zaposlovanjem v občinski upravi, saj v njej trenutno delajo le štirje zaposleni, kar je v primerjavi s podobno velikimi občinami malo.V razpravi o sklepanju pogodb o postavitvi reklamnih panojev z dvema ljubljanskima podjetjema so se svetniki ustavljali predvsem ob tem, kje naj bi panoji stali, svetnik Franc Arnolj je bil celo mnenja, da bi s postavitvijo panojev lahko dali kruh kateremu od domačinov, ne pa da firme prihajajo od drugod, izpostavil pa je tudi problem moralne oporeč-nosti slik, ki bi visele na takih panojih. Po županovih besedah naj bi od obeh podjetij za petletni najem površin, kjer bi bili postavljeni panoji (vsako podjetje bi imelo 5 - 6 takih mest) občina dobila po 10.000 nemških mark za vsakega. Svetniki pa so bržkone premalo pozornosti posvetili dejstvu, da gre za petletni najem, torej ne le za predvolili čas, in da naj bi šlo za plakatne panoje velikosti 12m2, ki ustreza tako imenovanim "jumbo plakatom", kakršne lahko vidimo na območju Ljubljane. Svetniki so ob zaključku razprave sklenili, da bo za predvolilne panoje poskrbela kar domača občinska uprava, keteri je svoje plakate doslej prijavilo le pet strank SLS, LS, ZL, SNS in Zeleni. Ob informaciji o podpisu pogodbe o najemu posestva Visoko med štirimi občinami nekdanje Škofje Loke in Ministrstvom za šolstvo in šport se je svetnik g. Krek iz Poljan uvodoma razmišljal, kako to, da ima Ministrstvo denar za Visoko, za Poljansko šolo pa bo prva sredstva odtegnilo šele prihodnje leto, pa še to le polovico, s čemer je izrazil tudi dvom v nemoteno dograditev šole. Mnenju so se pridružili tudi nekateri drugi svetniki, ki so menili, češ zakaj ne bi tudi mi kaj potegnili od podpisa pogodbe. Podobno so namreč v Železnikih pogojevali dograditev tamkajšnjega vrtca. Kljub temu da je za podpis pogodbe pristojen župan, le-ta je želel, da na to temo kakšno rečejo tudi svetniki, pa so se na seji odločili, da v teh dneh ministrstvo obiščeta župan Jože Bogataj in predstavnik KS Poljane, svetnik Krek, ter izposlujeta čim bolj ugodne pogoje (predvsem kar se tiče priliva sredstev s tega naslova) za dograditev šole v Poljanah in hkrati postavita zahtevo po čimprejšnji uvrstitvi gradnje telovadnice v programe Ministrstva. V nadaljevanju so svetniki sprejeli tudi nekatere odločitve, ob katerih naj bi se odvezala občinska mošnja, občina naj bi namreč kupila poslopje podjetja Gidor v stečaju. Stečajni upravitelj in Okrožno sodišče v Kranju sta predlagala sporazumno ceno 9,5 milijona tolarjev in 2-odstotni prometni davek ob prodaji. Svetniki so se strinjali s ponudbo, s tem, da se ponujena cena vzame za okvir za nadaljni dogovor. Približno 800m2 prostora v objektu naj bi namenili gradnji socialnih stanovanj, v pritličnih prostorih pa naj bi prostore ponudili gorenjevaškim gasilcem. Občina naj bi v višini 6 milijonov tolarejy kreditirala tudi nakup nove žične vrvi na sedežnici na smučišču Stari Vrh. Prednost pri pridobitivi bivših HTV frekvenc pa naj bi dobila tista televizija (TV 3 ah Pop TV), ki bo tudi sama vzdrževala pretvornike. Program, ki bo v prvi fazi "odpadel" bo moral počakati na novo frekvenco, saj ukinitev programa TV Koper ni mogoča, kljub mnenjem svetnikov, da koprski program v dolini ni preveč gledan. Igor K. Tržiški svetniki o reviziji občinskega poslovanja Dvomi za revizorje, ovadba za župana Občino je stala revizija poslovanja v letu 1994 skoraj tri milijone tolarjev, zaenkrat pa so medsebojne obtožbe in zamere edini njen učinek. Tržič, 15. oktobra - Edino točko dnevnega reda v nadaljevanju 5. izredne seje občinskega sveta so posvetili pregledu revizijskega poročila. Svetniki so kritizirali odsotnost župana, od katerega so že pred dolgo odlagano obravnavo ugotovitev revizije zahtevali, naj sproži kazensko preiskavo o morebitnih kršitvah. Ker tega ni storil, so sklenili njega prijaviti v preiskovalni postopek. Pooblaščena revizorka iz komercialne revizijske hiše De-loitte&Touche je tržiške svetnike seznanila, da zaradi pomanjkanja vrste dokumentov in preveč odprtih vprašanj ni mogla sestaviti običajnega poročila in mnenja o opravljeni reviziji. V tako imenovanem pismu poslovodstvu pa je opisala ugotovljene pomanjkljivosti in predlagala možne ukrepe. Predsednik občinskega sveta Peter Smuk, ki tokrat ni vodil seje, je začel razpravo z več pojasnili. Med drugim ie povedal, da je že začetek julija letos poslal pismo računskemu sodišču z zahtevo po uvrstitvi omenjene revizije na dnevni red. Zato se je odločil, ker je župan od začetka leta odlagal obravnavo poročila na občinskem svetu, obenem pa je ugotovitve revizorjev izkoriščal za javne napade nanj. Član prejšnje občinske uprave Janez Bečan je menil, da je obravnava gradiva nesmiselna brez udeležbe župana, ki je revizijo naročil. Enako je menil svetnik ZLSD Slavko Teran, ki je občinsko upravo z županom kritiziral, ker ni v devetih mesecih pripravila niti predloga ukrepov na osnovi ugotovitev revizorjev. Nekdanji podpredsednik izvršnega sveta Drago Ficko pa je ugotovil, da odločitev o reviziji temelji na osebnem obračunavanju; vseeno bi bila na mestu tudi kazenska odgovornost posameznikov, če očitane nepravilnosti držijo. Ko so svetniki izvedeli, da je občino stala revizija skoraj tri milijone tolarjev, so se odločili za podrobno obravnavo ugotovitev v 22 obravnavanih področjih. Med njo so izrekli dvome v točnost nekaterih zapisanih podatkov, zlasti o brezplačnem prenosu zemljišč med občino Tržič in Stanovanjsko zadrugo Gorenjske ter možnih medsebojnih obveznosti oziroma morebitni škodi za občino. Svetnik LDS Borut Sajovic pa je izrazil sum, da je revizijo vodila v željeno smer sedanja občinska uprava. Kaj je hotel doseči z revizijo in za kaj jo uporablja, ve samo naročnik, je ugotovila revizorka Podbevš-kova. Obenem se je čudila, da svetnikov ne zanimajo neurejene zadeve. Kot so dokazali svetniki, jim to ni vseeno. Sklenili so namreč, da mora odbor za gospodarstvo in finance na osnovi priporočil revizorjev izdelati analizo s predlogi ukrepov za delo v prihodnosti. Ker so posumili, da so revizorji začeli z delom v občini že predobjavo razpisa, so zahtevali točen datum prvih stikov in začetka dela. Prav tako so terjali izmenjavo dokumentov o brezplačnem prenosu zemljišč med občino in zadrugo z revizijsko hišo. Ker je župan opustil možnost kazenskega pregona odgovornih oseb za morebitna kazniva dejanja, pa so zanj zahtevali uvedbo postopka za kazensko preiskavo. S. Saje Izredna seja radovljiškega sveta Na papirju sklepčni, dejansko pa ne Radovljica - Predsednik občinskega sveta Zvone Prezelj je v četrtek sklical izredno sejo, na kateri naj bi svetniki po hitrem postopku spremenili odlok o določitvi Števila članov svetov krajevnih skupnosti in volilnih enot za volitve v svete KS, ki bodo v radovljiški občini hkrati z državnozborskirni (10. novembra). Občinski svet odloka ni sprejel, ker je bil te med glasovanjem o dnevnem redu nesklepčen. Na sejo je sicer prišlo petnajst svetnikov (od 26), toliko je bilo vpisanih tudi na listo navzočnosti, med glasovanjem pa jih je bilo samo Še trinajst, tako da svet ni mogel več veljavno sklepati in je lahko samo še neformalno razpravljal. Občinski svet je odlok o določitvi števila članov svetov in volilnih enot sprejel že na majski seji, vendar je župan Eredlagal, da bi ga uskladili z zakonom o lokalnih volitvah, i določa, da se v volilni enoti lahko voli največ tri Člane sveta KS, le izjemoma pa se lahko vsi volijo v eni enoti, ce svet KS ne šteje več kot sedem članov. Ker občinski svet po volilnih rokih zdaj nima več možnosti, da bi odlok spremenil, bo občinska volilna komisija vprašalo republiško komisijo, če bo lahko za krajevne volitve uporabljala maja sprejeti odlok. • CZ. Obeležje in simbolični pokop Mengeš, 14. oktobra • Na farnem pokopališču v Mengšu so * nedeljo popoldne opravili simbolični pokop zamolčanih žr*eI Slovesnost je dobro leto pripravljala posebna komisija Pij vodstvom Jožefa Panjiča. Na pokopališču so postavili kamni* obeležje in plošče z imeni prebivalcev sedanje občine Mengeš..J* ploščah so imena 13 vpoklicanih v nemško vojsko, $e$ domobrancev in treh ubitih Mengšanov. Iz MS AWK MAJA SALON POHIŠTVA KRANJ, PREDOSUE 34 (KULTURNI DOM) TEL-.241-031 UGODNI KREDITI T+4,8% VELIKA IZBIRA POHIŠTVA ZA KOMPLETNO OPREMO VAŠEGA DOMA VEČINO POHIŠTVA IMAMO VZALOÇI! Odprto od 12. do 19. ure, sobota od 9. do 13. ure Občinski svet Mengeš o športu Podpora, ne odstop Mengeš, 14. oktobra - Občinski svet je v sredo, ko je nadaljeval prekinjeno sejo, obravnaval informacijo o odstopu Hermana Berčiča, izdelovalca študije Celostnega razvoja športa v Mengšu. Njegovo obvestilo je svet zavrnil in ugotovil, da mu pri izdelavi študije daje podporo. Hkrati pa ga svet prosi, da svoj odstop o izdelavi projekta umakne. Do odstopa je prišlo, ker se je menda med klubi oziroma društvi s področja športne dejavnosti v občini izoblikovalo mnenje, da je takšna študija nepotrebna. Ugotavljali so namreč, da podobna študija že obstoja iz sedemdesetih let. S takšno razlago, ki je kazala, da je bilo zaradi sklepa o izdelavi študije oziroma projekta o Celostnem razvoju športa precej polemike, sicer se izdelovalec Herman Berčič ne bi odločil za odstop, se člani občinskega sveta niso strinjali. Sklenili so, da Hermana Berčiča ponovno zaprosijo, da z delom na projektu nadaljuje. Če pa Herman Berčič ne bo privolil v izdelavo projekta, bodo v občini ponovno razpisali natečaj za izdelavo projekta Celostnega razvoja športa v občini Mengeš. A. Ž. sedanj* občine MengeS je tako druga svetovna vojn in dogajanje tj po nH terjal 52 padlih Y NOB, 30 t?l; cev so pripeti li na usmrti^ iz Begunj, ' žrtev pa je bj. do minulih jf zamolčanj Sveto mašo *J. daritev je vjd! kanonik M«' hior G,°La skupaj z dig* čim župnij Matejem in o nikom. obeležju ploščah P maši pa so ob simboličnem pokopu sPr^j|c vorili mengeški župan Janez Per, predseo Nove slovenske zaveze dr. Tine Velikonjai imenu mobilizirancev Alojzij Žibert. • A Sneg iz topov na Krvavcu spet vznemirja Mislilo le na rekreacijo, premalo na zdravje ljudi ttdajo uporabnega dovoljenja, če ne bo poskrbljeno za zaščito vodnih virov na Krvavcu. Cerklje, temi je 15. oktobra • sicer minuli O tej teden (precei mlačno) razpravljal občinski svet, vendar ni sprejel odločnih ukrepov za zasuto vodnih virov na Krvavcu, je na novinarski konferend v Eetek dejal župan Franc Ce-ulj. Zato bo sam skušal doseči, da RTC Krvavec za dodatno zasneževanje ne bo d°bil ustreznih dovoljenj, "«en če do zime ne bodo v pogonu vse globinske vodne TOine, ki naj bi v prihodnje z vodo oskrbovale vasi pod Krvavcem. Ko so lani začeli govoriti o dodatnem zasneževanju Krvavca s snežnimi topovi, 30 v občini Cerklje naložbo Pogojevali z ureditvijo vodnih zajetij na Krvavcu. Voda, ki sojo dobivali iz drenažnih zajetij, je iz pip pogosto Pritekla kalna, tako da so jo m°rali klorirati. Ministrstvo Za okolje in prostor ter komunalni podjetji iz Domžal in Kranja so vložili denar v nove 8'obinske vrtine, ki naj bi Občina Cerklje pa ima napete odnose tudi z Letališčem Brnik, In sicer zaradi tega, ker se Brnik brani plačevanja sorazmernega deleža pri opremljanju komunalnih zemljišč. Hkrati jim v Cerkljah očitajo, da so objekti na letališču zgrajeni na črno. Na letališču trdijo, da je vse legalno In da to lahko potrdijo tudi ustrezne Inšpekcije, župan Čebulj pa «ravt, da je na črno zgrajen letalski hangar. Letališče je llo v prejšnji občini Kranj tudi oproščeno plačila sorazmernega deleža za komunalno opremljanje zemljišč, menda kot dejavnost skupnega pomena. Na ta argument Čebulj pravi, da je bila ta oprostitev brez zapisanega sklepa, tn da občina Kranj očitno ni znala izterjati tistega, kar ji je šlo. Za letališče pa pravi, daje profitna delavnost, zato naj svoje prispevke plača, izvzet je nemara lahko le vojaški del letališča. dajale več kot sto litrov vode na sekundo, tako da bi lahko opustili drenažno zajetje. V občini bi torej morali biti zadovoljni, vendar... "Za oskrbo z vodo pod Krvavcem bi zadoščala voda iz sedmih globinskih vrtin, komunalni podjetji pa obljubljata, da jih bosta do 1. novembra letos usposobili šest," pravi župan Franc Čebulj. "Toda kot vidim na mestu samem, se nič ne dogaja in dvomim, da bodo vrtine nared do zime. Sumim, da dela zastajajo, ker je domžalska komunala državna sredstva, namenjena vrtinam na Krvavcu, usmerila drugam. Če do zime v dolini ne bomo pili vode iz globinskih vrtin, bom z vsemi sredst-vi (tudi s političnim pritiskom) skušal preprečiti, da RTC Krvavec dobi upor- abno dovoljenje za sistem zasneževanja s topovi. Da se razumemo, nič nimam proti tovrstnemu zasneževanju, še manj proti rekreaciji na Krvavcu (nismo zaman delali ceste na Ambrož), nasprotujem pa temu, da se daje prednost rekreaciji pred zaščito vodnih virov in zdravjem ljudi. Če tudi ministrstvi za okolje in prostor ter za zdravstvo ne bosta prisluhnila tem argumentom, bo sledila ovadba, da se ne upoštevajo lokalni interesi." Občinski svetniki, ki so pred tednom dni razpravljali o isti temi, so bili precej bolj spravljivi. Ko so slišali, da bo Krvavec gradil akumulacijsko jezero in ga polnil iz vodnega zajetja, ki sicer napaja objekte na Krvavcu, so terjali le podatke o natančni porabi vode iz tega vira. Župan zdaj obljublja, da bo skušal z občinskim svetom doseči dogovor o odločnejših sklepih. • D.Z.ŽIebir Na Ovsišah so slavili častitljiv jubilej Šola na Ovsišah je praznovala sto let Ob stoletnici šole na Ovsišah so se v soboto srečali sedanji in jjekdanji učenci in učitelji ter vaščani okoliških vasi, od koder "odijo otroci v to šolo. Pvsiše, 15. oktobra - Hodijo ■ Ovsiš, Podnarta, Zaloš, Prezrenj, Poljšice, Cešnjice, L>obravice in Rovt, pred desetletji pa so prihajali tydi otroci iz Njivice, ki 2daj hodijo v Podblico. Kot govori šolska kronika, je b"o 18. novembra 1896 v °vsiški šoli 107 učencev, ledai je bila še popolna osemletka. Letos pa v podružnično *plo, ki je del osnovne šole ganeta Žagarja v Lipnici, *}°di 54 učencev, kar je dovolj za štiri čiste oddelke ' prostorih šole pa ima šolo je v upadanju, zaradi česar grozi, da bi morali po nilo kombiniran pouk. V preteklosti smo ga že imeli, boj, da obiskujejo šole v Kranju ali kje drugje." V soboto je bilo v čast stoletnici pred šolo na Ovsišah pravo slavje. Program so Eripravili učenci, pel je pevs-i zbor z Ovsiš, pa moški zbor iz Podnarta, plesala otroška folklorna skupina Voše, dramska skupina KUD Vigenic iz Upniške šole pa je odigrala lani zelo uspešno igrico Užaljeni medvedek. Ob jubileju je izšel tudi bilten. Za tiskanje se šola zahvaljuje Gorenjskemu tisku in Knjigoveznici v Radovljici, sicer pa so prireditev ob stoletnici podprle še občina Radovljica, podjetje EMI International z Ovsiš in gostišče Joštov hram iz Podnarta. Šolsko ministrstvo pa nič, pravi ravnatelj Mihelič. Šola na Ovsišah, kjer imajo otroci nižjih dveh razredov v dveh učilnicah pouk v prostorih šole pa ima ^.^J^ZTS- toTe W ò na òísiSah amo dopo dnef tre« ihTnàetrtih iovUTiuToodeTk vnla —* * "» « otroic V najboljših letih, paWo.dne, s'toji na lepem "\male Šole z 10 otroki. ^"Trend vpisa v ovsiško delka združiti v enega,' pravi ravnatelj matične šole Stane Mihelič. "To bi pome- ^ova cesta v Zabrekve Syečan Ve " ^ soboto so v Zabrekvah pod Mohorjem ŽEJS? "dprli nov asfaltiran odsek ceste od Topolj do katere -e za 1700 metrov ceste v širini 3> 5 metra, Lojç sPodnji ustroj je zgradilo podjetje Dolenc iz Škofje Cesta asfaltno prevleko pa je poskrbel ljubljanski SCT. Centirn C ZC'° kvalitetna, saj je asfaltna prevleka debela 8 &Jem?trov, 3 cm vrhnjega sloja na 5 cm podlage. V občini bodo v- katero Zabrekve tudi spadajo, so se odločili, da rtianj Za^acn. višje cene tudi na račun kakšnega kilometra stalavse ceste gradili tako. Celotna investicija je 42 otroic. V najboljših letih, ko je bil v Podnartu zgrajen blok in je cvetela tudi individualna gradnja, je bilo na Ovsišah celo več kot 60 otrok. V šolskem letu 1991/ 92 jih je bilo 62. Sedanji upad je pripisati med drugim slabšanji gospodarskega stanja v teh krajih in odhajanju staršev na delo drugam. V slednjih primerih tudi otroke odpeljejo s se- pa popoldne, stoji na lepem kraju. Oblast je pred stoletjem zelo premišljeno določila lokacijo, pravi ravnatelj Mihelič, češ da je še danes okoli nje veliko travnikov in njiv in imajo otroci priložnost za veliko gibanja. Telovadnice namreč nimajo, namesto nje pa imajo več zimskih športnih dni kot vrstniki. D.Z.ŽIebir, foto: T. Doki r= ZRCALCE, ZRCALCE Mrk v tržiški sejni dvorani Tisti, ki pravijo, da Triičani z vsem nekoliko zamujajo, so v krepki zmoti Medtem ko je vesoljna Slovenija šele v soboto opazovala sončni mrk, so sicer malo drugačen mrk doživeli v Tržiču že v sredo zvečer. Za kratek čas so ugasnile vse luči v mestu ob 20. uri in 30 minut Takrat je v občinski sejni dvorani (e dve uri in pol potekala izredna seja, na kateri so se zaradi različnih pogledov na ugotovitve revizije proračuna za leto 1994 kar kresale iskre med povabljenimi gosti in svetniki. Zaenkrat še ni znano, ali je splošni mrk morda povzročil kratek stik ob naelektrenem ozračju v občinski hiši, ali pa je bil tudi za ta izpad kriv kdo iz driave. Še vsa sreča, da na seji ni bilo lupana! Zanj so namreč izrekli toliko obtolb, da bi se ob njegovi prisotnosti gotovo zgodilo še kaj hujšega. Verjetno bi se dvorana tresla, čeprav se je vaja Potres 96 začela in končala že prejšnjo soboto. Strmica, 12. oktobra - Pri Benedikovih na Strmicl je bilo v soboto dopoldne toliko obiskovalcev kot ie dolgo ne. Obiskali smo jih namreč prireditelji dobrodelne akcije "Triglav -humanist" In jim Izročili Izkupiček od prodane slike, nastale na eni od likovnih kolonij na Pokljuki. Skupnost borcev Prešernove brigade, ki je pred desetimi leti začela s spominskimi pohodi na Triglav, pozneje pa z likovnimi kolonijami na Pokljuki, le letos svojim akcijam dala tudi humanitarni poudarek. Sliko akademskega slikarja Henrika Marchela Iz Kranja je namreč na dražbi prodala v dobrodelne namene. Sliko Je za 115 tisoč tolarjev kupil Mladinski servis Kranj, ki veliko svojih sredstev namenja v dobrodelne namene, podporo športnim klubom In študentom. Prt Benedikovih v Strmicl, ki jim je nesreča septembra vzela očeta, se na majhni kmetiji trudi s preiivetjem vdova Rezka s petimi nepreskrbljenimi otroki. - • D.Ž. Javna kuhinja v Domžalah Domžale, 14. oktobra • Minuli teden so v Domžalah odprli javno kohinio za občane, ki nimajo lastnih prihodkov. Uredili so jo na lokaciji nekdanjega doma počitka, kjer je bilo skladišče materiala. Urejanje se Je začelo lani iz sredstev stanovanjske dejavnosti, veljala pa je 5,6 milijona tolarjev. Vrednost opreme, za katero sta dali denar Republiška in območna organizacija Rdečega križa ter občina Domžale, pa je 800.000 tolarjev. Javna kuhinja bo nudila po en obrok hrane na dan 30 občanom. Odprta bo vsak dan od 12. do 14. ure. Obroke hrane bo kot najugodnejši ponudnik zagotavljalo podjetje Napredek, v okviru projekta javnih del pa bo zagotovljeno osebje. Večji del denarja zagotavlja pristojno ministrstvo, nekaj pa tudi Rdeči križ in občina. Občani bodo v javno kuhinjo napoteni prek Karitasa, Rdečega križa in Centra za socialno delo Domžale. Do zdaj so ti občani za preživetje dobivali naročilnice, zdaj pa bodo kot pomoč dobili topel obrok. Vsa organizacijska dela v zvezi z javno kuhinjo opravljala območna organizacija Rdečega križa Domžale. A. Z. Mestni svet za pripojitev Hrastja Kranj, 15. oktobra - Svetniki mestne občine Kranj so v sredo sprejeli pobudo vaške skupnosti Hrastje za pripojitev Hrastja k mestni občini Kranj. Prizadevanja Hrastjanov, ki se geografsko in življenjsko navezujejo na Kranj, da bi se tudi v resnici pridružili občanom Kranja, so stara toliko kot nove občine. Državni zbor jih je namreč kljub nasprotovanjem prisodil občini Šenčur, pot do uveljavitve želenega pa je precej zapletena in dolga. Preusmeritvi Hrastja v Kranj v šenčurski občini ne nasprotujejo. V sredo so se s pobudo vaške skupnosti Hrastje državnemu zboru strinjali tudi svetniki mestne občine Kranj, ki-so s tem prižgali edno od zelenih luči za pripojitev Hrastja h Kranju. • H. J. finski ",1UJ""VV l«"»J^> j~ ......v ^elezn-l-P prispevala država, eno tretjino občina "Orne"1- • preosta'a sredstva pa krajani in KS Selca. prebival6^1 ockek Je vezan za deset hiš in veseli me, da 2üpan ÀCl ostajajo v Zabrekvah, vas se celo širi," je dejal turjj vr>* -ezm^ov Alojz Čufar in dodal, da bo z novo cesto ^^J^nja otrok v selško šolo varnejša. • I.K. danie nakelskih svetnikov bo J*10.15. oktobra - V četrtek, 17. oktobra 1996, ob 18. uri *uPana SCJk ODČms^e8a sveta občine Naklo. Po poročilu obrav Se bodo seznanili s poročilom nadzornega odbora ter letos ciVa|- D^anco prihodkov in odhodkov v prvem polletju £°sPodi DO pregled opravljenega dela v odborih za infrast a£stVo> za splošne zadeve ter za komunalo in Nakl0 h0- Kom.isiJa za pripravo celostne podobe občine °bčinsk Postavila osnutek odloka o grbu, zastavi in Šole v jvl?! Pra2m^u» komisija za izgradnjo popolne osnovne in reše em pa u8°tovitve nadzornega odbora o poteku del PotrHiijVan15 Problematike športnih igrišč. Na seji naj bi h ren* nmoramnv v VVZ Kranj in vrtcih pri in osn«. ludl cene programov v VVZ, Kranj m Solah- °^koncu bodo na vrstl P sçoeqo PRODAJALNE OBUTVE IN TEKSTILA VAS VABIJO K UGODNEMU NAKUPU OBUTVE: NIKE, REEBOK, MERCURY, LUMBERJACK, CICIBAN - PETEJAN, JELLOW CAB, BARBIE, DR. MARTENS - GETT A GRIP, FLY FLOT TEKSTILA: MISTRAL, FRUIT OF THE LOOM, EMANUEL, QUIK SILVER, GAS, ELAN, CAMPAGNOLO MOSTE 88 A, KOMENDA, tel.: 061/841-029 TTC BLED, LJUBLJANSKA 4, tel.: 064/76-804, JESENICE, TITOVA 39, tel. 064/83-372 anja za župana. • S. Saje Glasova terenska ekipa je bila minulo soboto v LESCAH. Med drugim smo na obisku delili tudi oštevilčene reklamne čepice, v dveh urah smo jih našim soogovornikom v Društvenem domu v Lescah razdelili 23. Glasove reklamne čepice so nekaj posebnega: vsaka je označena s številko, ki je tudi na kuponu. Z vsake čepice smo v LESCAH kupon odtrgali, kupone včeraj dali v boben za žrebanje in izžrebali: kupona 024561 in 024589 (nagradi: poljubno izbran Glasov izlet, za eno osebo); kupona 024564 In 024577 (nagradi: Glasova reklamna majica). Vse, ki so nas obiskali v LESCAH, smo tudi zaprosili, da na kupon z reklamne čepice napišejo svoje podatke in zato k izžrebanim številkam lahko pripišemo imena nagrajenk in nagrajencev: Angela DEZMAN in Jani WALAND - nagradni izlet; Tina TOSIČ in Jasmina BRENCE - reklamna majica. Tudi na naslednjem obisku to soboto, 19. oktobra, v KRIZAH, bo naša sodelavka Barbara Jazbec delila oštevilčene Glasove čepice in zatem bomo v ponedeljek žrebali kupone, o čemer preberite prihodnji torek! Gorenjski glas v Krizah Ekipa Gorenjskega glasa bo konec tega tedna obiskala vas Križe v tržiški občini. K pogovoru, ki bo v soboto med 9. in 11. uro v posebni sobi gostilne Pr' Benk v prvem nadstropju, smo že povabili predstavnike krajevne skupnosti in tamkajšnjih društev. Seveda se lahko srečanja udeležijo tudi drugi prebivalci, ki imajo povedati kaj zanimivega. Naslednji torek bomo namreč objavili reportažo o razvoju kraja in življenju v njem. Prav tako vabimo vse, ki želijo oddati brezplačni mali oglas, ali se naročiti na naš časopis. Dosedanji naročniki si lahko z naslovljenim izvodom časopisa zagotovijo nagrado; Glasovo majico, čepico, ali katero od presenečenj nagradnega žrebanja. Frizerski salon Trikološki laser Solarij Studio D, Frizerski salon do.o. Alpska 40, 4248 Lesce Teh 064/719-529 Poleg modnih moških in ženskih pričesk nudimo tudi zdravljenje las in lasišča z zdravilno kozmetiko in vrhunsko lasersko tehnologijo. Lahko pa se sprostite v solariju in tako ohranite poletno ogorelost. Privoščite lasem najboljše. TRGOVINA Z AVTODELI TEL: 064/718-401 LESCE, ŽELEZNIŠKA ULICA AKCIJA V MESECU OKTOBRU ► AKUMULATORJI BOSCH od 5.400 NAPREJ ATSA od 5.700 NAPREJ ► HLADILNA TEKOČINA od 265 NAPREJ (100 % NEMŠKI ANTIFRIZ) ► AVTOPLAŠČI: DUNLOP, FULDA, SAVA S TAKOJŠNIM PLAČILOM 5 % POPUSTA ► SNEŽNE VERIGE od 6.300 NAPREJ ► ZAVORNE PLOŠČICE: ATE, FERODO ► RADIJSKI APARATI: BLAUPUNKT OKREPČEVALNICA - CAFE MINI CASINO - TRANSPORT Železniška ul. 12, 4248 Lesce Odprto 6h - 23h, ned. 16h - 23h V AVLI ŽELEZNIŠKE F0STAJE LESCE vm MINI TRGCMHA Z MAM PONUDBO odprto 5h - 20h, sob. 7h - 12h IZDELAVA IN POLAGANJE TLAKOVCEV JOVAN MILAN HRAŠE 18. 4248 LESCE FAX/TEL. 064 733 922, MOB 0609 64 64 72 • BETONIRANJE LAMEL, CESTNIH ROBNIKOV • UREJANJE DVORIŠČ • TLAKOVANJE • MONTAŽA ODTOČNIH CEVI UGODNO Papirnica in knjigarna Gradnikova 76 4240 RADOVUICA Tel.: 064/715-612 Ex - libris d.o,o. Vabimo vas v večjo in prenovljeno knjigarno Za pisarno - vse, kar potrebujete za vaše poslovanje: tiskovine, pisalni trakovi, fotokopirni in računalniški papir... V zalogi so koledarji in rokovniki 1997 ter poslovna darila ODPRTO: 8. -10., SOBOTA 8.-12. Občina je spremenila zazidalni načrt za osrednji del Lesc Lesce ne bodo imele "Gadafija" Ko je radovljiški občinski svet na junijski seji sprejel spremembe zazidalnega načrta Lesce -center, je prižgal zeleno luč za začetek uresničevanja velikega načrta, po katerem bodo Lesce v prihodnjih letih dobile okoli trideset poslovnih prostorov in še pokrita parkirišča. Investitor je zasebno podjetje Gepard iz sedanje pozidave ob Železniški ulici in parkirnih mest za zaposlene in za obisko; Lesc, ki bo večino poslovnih prostorov delu Alpske ceste, ohranja tipične valce lokalov, nad garažami bodo proston prodalo domačim in okoliškim podjet- stavbe in zelenje (tudi mogočno lipo) za servisne ter rekreativno zabavne jem in zasebnikom, soinvestitorja pa sta in vzpostavlja več javnih poti za pešce dejavnosti (diskoteka, fitness itd.), ?a Pošta Slovenija in Špecerija Bled, ki 0ri stopnišča) med Alpsko cesto in ploščadi, ki bo imela vhod z Alpske Železniško ulico. bosta v tem delu Lesc zgradila novo pošto oz. trgovino. Kot je povedal Andrej Golčman, direktor Razvojnega centra Radovljica, je stari zazidalni načrt predvideval v trikotniku med Alpsko cesto, Železniško ulico in cesto, ki povezuje ulici, izgradnjo večjega trgovskega centra ceste, pa še avtomobilski salon. In kaj bo še v preostalih treh stavbah? V prvi, v bližini sedanje pošte, bo gostinski lokal, v katerem bodo poleg pijač ponujali tudi hitro pripravljivo hrano, v drugi, nekoliko večji, bodo v pritličju in v nadstropju p° trije lokali, med drugim tudi optik £ zeliščarstvo, v tretji, ki bo imela vhodjz "Oddaljevanje občine od krajanov in dogodkov v kraju bo spodbudilo nove V petih stavbah trideset lokalov V prvi fazi bodo zgradili pet stavb, ki naj bi jih po odloku gradili sočasno. Investitor je za prva dva objekta že pridobil lokacijsko dovoljenje ter dovoljenje za pripravljalna gradbena dela in bo -----wwj.6a n6«»a».CKa ccmia. v kratkem začel z gradnjo, ki naj bi jo zenscarstvo, v tretji, ki bo imela vnoo » Ker se je z denacionalizacijo lastništvo SGP Gorenje iz Radovljice kot glavni Železniške ulice in iz Alpske ceste, bodo zemljišča in stavb spremenilo, spreme- izvajalec del dokončal do konca julija frizerski salon, foto studio, trgovini z nili pa so se tudi pogledi na arhitektons- prihodnje leto. V prvi stavbi, ki bo elektromaterialom in s tekstilom, banka, ko oblikovanje vasi, je občinski svet največja med vsemi, bodo pošta, trgovina informacijska pisarna turističnega društva stari zazidalni načrt prilagodil novim Špecerije Bled, kozmetični salon, ena Lesce in še nekaj trgovinic. Stavbo, v razmeram in spoznanjem. Spremenjeni večja in pet manjših trgovin ter v kateri je sedaj pošta, bodo preuredili, v načrt ne predvideva več izgradnje mansardi še pisarniški prostori. Zaradi poštnih prostorih pa bo nevrološka anv velikega trgovsko poslovnega kolosa višinske razlike med Alpsko cesto in bulanta. Krajevna skupnost bo v Zelez- (kot je, denimo, blejski "Gadafi"), Železniško ulico bo imela vhod z obeh niški ulici v sodelovanju z občino Bi ampak ureditev poslovnih prostorov v ulic. Na to stavbo se bo navezovalo investitorji uredila avtobusno postaja- novozgrajenih ali obnovljenih stavbah, pokrito parkirišče med sedanjim skladiš- lišče na obeh straneh ceste, pločnik m Urbanistična zasnova izhaja iz značilne čem in Alpsko cesto. V njem bo 32 kanalizacijo. Bernard Tonejc, predsednik KS Lesce: Spori že ovirajo normalno življenje \JJ_li . . v. - . . v . ... « težnje po osamosvojitvi. Lancovo) ter za tovarniško ograjo Verige." * Vodstvo krajevne skupnosti je pred dobrima dveflj* letoma predlagalo, da bi bije Lesce samostojna občina. N* refrendumu niste uspeli. W ideje o samostojnosti še žive* "Ko se je pripravljala pre" obrazbo lokalne samouprava so poudarjali, da bodo kra* jevne skupnosti lahko v nov«1 občinah še bolj vplivale na odločanje kot prej. Dosedanje izkušnje kažejo, da to ni res. Prej so krajevne skupnosti vplivale na odločitve prek zbora krajevnih skupnosti, zdaj pa lahko sanj0 prek političnih strank. Ce bo krajevna skupnost ostala brez edinega "profesionalca", s? bodo še zmanjšale možnosti, da bi se krajani ob različnj". težavah obrnili na KS ali da W tam dobili nekatere koristne informacije. Prepričan sem,da bo tako oddaljevanje občuje od ljudi in dogodkov v kraj■» spodbudilo nove težnje osamosvojitev." Danes, v torek, ob 19. uri bo v Družbenem centru v Lescah zbor volivcev, na katerem bodo določili kandidate za člane enajstčlanskega sveta krajevne skupnosti, predsednik sveta KS Bernard Tonejc pa bo poročal o delu v sedanjem, petletnem mandatu. * Kaj boste na zboru povedali krajanom? "Opozoril bom na nekaj problemov in povedal, kaj smo v krajevni skupnosti naredili v minulih petih letih. Asfaltirali smo cesto Hraše -Hlebce in Na Vrtači, uredili Begunjsko in del Alpske ceste, skupaj s turističnim društvom zgradili poslovilne vežice, skrbeli za Družbeni center, sodelovali pri urejanju telefonije in kabelske televizije ter pri iskanju lokacije za pošto -in tako dalje. Pri urejanju odnosov med ljudmi, predvsem pri reševanju različnih sporov, kar je tudi naloga krajevne skupnosti, zaradi premajhne zagnanosti nismo bili posebej uspešni. Sporov je vse več in že toliko, da marsikje ovirajo normalno življenje." * Pa problemi? Slišati je, da imata občina in krajevna skupnost zelo različno stališče do zaposlenih v KS. "Občina zagovarja stališče, da krajevne skupnosti ne bi imele poklicnih tajnikov, v Lescah pa ocenjujemo, da bi ga glede na naloge, ki jih ima KS v Družbenem centru, na pokopališču in na drugih področjih, še kako potrebovali. Občina bo namreč s tem, ko bo za krajevne skupnosti organizirala skupno računovodstvo, prevzela le 10 do 15 odstotkov del, ki jih ima poklicno zaposleni v naši krajevni skupnosti." * Tudi novo vodstvo krajevne skupnosti čaka (ob sodelovanju občine in države) veliko nalog. Kaj predvsem? "Največ je cestno prometnih nalog, še zlasti rešitev dostopa iz Lesc na blejsko in gorenjsko magistralno cesto, dokončanje del na Alpski cesti, ureditev pločnika ob cesti od Lesc proti Hrašam in Hlebcam, ureditev avtobusnega postajališča v Hlebcah... Zgraditi bo treba tudi kanalizacijo in na pokopališču zagotoviti nove žarne niše. Upam, da bo tudi novoizvoljeno vodstvo vztrajalo na opredelitvi, da je v Lescah prostor za različne moteče (proizvodne) dejavnosti le v poslovno obrtni coni Lesce -vzhod (med Žitom in cesto za l'à Ko gre za hrup, ALC ni vedno pravi naslov Nekaj lahko storijo sami, vsega pa ne Alpski letalski center Lesce ■ Bled bi z nakupom glušnikov in pogonskih elis lahko utišal oseij1 od devetih letal, za deveto je pripravljen sprejeti urnik letenja, več reda pa bi bilo šele potlej) ko bi letalske oblasti sprejele pravila, ki bi veljala za vse, tudi za policijo, vojsko, zasebnike." tf__1__J W--- w» « Krajani Lesc, Radovljice in okoliških vasi, še posebej pa člani društva za varstvo okolja radovljiškega območja, že več let opozarjajo na hrup, ki ga povzroča dejavnost leškega letališča. V ALC-ju se problema zavedajo, vendar poudarjajo, da vsi očitki, obtožbe in zahteve niso vedno naslovi ne more pa na ves promet v zračnem prostoru nad letališčem in nad večino radovljiške kotline, kjer do višine 2.400 metrov veljajo pravila za prosto letenje. Letališče je namreč javno in ga poleg letal zavoda ALC in aeroklu-ba uporabljajo tudi zasebna družba Sokolje gnezdo, letalci izdali obvezna navodila za razne vrste letenja (šolanje, panoramske lete, vleko letal). Po teh navodilih morajo piloti ob vzletu že petdeset metrov nad stezo zmanjšati število mesta" razčistili sporna vpr»' sanja, društvo pa bo predstavnike ALC-ja vabilo na svoje sestanke. Drugič: skupno se bodo prizadevali za utišanje letal. Pri osmih od deveti" ---- i-iuoiijaoii aicvnu íciai. rn osmin oa ut""" obratov motorja, za letenje so ALC-jevih letal bi hrup lab*? predpisali poti, ki se čimbolj zmanjšali z glušniki, na dve» izognejo naseljem... na še 7 zampniavn noeons* _------ ....... uiiu.ua auAuijt: gnexuu, leiaici jene na pravi naslov. ALC iz drugih aeroklubov, vojska, Na dobri poti lahko vpliva le na letenje letal, ki so v njegovi lasti oz. z njimi letijo člani aerokluba, TRGOVINA Š0LENČEK ŽELEZNIŠKA 12, LESCE 4248 TEL. 719-012 DEL ČAS: 9.- 19., SOBOTA 9. - 12. policija, zaseebniki. ALC je že pred tremi leti podpisal s sosednjimi krajevnimi skupnostmi dogovor o zmanjšanju hrupa, ki je predvideval ukinitev nočnega in akrobatskega letenja, začetek pa še z zamenjavo pogons* elise. Dodatna oprema bi sta'3 nekaj več kot 52 tisoč mar*- vendar bi s tem vseh osen* letal ustrezalo standardom z» nehrupna letala. Za deyel° letalo, ki je zelo hrupno itii g uporabljajo za metanje pada ] cev, pa so v ALC-ju priprav' jeni sprejeti določen urni Ker očitno tudi vsi dosedanji ukrepi niso toliko zmanjšali hrupnosti, da bi bili okoličani že zadovoljni, je upravni odbor ALC ob koncu letošnjega julija imenoval posebno komisijo, ki se bo ukvarjala samo s jtiii ayicjcu uuiuw >;;.-letenja po osmi jutranji uri in problematiko hrupa. Komisija letenja. In tretjič: oboj» nakup vlečne vitle za jadralna - v njej je tudi predstavnik bodo prizadevali, da o\^a .in TatriníAírt a* radovljiškega društva za varstvo okolja - je prejšnji torek že obravnavala izhodišča za zmanjšanje hrupa. Na sestanku so se dogovorili troje. Prvič - ALC bo člane društva povabil na letališče, da bi na "licu se letala. V ALC-ju zatrjujejo, da so dogovor doslej spoštovali, le vitle zaradi pomanjkanja denarja niso nabavili. Letos spomladi so sprejeli še nekaj dodatnih ukrepov za zmanjšanje hrupa, med drugim so talske oblasti sprejele za okolico letališča tak-režim letenj3' ki bo čimbolj zmanjšal hrup g bo veljal za vse: ne le za Mç" ampak tudi za policijo, vojsk » zasebnike... .k • Cveto Zaplet«11* Pozorno preberite - to je lahko najbolj pomembnih 30 sekund v Vašem življenju! Ste si kdaj želeli voditi svoje družinsko podjetje? Gotovo poznate restavracijo s hitro postrežbo - McDonald's. McDonald's širi mrežo restavracij po vsej Sloveniji in pospešeno išče najemnike franšize. Predstavitev franšizinga v Ce Vas o možnostih za najem franšize McDonald's zanima več - McDonald's organizira 24. oktobra v Kranju predstavitev franšizinga pri podjetju McDonald's Slovenija. Vse, ki se predstavitve želite udeležiti, prosimo, da pokličete pisarno podjetja McDonald's v Ljubljani in z velikim veseljem Vam bomo poslali vabilo. Telefon: 061 329 091 ali 061 322 485 Telefaks: 061 322 555 AA f McDonald's Restavracija za vso družino KONCERN pàs iip bled doc (y§¥ lesna industrija j§ 4260 bled, ljubljanska c. 32 -~ mm mmmm Bl€D, 15. do 19. oktober 1996 i» MERKUR Prodajalne ELEKTRO V Radovljici, Kranjska cesta 2 a, telefon: 064 714 997 • - POSEBNA PONUDBA in JUBILEJNO ZNIŽANE CENE OD 16. DO 19. OKTOBRA Ob 25-letnici Merkurjeve prodajalne ELEKTRO v Radovljici smo za vas pripravili posebno ponudbo elekfromateriala po 25 % nižjih cenah stikala In vtičnice Linea, ELEKTROMATERIAL LENDAVA, stikala, vtičnice in plafoniere, TEM ČATEŽ, fluorescenčne žarnice 18 VV, 36 VV, 58 VV, TUNGSRAM, in še 10 izdelkov po jubilejno znižanih cenah_ kabelska roleta, KAČ, PP/L, 3 x 1,5 mm, dolžina 20 m mikrovalovna pečica SAMSUNG, 9Q45, vrtljivi krožnik, moč mikrovalov 900 W, moč žara 1300 W, televizor ELEKTRONIKA VELENJE, VOYAGER 51, ekran 51 cm, 90 programskih mest, teletekst, Parni likalnik PHILIPS, 232 teflonska likalna plošča, moč 1200 W, večnamenski sesalnik PHILIPS, Triatlon HR 6835, suho in mokro čiščenje, turbo kompresorski motor z največjo močjo 1400 W, videorekorder GOLDSTAR, VCR P 43, VHS, 4 video glave, SP/LP, avtomatska izostritev slike, "»»ni glasbeni stolp GOLDSTAR, F 373, rooc 2 x 32 W. radio: 30 spominskih mest, CD: 20 spominskih mest.. mikro glasbeni stolp GOLDSTAR, F 150, 2 x 12 W izhodne moči, radio, kasetofon, CD, 30 spominskih postaj sesalec EIO, Domatic 1200, "wč 1200 W, 6-kratna filtracija zraka, kovinski regal WEISS _4 Police, dimenzija 150 x 75 x 30 cm 4.990,00 SIT 49.990,00 SIT 47.990,00 SIT 6.190,00 SIT 53.590,00 SIT 49.990,00 SIT 59.990,00 SIT 37.990,00 SIT 23.590,00 SIT 2.390,00 SIT Iščemo najstarejši račun prodajalne ELEKTRO: nagrada: televizor GRUNDIG, ekran 37 cm Kupec, ki bo predložil najstarejši račun do 11. ure v soboto, 19. oktobra 1996, bo nagrajen z barvnim televizorjem Grundig. Če bo takih kupcev več, bomo nagrajenca izžrebali ob 12. uri v prodajalni Elektro. PRED VOLITVAMI PRILOGA GORENJSKEGA GLASA O PRIPRAVAH NA VOLITVE Upa jih 1500 Dveh znanih imen slovenske politike tokrat ni na listah: Ivana Omana in dr. Jožeta Pučnika. Jutri opolnoči bo zadnji rok, ko morajo volilne komisije po enotah dobiti liste kandidatov in imena ljudi, ki bodo zastopniki posameznih list. Republiška volilna komisija pa mora dobiti tako imenovane nacionalne liste. Komisije bodo imele teden dni časa za potrditev ali zavrnitev kandidature oziroma za preizkus, če je z vložitvijo kandidature vse v redu. 26. oktober, to je 15 dni pred glasovanjem, pa mora republiška volilna komisija objaviti potrjene liste kandidatov v sredstvih javnega obveščanja. Čeprav vlaganje kandidatur še poteka, je že znano, da se, bo v osmih volilnih enotah po terenu in dveh posebnih za narodnostni skupnosti za 90 poslanskih mest potegovalo okrog 1500 kandidatov. Nekaj posebnosti je že znanih. Kar precej sedanjih poslancev in ministrov kandidira še za prihodnja štiri leta. Le dveh, ki sta vsa leta nastajanja slovenske demokracije in države vsak po svoje dajala ton politiki, tokrat ni med kandidati: to sta Ivan Oman, ustanovitelj Slovenske kmečke zveze in med letoma 1990 in 1992 član državnega predsedstva, kasneje pa poslanec in član vodstva SKD, in dr. Jože Pučnik, predsednik Demosa, predsednik Socialdemokratske stranke, predsedniški kandidat in zadnja štiri leta državnozborski poslanec. Prav tako je na kandidatnih listah veliko zdravnikov in županov. • J.Košnjek Zeleni Slovenije Slovenijo Na konvenciji na Šmarjetni gori so sprejeli program Za zdravo Slovenijo in predstavili kandidate za državnozborske volitve. Na Gorenjskem kandidirajo v vseh 11 okrajih. Zeleni na Šmarjetni gori "Država brez Zelenih - ne. Zeleni smo tukaj," je dejal na zaključku svojega uvodnega govora na sobotni predvolilni konvenciji na Šmarjetni gori predsednik Zelenih Slovenije Vane Gošnik, za katerega je podpredsednik Ado Butalo dejal, da je poglavar plemena zelenih Slovencev, obenem pa mož, ki zna braniti interese stranke in je trd nasprotnik liberalizma. Zeleni so v svoj Program za zdravo Slovenijo zapisali, da so za politično in gospodarsko suvereno, uspešno, zdravo in socialno varno Slovenijo, ki je lahko vpeta v napredne okolje varstvene, gospodarske in politične procese, ne pa v trdne politične zveze, ki so lahko uspešne le takrat, ko izničijo samobitno socialno, kulturno in duhovno tkivo pridruženih dežel. Zato so proti vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Zeleni so za ohranjanje in razvoj naravnih lepot, za delovne navade in znanje prebivalcev in za pošteno revizijo divjega lastninjenja, kar mora narediti država. Zaposleni morajo soupravljati, zakoni pa morajo biti spoštovani. Okoljevarstveni in sanitarni Gorenjski kandidati Zelenih Nevenka Luštek (Jesenice), Dragica Manfreda in Vladimir Premrou (oba Radovljica), Franc Jurgele, Tadej Markič in Boto Dukič (vsi Kranj), Jurij Peternelj (Tržič), Borut Mencinger in Marija Konjar (oba Škofja Loka), Ivana Skamen (Kamnik) in Metod Razpet (Idrija). predpisi morajo biti strogi in spodbudni za tiste, ki jih ne skrbi le dobiček, ampak razvoj. Davčni sistem in zakonodaja morata zaščititi pogoje za zdravo življenje ljudi in drugih živih bitij. Zeleni so za zgodovinsko utrjene vrednote slovenskega človeka, za odpravljanje brezposelnosti in za socialno varno državo. Na volitve ne gremo kot berači, ampak kot skromni in v uspeh prepričani ljudje, je dejal Gošnik. Pri Zelenih kandidira nekaj zanimivih Slovencev, med njimi tudi znameniti morieplovec Jurij Šterk, Belokranjec, in maratonec Mirko Vindiš, ki vsako leto obteče Slovenijo in ve, kako je lepa. • J.Košnjek, slika G, šinik PREDVOLILNE KONVENCIJE Slovenska ljudska stranka 1% n p d.zï vij d v vin fin Smo edina parlamentarna stranka, kije po volitvah leta 1992 zavestno in načelno odšla v opozicijo in kljub skušnjavam, pastem in odrekanjem dosledno vztrajali v opozicijski drži, j* dejal na sobotni konvenciji v Cankarjevem domu predsednik stranke Marjan Podobnik. "Pred osmimi leti in pol smo prvič skupaj organizirano povzdignili svoj glas v dvorani Union v Ljubljani. Država nas takrat ni preveč cenila, toda glas ljudi je bil z nami. Danes smo se spet zbrali le nekaj sto metrov stran, tokrat v osrednjem kulturnem domu pred parlamentom in vladno palačo, kamor smo trdno name-njeni," je povedal na konvenciji predsednik Slo- Kandidirajo na Gorenjskem Marjeta Budinek (Jesenice, Kranjska Gora), Andrej Ogrin (Bled, Bohinj), Vladimir Čeme (Radovljica), Irena Oman, Janez Porenta in Franc Bohinc (vsi Kranj), Vinko Perne (Tržič), Janez Podobnik in Jože Možgan (oba Škofja Loka), Anton Hočevar (Kamnik) in Janez Podobnik (Idrija, Cerkno). Ljudska stranka od leve proti desni: dr. Janez Podobnik, častni gost Leon Štukelj, Tatjana in Marjan Podobnik venske ljudske stranke Marjan Podobnik. Na dosledno držo stranke, ki je prava, slovenska in ljudska, na zvestobo slovenskim vrednotam in da delo za ljudi, med katere gredo z resnico, pa je opozoril predsednik glavnega odbora stranke in vodja poslanske skupine dr. Franc Zagožen. Predsednik Podobnik je v govoru dejal, da bi se moral z osamosvojitvijo začeti nov dan, pa se ni. "Slovenska oblast, ki zastopa našo državo, pozablja, v čigavem imenu in v čigavo dobro mora in sme upravljati našo skupno državo, zato danes vsi skupaj zahtevamo spremembe," je dejal Podobnik. Povedal je, da stranka spodbuja različnost in samobitnost, zato povezuje tako različne ljudi in tudi nekatere, manjše skupine kot Civilno iniciativo za Slovenijo, Listo za Maribor in Zvezo za Ljubljano. Spremembe je moč doseči v okviru strank slovenske pomlad'-"Slovenska ljudska stranka je v iskanje dogovora vložil3 veliko energije, vendar bo za dosego dogovora potrebne več volje tistih, ki doslej niso pokazali prave vneme in več politične modrosti tistih, *' skušajo dogovor izsiliti," JÇ Podobnikova ocena. Slovenci doma in na tujem moramo delovati skupno in izkoriščati svojo energijo, pot v Evropo Pa mora biti premišljena. Majh-nost je nevarnost, lahko pa tudi prednost. Stranka obljublja državljanom vzpostavitev zdravih temeljev in konkurenčnih pogojev za razvoj slovenskega gospodarstva, podporo slovenskim manageriem ki se bodo zavedali, da je poslovna morala temelje razvoja, odgovorno ravnanje z denarjem m spoštljiv odnos do vseh generacij Slovencev. • J. Košnjek, sUka T. D°U Združena lista socialnih demokratov L vnvwmi in mpcmn Zmanjšali bomo socialne razlike. Delu in znanju bomo dali pravo veljavo. Srednjeročno bomo vsem sposobnim in delavoljnim zagotovili delo. Naše gospodarstvo bomo popeljali f nov razvojni ciklus, je dejal predsednik stranke mag. Janez Kocjančič. Na nedeljski konvenciji Združene liste v mariborski dvorani Tabor je predsednik stranke mag. Janez Kocjančič grajal tudi sedanjo oblast. Očital ji je, da se hvali z nizko inflacijo, in da neodgovorno prelaga bremena na prihodnost, da ji je malo mar za znanost in tehnologijo, in da je nepopustljiva samo takrat, kadar gre za nasprotovanje pravicam delavcev. Združena lista je edina stranka, ki zahteva od kandidatov delavsko usmerjenost in pozitiven odnos do narodnoosvobodilnega boja. Stranka na volitvah ne bo nastopila z nacionalno listo. Levo zgoraj. Združeni, je volilno geslo stranke. Združena lista je edina slovenska Mag. Janez Kocjančič stranka, ki lahko v koaliciji z volivci desnici in liberalizmu prepreči popoln prevzem oblasti. Vsaka vlada brez Združene liste je desna vlada. Z vplivom Združene liste v vladi našim otrokom ne bo vladal ne denar, ne talar, so zapisali v program. Temeljna vodila stranke so ravnovesje med gospodarskim in socialnim razvojem, vrnitev časti in oblasti delu, pravičnost in solidarnost, skrb za prihodnost mladih, skrb za kmeta in podeželje in enakopravno vključevanje v evropske integracije. Združena lista je zoper centralizacijo Slovenije, zoper birokratsko in neučinkovito državo in zoper potvarjanje zgodovine. • J.Košnjek V« Gorenjskem kandidirajo V prvi volilni enoti, # obsega razen Gorenjske & Kamnik, Idrijo in Cerkno, za Združeno listo kandidirajo Boris Bregant (Jesenice, Kranjska Gora), Jože Oster-man in Janko Sebastijat* Stušek (Radovljica), Jantl Slapar (Tržič), Nada Mihaj' lovič, dr. Dušan Bavdek *J dr. Milica Oman • Ogrizek (vsi Kranj), Mirjam Jan ; Blažič in Jože Logar (Škofja Loka), Mojca Korettc (Kamnik) in Samo Bevk (Idrija - Cerkno). PREDVOLILNA ANKETA GORENJSKEGA GLASA Tretjini sistem neznanka V tokratni anketi smo 200 naključno izbranih telefonskih naročnikov vprašali, ali vedo, po kakšnem volilnem sistemu bomo volili 10. novembra. Kar dobra tretjina vprašanih (78) jih ne pozna volilnega sistema. Četrtina ali 51 meni, da imamo pri nas večinski sistem, 8 jih je prepričanih, da bomo volili po proporcionalnem oziroma sorazmernem sistemu, skoraj tretjina pa meni, da imamo pri nas kombinirani sistem. Najbližje resnici je 8 odgovorov za proporcionalni sistem, saj po sedanjem sistemu z glasom za kandidata damo glas tudi stranki. Uspeh stranke odloča o številu sedežev v državnem zboru. Sklepamo lahko, da državljani volilnega sistema ne poznajo posebno dobro, saj so pravilni odgovori v krepki manjšini. Ali veste, po kakšnem sistemu bomo volili 10. novembra? večinski sistem proporcionalni H 8 (sorazmerni sistem) kombiniram ne vem I 78 N=200 9. STRAN • GORENJSKI GLAS Soicialdemokratska stranka Slovenije V113 To je slogan stranke pred novembrskimi volitvami, na katere gre stranka z zmagovalnimi ambicijami To naj bi bil zgodovinski preboj k resnici, je dejal osrednji govornik, predsednik Janez Janša. da (bo med 2 in 3 odstotke, kar je še enkrat manj od obljub), inflacija se povečuje, vladne strategije za reševanje mnogih podjetij pa ni. Družbeno premoženje je bilo oškodovano, pokojninske reforme še ni, obresti so oder- Kandidati prve enote Socialdemokrati kandidirajo v vseh 11 okrajih prve volilne enote, kandidati so dr. Božidar Brudar (Jesenice), Janez Benedik in Zvone Prezelj (oba Radovljica), Nikolaj Bevk, Branko Grims in Franc Čebulj (vsi Kranj), Pavle Rupar (Tržič), Boris Tomašič in Alojzij Čufar (oba Škofja Loka), Srečo Repanšek (Kamnik) in Danijel Starman (Idrija). Osrednja konvencija Socialdemokratske stranke je bila v Cankarjevem domu. Minila je predvsem v prepričanju, da bodo socialdemokrati zmagovalci novembrskih volitev, in da sta njihova največja nasprotnika na glasovanju Liberalna demokracija Slovenije in Združena lista socialnih demokratov. Na konvenciji so se predstavili kandidati v vseh volilnih enotah oziroma okrajih, sprejeli So etični kodeks ravnanja Poslancev in nosilcev drugih funkcij, zagotavljali, da prihaja sedaj resnično čas za spremembe in na koncu kar dolgo aplavdirali predsedniku Janezu Janši, ki se je uvodoma vprašal, ali v Sloveniji res lahko govorimo o demokracija ki si to ime res zasluži. Janša je zelo črnogledo prikazi stanje v državi: v štirih letih je bilo v gospodarstvu zgubljenih 65.000 delovnih----- . jn dr Miha Brejc. mest, 65 odstotkov brezposel- od \exe: Romana Logar, Janez ju . SWít^íS ^ke, ustava in temeljne člo- ^o.zamang1šče zaposlitev, vckove praoče pawkrfenc^ dcjal jarfa. Stanje mjobro, r*st družbenega proizvoda in Pred fdiSCi je a. yendar imamo vse možnost!, mdustrijske proizvodnje upa- nasprotnik zdravega da iz Slovenije naredimo državo blagostanja. Junija je stranka predstavila alternativni program, v katerem je Janša izpostavil razvijanje zdravega gospodarstva, vzpostavitev normalne lastninske strukture, vrnitev Ela-na in drugih strateških tovarn slovenskemu gospodarstvu, revizijo privatizacije, zagotovitev novih delovnih mest in boljšo davčno politiko. Šolstvo, zdravje in učinkovitejša državna uprava so cilj stranke, predvsem pa urejena država, v kateri bodo zakoni veljali enako za vse. Resnica bo prišla na Martinovo nedeljo. Ne bo v vinu, ampak v volilnem rezultatu. To bo preboj k resnici in mi bomo pomagali, je dejal Janša. • J.Košnjek, slika G. Šinik Predvolilna izjava Liberalna stranka je v četrtek, 10. 10. 1996, v skladu s svojimi pravili s tajnim glasovanjem določila volilne liste za vseh osem volilnih enot in nacionalno listo za novembrske državnozborske volitve. Na nacionalno listo je določila 15 uglednih Slovenk in Slovencev iz vse Slovenije. Volilne liste je Liberalna stranka vlolila volilnim komisijam z vsemi potrebnimi prilogami v petek. Liberalna stranka je do četrtka kljub šikanam oblasti zbrala potrebne podpise podpore drtavljanov. Zbrala jih je enakomerno po vsej Sloveniji in sicer več kot 1500. Vsem, ki so dali podporo Liberalni stranki, se iskreno zahvaljujem in obljubljam, da jih izvoljeni poslanci Liberalne stranke ne bodo izneverili, saj so na listah Liberalne stranke sami znani in v svojem okolju spoštovani državljani. Liberalna stranka obvešča volivce, da je trenutna oblast začela z umazanimi igrami. Med drugim je prav te dni Socialdemokratska stranka je predvolilna srečanja organizirala včeraj, ^. oktobra. V Škofji Loki se je Predstavil kandidat v 8. volilnem Predvolilni zbori .. . .... ____X/ prireditev s predstavitvijo kandidata stranke za državni zbor, župana Pavla Ruparja. r«vusiavii kandidat v o. vomnciu okraju Boris Tomašič, v Železnikih, ^lfeh in Gorenji vasi pa kandidat v 9. volilnem okraju Alojzij Čufar. Na vseh Prireditvah je bil gost Janez Janša. V soboto, 19. oktobra, bo ob 11. uri v Liberalna demokracija začenja ta kandidat v 9. teden predvolilne aktivnosti na Gorenjskem. Včeraj je bila škofjeloška konvencija, na kateri se je predstavil filedali^iioktobra, Do od ii. uri v škofjeloški kandidat Zoran Thaler, na iuui sindika]nü Zveza za Primorsko, ki jo vodi Lucijan Milan P" Zveza za Gorenjsko, ki ji predseduje Emil Že *^ntar. Zveza za Gorenjsko je svoje kandidate Predstavila na konvenciji v Preddvoru. Predvolilni dogovor •predsednik Slovenske ljudske stranke Marjan Podobnik *n Predsednik Zveze za Ljubljano Maksim Sedej mlajši sta P°dPisala dogovor o skupnem nastopu na volitvah, franki ugotavljata skupne interese in se zavzemata za P0zitwni program za Slovenijo. Kandidati obeh strank odo na listah Slovenske ljudske stranke. _^ tov n nI íLepn JkuMf piv predvolilnem času pride vse prav. Nekatere franke so postavile na kandidatne liste ugledne ^Portnike, ozrle pa so se celo po našem največjem Športniku in olimpijcu Leonu Stuklju. Tako je bil častni gost na konvenciji Slovenske ljudske stranke in g konvenciji Socialdemokratske stranke. Obakrat je bl1 deležen navdušenega pozdrava. Popolnoma prav. na Olimpiadi v Atlanti je naredil za promocijo države Vei kot marsikateri plačani uradnik. ponovno nadaljevala skonstruirani sodni postopek zoper nekatere vidne člane Liberalne stranke. Ta postopek sproži pred vsakimi volitvami, takoj po volitvah pa ga umakne v arhiv do naslednjih volitev. Niti slučajno pa ne pridejo na vrsto nekateri postopki, ki jih je Liberalna stranka sprožila v primeru gospodarskega, lastninskega in političnega kriminala nekaterih pripadnikov oblasti. Liberalna stranka zato odločno protestira proti ravnanju nekaterih pravosodnih organov, ki po naročilu trenutne oblasti postopajo na opisani način in se podrejajo naročilom, ki so jih prejeli na srečanju v Portorolu na zahtevo predsednika trenutne slovenske vlade, ki je od vsega najbolj navajen na tajno politiko preko tajnih uradnih listov. Da se taki postopki ne bi nadaljevali, Liberalna stranka Želi volivcem srečno izbiro na volitvah in volivcem obljublja, da bo po volitvah, če prej ne bo mogoče, sklenila vladno koalicijo z demokratičnimi strankami, ki nimajo nobene zveze s skorumpiranim totalitarnim režimom. Liberalna stranka Vitomir Gros, predsednik Socialdemokratska stranka Slovenije OBČINSKI ODBOR RADOVLJICA SOCIALDEMOKRATI VAS VABIJO NA PREDVOLILNO SREČANJE, KI BO V ŠOTORU PRED GRAJSKIM DVOROM V RADOVLJICI, V SOBOTO, 19. 10. 1996, OB 16. URI. NA SREČANJU SE BOSTA PREDSTAVILA KANDIDATA ZA POSLANCA ZVONE PREZELJ in PREDSEDNIK SDS JANEZ JANŠA. ZA DOBRO VOLJO BO SKRBEL ANSAMBEL AS PRIDITE - NALILI VAM BOMO ČISTEGA VINA ČAS JE ZA SPREMEMBE Storite kaj, dokler je še čas! Po volitvah bomo dobili novo vlado. Morda bosta v njej isti stranki, lahko pa tudi ne. Vladni stranki imata do volitev in še potem do sestave nove vlade priložnost, da še kaj postorita. Prvič zato, ker kasneje morda ne bosta imeli več priložnosti. Drugič zato, ker si tako lahko povečata možnost za ponovno zmago na volitvah. Nas občane zanima to drugo. Pravzaprav tudi pričakujemo, da bo tega čim več. V glavnem nam je vseeno, kdo je na oblasti, samo da dobro vlada. Če se zna tudi potruditi za ponovno izvolitev, toliko boljše. V času pred volitvami se lahko na hitro zgodi neverjetno veliko stvari, ki bi sicer zahtevale daljši čas za sprožitev in odvijanje. Predlogi novih volilnih sistemov se vrstijo s filmsko hitrostjo. Odpovedujejo se kolektivne pogodbe. V preddverje Evropske skupnosti smo pohiteli z oblikovanjem nenavadne glasovalne koalicije v parlamentu. Zakaj ne bi nam občanom dali tudi kaj čisto otipljivega? Pred dobrima dvema letoma, pomladi 1994 sta bila zamenjana dotedanja ministra za okolje in prostor ter za obrambo Miha Jazbinšek in Janez Janša. Zamenjala sta ju dr. Pavle Gantar in Jelko Kacin. Če odmislimo morebitne politične pomisleke ob teh zamenjavah, smo si Škofjeločant ob njih kar oddahnili. Še posebej ob zamenjavi Mihe Jazbinška. Ta je silil in silil v opuščeni rudnik urana na Žirovskem vrhu s svojimi "ikrami". Šlo je za "Integralni koncept ravnanja z odpadki v Sloveniji", skrajšano IKROS. Kratica je bila kar pravšnja. Posebne odpadke, to je posebno nevarne kemične odpadke in (menda nizko) radioaktivne odpadke, naj bi zalili v velike steklene krogle in jih lepo zlagali v rudniške rove. Zlagali bi ikro poleg ikre, nato naslednjo vrsto in tako naprej. Kot palete z jajčki v domači shrambi. Poljancem in Škofjeločanom so nam seveda lasje vstajali na glavi ob takih pripovedovanjih. Odgovarjali smo, da bo iz teh steklenih iker nekoč nastal(a) peklenski(a) ka(l)v(a)ar(ija). Jazbinšek se nI dal. Obrat za predelavo uranove rude je ekološko menda najvarnejši obrat v Sloveniji v kemijskem in radiološkem smislu. Ali ima slovenska država denar za izgradnjo novega takega objekta za predelavo posebnih odpadkov in njihovo pakiranje v ikre, je spraševal. Ali ni najenostavneje ikre takoj poleg obrata shranjevati v te izkopane rove? Ali je res treba izpostavljati onesnatenju še kakšen drug delSlovenije, ki je sedaj še nedotaknjem? V okolici Žirovskega vrha so tako okolje kot prebivalci ie vsega navajeni. Odgovarjali smo, da je območje rudnika potresno nevarno, da podtalnica teče proti koncentraciji prebivalstva na vzhodu, beri proti Ljubljani, da imamo nasploh slabe dosedanje izkušnje, in da je svinjarijo treba pač enakomerno porazdeliti po Sloveniji, če je le izvoziti ni mogoče. Nič ne bi pomagalo, če ne bi zasijala drugačna luč upanja. Novi minster za okolje in prostor je postal dr. Pavle Gantar. Po rodu je iz Gorenje vasi. Menda ne bo rinil odpadkov v rojstni kraj, smo si mislili. Nismo se zmotili. Vendar obrat za predelavo in rovi ne morejo samevati in klicati po novem Mihi Jazbinš-ku. Zasijala je še druga luč upanja. Ministra za obrambo Janeza Janšo, ki je bil z Dolenjskega in iz druge stranke kot Miha Jazbinšek, je zamenjal Jelko Kacin. Jelko Kacin je Gorenjec in prav tako liberalni demokrat kot dr. Pavle Gantar. Del slovenske proizvodnje orožja, ki je po Janezu Janši slišala na Dolenjsko, se je Jelko Kacin namenil organizirati na Žirovskem vrhu. Elektrostrojni del obrata in rovi še posebej slišijo k temu. Minili sta več kot dve leti od slovenskega podpisa dogovora obeh ministrov na Žirovskem vrhu. V tem času je še škofjeloški poslanec Zoran Thaler, ki je ravno tako liberalni demokrat, za dobro leto postal minister. Tudi vpliv vseh treh liberalno demokratskih ministrov oz. poslancev, ki so vsi zainteresirani za uspešno izvedbo zamišljenega projekta in konec koncev za svojo (ponovno) izvolitev, zaenkrat še ni zalegel za polni zagon orožarskega obrata. Morda bosta Zoran Thaler in dr. Pavle Gantar prišla nazaj iz Ljubljane, kjer živita sedaj, kandidirat na škofjeloško območje. Občani bomo zelo zadovoljni, če bo Liberalna demokracija Slovenije podprla njuno kandidaturo s kakšnim otipljivim dejanjem v zadnjem trenutku. Lahko tudi samo z odločitvijo vlade ali pajobramb-nega ministrstva. Zapolnite ekološko praznino, dajte bivšim rudarjem, ki to v resnici niso nikoli postali, delovna mesta v njihovih strokah! Mag. Blaž Kujundžič LITERARNA DELAVNICA ROMANIN CVEK DAVORJEM BOŽIČEM * Tvoj prvi bend? Pink panter. Prvič smo nastopili na "Smučarskem plesu" v Ljubljani. Stari smo bili deset let. * Preizkusil si se tudi kot igralec... Igral sem v drugem delu filma Poletje v školjki. V njem sem tudi plesal in napisal uvodno pesem. * Podal si se tudi s trebuhom za kruhom v Ameriko. Kaj ti je bilo čez lužo najbolj všeč? V Amen ki (v Bostonu) sem študiral dve leti. Najbolj mi je všeč njihova sproščenost. * Bi ostal za vedno? Ne! Sem bolj evropski človek. * Skrbiš za fizično kondi-cijo? Redno treniram v plesni skupini Mojce Horvat -včasih plešemo tudi osem ur na dan. Obiskujem pa tudi fitness, street hokej in tečem. * Kako ste se našli z Dunjo in Katjo v oddaji Pod klobukom? V oddaji. Prej se nismo poznali. * Pripravljaš kaj novega? Končujemo snemanje dveh musiclov za otroke z Mojco Horvat: Ameriška pravljica in Pravljični otok. Tega zadnjega si boste lahko ogledali v gledališčih. Snemam pa tudi nove TV oddaje Pod klobukom, novo kaseto in se intenzivno pripravljam s plesalci na svetovno prvenstvo v show plesu, ki bo konec meseca. * Kje imaš spravljenega zlatega petelina, ki si ga prejel za najboljši album in kot najboljši pevec v otroški kategoriji? Imel si srečo, da sem bila sama na "porodniški", ha, ha... Prav imaš, ha, ha. Petelina pa imam pri starših. * Kaj misliš o Gorenjčk-ih? Kot otrok sem počitnice preživljal v glavnem v Ratečah. Imam lepe spomine na Gorenjsko in Gorenjce. VASA POSTA Prejšnji teden ste nam pisalu Jure Japelj, Uroš Pintar, Katarina Sekirnik, Tina Rant, Nina Bogataj, Anja Bernik, Žiga Svete, Pavle Gartner, Dejan Bekš, Sabina Habjan, Miha Mlakar. Nagradni izlet dopisnikov Gorenjskega glasa si je tokrat prislužil Damjan Ropret za pesem... Jesen Je jesen prišla kot duh, prinesla listje, veter suh, polno barv in vonjav ter rjavih trav. Stkala preprogo je iz listja, iz oblek vseh dreves. Vse Hvali, ves mrčes, pojdite na jesenski ples. Veter bo igral in pel, murn violino vzel, nam zaigral bo ves vesel. Vsi veseli in vsi zdravi jesen smo dočakali. • Damjan Ropret, 5. a r. OŠ Zali Rovt, Tržič Pekli smo koruzo V soboto smo se pri zajtrku odločili, da bomo popoldne pekli koruzo. Dopoldne smo z bratcem in očijem naredili ognjišče. Nanosih smo velike kamne in jih položili v krog. V sredino smo naložili drva. Poiskali smo suha polena, da se ne bi preveč kadilo. Po kosilu se je naša družina zbrala pred hišo, kjer smo pripravili ognjišče. Oči je zakuril ogenj, potem smo položili prek ognja tn kamnov pladenj, na katerem večkrat pečemo kostanj. Mami ie prinesla koruzo. Ko je odstranila liste, smo ugotovili, da je že precej zrela. Vseeno smo jo dali peci. Kar bo, pa bo. Sam sem skrbel za ogenj in za to, da se koruza ni preveč zapekla. Trikrat sem moral pošteno naložiti na ogenj. Kar hitro je bilo treba koruzo obračati. Oči, mamica in Miha so sedeli pred hišo na klopi in čakali. Predvidel sem, da bi morala biti koruza že pečena in sem jih poklical. Oči je koruzo dal na krožnik in odnesel na mizo. Koruza je bila zelo okusna, lepo je dišala, vendar smo jo pojedli čisto malo, ker je bila pretrda. Da pa ne bi ostali lačni, sta oči in mami vrgla v žerjavico nekaj krompirjev. Pečen krompir je bil veliko boljši od koruze. • Jure Japelj, 4. ar. OS Bistrica Velika začetnica V slovnici vedno na prvo mesto tišči, a med šolarji prav nič priljubljena ni. V narekih nam vedno povzroča težave, težko so ji kos tudi "glavce" taprave. A tudi nevarna je lahko velika začetnica. Ta bosopetnica bi rada pokončala tistega, ki se njenih pravil ne drži, in taki so pesniki. A pesnik sem jaz, opozarjam še vas, pazite se nje, če jo srečate kje, pazite se nje, ki se z veliko začne ji ime! • Mateja Pintar, Praprotno 25, Selca MLADINSKA POROTA MLADINSKA POROTA Zivjol Kmalu bom praznovala sedemnajsti rojstni dan. Imam strašne ljubezenske težave. Zaljubljena sem v soseda. V našo vas se je priženil. Prav ste uganili; poročen je, ima tudi že prikupnega sinčka. Vsakič, ko se pozdraviva, zardim. Mislim, da on ve, da mi je všeč, zelo je pozoren do mene. Ne vem, ali je samo vljuden ali tudi on kaj čuti. Če bi me kam povabil, se bojim, da bom pristala. Kaj, če zve žena? Zakona ne bi rada razdirala, posebno ker sosedo poznam že od malega. Kako naj se ohladim? • Meta Miha, 13 let: Če te sosed kdaj povabi ven, se njegovi ženi res ni treba bati zanj. Če bi ji ga lahko speljala do ušes zaljubljena najstnica, bi se morala spraševati, kakšna žena je bila. Praviš, da ima prikupnega sinčka, nisi pa napisala njegove starosti. Verjetno je še premajhen, da bi razumel te stvari, vendar mu najbrž res ne bi bilo ravno prijetno pri srcu, če bi mu očka ušel z mlado prijateljico. Kaj veš, morda te kdaj namesto soseda sin povabi ven. Le počakaj še nekaj let, potem pa bo mogoče prišel princ tvojih sanj. Sergeja, 14 let: Meta, Meta, kaj se pa to zdaj pravi?! Pa poročen, a? Ne nori za njim, ker se veliko zakonov podre prav zaradi takih, kot si ti! Na svetu zagotovo obstaja še en "sosed", ki je prost in bo ravno pravšnji zate. Bojan, 16 let: Če je fant poročen, ima sinčka in če mu je kaj do lene, te ne bo povabil ven. Svojo priložnost za avanturo je že zapravil, ko si je uničil življenje s poroko. Svetujem ti, da si najdeš drugega (ki še ni poročen), saj si konec koncev šele dobrih šestnajst let staro dekle. Marjeta, 21 let: Ohladiš se tako, da stopiš pod tuš in odpreš mrzlo vodo. Poročeni moški so tabu, zato naj ti čisto nič ne pade na misel! To, da je tako pozoren, srčkan in najbolj prijazen moški na svetu, je posledica naučenosti, ki mu jo je dala njegova soproga. Nič ni narobe, če ga boš opazovala samo od daleč, če pa misliš kaj več, bi te moral nekdo pošteno brcniti, saj veš, kam! Pozabi na vse in si raje poišči kakšnega smrkavca. Naj te potolažim, da nas je večina doživljala isto težavo in smo vseeno še čisto pri življenju. Klemen, 23 let: Da gledaš po nekoliko starejših, ni nič takega in tudi narobe ni. Edino, kar me moti, je to, da ti je všeč sosed. Si zamisliš, kako bi ti bilo nerodno, če bi mu zaupala svoja čustva, on bi povedal ženi, potem pa bi se ti oba smejala? Zato zaljubljenost hrani samo zase, tako kot je prišla, bo tudi odšla, brez skrbi. Čez leta se boste lahko vsi trije skupaj smejali. Če imate težave v šoli, doma, ljubezni, družbi, pišite za nasvet na Gorenjski glas, 4000 Kranj, Zoisova 1 - za Mladinsko poroto. Redno rubriko na tej strani, ki Je namenjena mladim bralkam in bralcem Gorenjskega glasa, smo popestrili z nagradnimi vprašanji. Vsak teden eno vprašanje in (vsaj) tri nagrade ■ vpraéanje lahko preberete v Gorenjskem glasu in slišite v Sobotni raglji. Na drugo vprašanje, ki smo ga zastavili pred dvema tednoma, smo dobili precej odgovorov, katere osnovne šole na Gorenjskem Imajo več kot tisoč učenk In učencev /po podatkih Ministrstva za šolstvo in šport, objavljenih na 00. strani letopisa Gorenjska 1995/96, so to: Ov Simon Jenko, 0Š> Lucijan Sejjak in Ov dr. France Prešeren v Kranju; 0è Cvetko Golar škofja Loka; OS A. T. Linhart Radovljica ter OŠ Tone čufar Jesenice. Vsaj eno od teh šestih "maksi" osemletk na Gorenjskem so na dopisnico napisali in bili izžrebani za eno od nagrad: petošolka Eva Kvčič iz škofje Loke, tretješolka spela Milonik iz Mojstrane in Jure štanta iz škofje Loke - ki je pozabil napisati, katero šolo in razred obiskuje, a smo mu napako spregledali, ker mu je bil žreb naklonjen. Zastavljamo tretje oktobrsko nagradno vprašanje Sobotne raglje in Gorenjskega glasa: NA KATEREM RADIJSKEM PROGRAMU IN 05 KATERI URI JE 03 SOBOTAH NA SPOREDU RAGLJA? Odgovor mora biti napisan na dopisnici ali na razglednici, poslati ga je treba do vključno prihodnjega torka, 22. oktobra, na GORENJSKI GLAS, poštni predal 124, 4 001 Kranj. Tudi tokrat imamo za tri pravilne odgovore pripravljene nagrade - tri odlične knjige "Abeceda iz Zakajčkove ulice" avtorice Milene Miklavčič. Zato ne pozabite pripisati svojega naslova in - OBVEZNO - tudi šolo ter razred, ki ju obiskujete. Odgovorov brez podatka o razredu in šoli, ki ju obiskuje pošiljatelj odgovora, pri žrebanju ne bomo več upoštevalil ■mmSi ■«,» uygM.ii.Mii.iwi fTfTTITlITITII ríriTÏTÏTffn-fl M VRTILJAKI 1 ROMAM Vsak torek od 18.10 do 19. ure na Gremo skupaj! Na izlet z GG in radijskim Vrtiljakom gre tretješolka Nataša Drobnjak iz Kovorja. Njeno risbico na temo "Solo sem obesil na klin" smo namreč izbrali za zmagovalko (čeprav moramo priznati, da odločitev ni bila kaj lahka)-Takole je Nataša napisala na hrbtno stran risbice: Šolo sert obesila na klin - odnesel jo je veter. In prav v tem je tudi njena izvirnost, posebnost, vredna nagrade. Se strinjate? n »i Od kod odlomek? Današnja domača naloga je literarna. Objavljamo odlO' mek iz znanega dela za otroke. Ugotoviti morate naslo^ knjige, avtorja pa pripišite, če hočete, nujno ni. Odgovoft pričakujemo na Gorenjskem glasu (4000 Kranj, Zoisova V do petka. Torej pohitite, morda se bo sreča pri žrebu naslednjič nasmehnila prav vam. Pa še kratek odlomek: Ko je dal svoji lutki ime, se je z vso vnemo lotil dela. BrŽ ]\ je izdelal lase, potem čelo, nato oči. Toda predstavljajte si njegovo začudenje, ko so se začele oči gibati in zijati vanj-Ko je začutil Pepe poglede lesenih oči, mu je postalo kar tesno pri srcu... s\\\\\\\V FILMSKA FILMSKA NAGRADNA Golo mesto John Pappas (Al Pacino) je župan New Yorka, ki želi izboljšati stvari v svojem mestu, pri tem pa uporablja preverietno metodo politikov: govori eno, dela pa drugo. S spretnim manipuliranjem z gang-strskimi šefi, s katerimi se trudi doseči mir in zaščit" interese meščanov, v glavnem obvladuje položaj vse do trenutka, ko preprodajalec droge ubije črnskega fanta-Pappas zaupa preiskavo svojemu namestniku Kevinu Calh ounu (John Cusack), mlademu idealistu, ki naivfl0 verjame, da politika v imenu ljudstva dela Čuda. .. Izvirni scenarij za film Golo mesto je napisal nekdanj1 župan New Yorka Ken Lipper. Režiral je Harold Beckef. Nagradno vprašanje: Al "Pacino ie igralec, ki ga cenijo Kritiki in obožujejo gledalci. Igral je v filmih vonj P° ženski, Pravica za vse, Boter, Pasje popoldne, Serpic0/ Dick Tracy... Kaj menite, je že dobU zlati kipec ali še ne-Odgovore pošljite do konca tedna na Gorenjski g»aS/ 4000 Kranj, Zoisova 1 - Filmska uganka. . Alcatraz ni več zapor, je pravilna rešitev prfrnL uganke. Brezplačne kino vstopnice dobe izžrebanci: Biček z Jesenic, Aljaževa 14, Drago Jan z Bleda/ Gregorčičeva 81, Martina Stanonik iz Škofje Loke/ Vincarje 26, in Andrej Kalan iz Preddvora, Tupalile 61 c' Čestitamo. ZA DOM IN DRUŽINO 11. STRAN • GORENJSKI GLAS TrOCtCičarrici Poskusimo Se mi s - cnani francoski zeliščar M. Messegue ne more in ne more , , jo in~ Ae £9< Prehvaliti vseh dobrih lastnosti i 1/2 kg sladkega zelja, 4 žlice plKOm, Opeklinam majoneze, 1 žlica gorčice, 1/2 Naredimo obloge iz svežih zelj- dl mleka, sok polovice limone nih listov. Liste pripravimo tako, ali kis, sol. Zelje naribamo in zmešamo z drugimi sestavinami. Jemo ga kot solato. Solata iz sladkega zelja in krompirja 1/2 Kg sladkega zelja, 1/4 kg krompirja, 6 strokov česna, sol, poper, olje, kis, kumina. Sladko zelje na drobno naribamo, krompir skuhamo in še toplega zmešamo z zeljem in drugimi sestavinami. Namesto navadnega olja lahko uporabimo bučno. Domači zdravnik í i £ ^adkega zelja, 1 jajce, 1 Zelje pomaga menda prav pri \ebula, 10 dag ovsenih kosmi- vseh bolezenskih tegobah: proti cev. in j„ nnn*>r oiavnhnlu revmatičnim boleči- sol, poper, glavobolu, revmatičnim bolečinam, obtolčeninam, opeklinah, čirom, pikom insektov išiasu, J*ljamo, sir naribamo. Zmeša- gastritisu, želodčnemu čiru, po-"~ vse sestavine in pustimo stati manjkanju želodčne kisline, man- 10 dg sira, "Sfjjfc majaron. >Jadko zelje skuhamo in se Sladica za danes Skutna krema s sadjem 40 dag skute, 12 dag sladkorja v prahu, 1 limona, 1 jogurt, 2 Žlici kisle smetane, ščep soli, 1/81 sladke smetane, 3 kiviji, 2 pomaranči ali mandarini, 1 hruška, pest jagod ali grozdja. Skuto, limonin sok in sladkor zmešamo. Pridemo še jogurt, sol in kislo Smetano. Nazadnje rahlo primešamo tolčeno sladko smetano. Sadje olupimo in narežemo na ploščice ali krhlje. Grozdne jagode razpolovimo in očistimo pečk. Sadje naložimo v sklado ali čašo in nabrizgamo skutno kremo. Okrasimo z najlepšimi rezinami sadja. da jih z valjarjem ali steklenico dobro zravnamo. Takšne položimo na obolelo mesto in jih za vežemo s povojem. Obloge menjavamo 2-do 3-krat na dan. Za čiščenje jeter V vodi kuhamo 4 zeljne liste, 3 čebulice in 200 g otrobov toliko časa, dokler vode ne izpari. Zmes, ki jo tako dobrimo, nane-semo na gazo v 2 cm debeli plasti, široki toliko, da zaobseže obolelo mesto, čez to pa previjemo širši povoj. Vročo oblogo pustimo na koži najmanj uro in pol, lahko pa tudi čez noč. Za boljšo prebavo Vsako jutro popijemo na tešče kozarec zelnice, učinkovito pa je tudi, če jemo sladko ali kislo zelje. Ta mesec na vrtu Oktobra sadimo zimski česen, žive meje, čebulnice, trajnice, vrtnice, bezeg, glog, lesko, jablane. Spravljamo pridelke. Pazljivo potrgamo paradižnike, paprike, kumare, fižol in bučke. Poškodovani plodovi hitro začnejo gniti. Če so nam na vrtu ostali zeleni paradižniki, odrežemo steblo s plodovi in ga obesimo v topel prostor, da dozore. Bučke in jedilne buče ostanejo dolgo sveže, če jih hranimo v hladnem prostoru. Čebulo in česen splete-mo v kito in obesimo v suhem, hladnem prostoru. Tudi krompir mora imeti suh prostor, hkrati pa temen, da ne pozeleni. Korenje, peso in črno redkev shranimo v posodo s suho mivko. Gnojimo sadno drevje in žive meje. ^Moda Moda Kostim za ves dan Kostim pa sem oblečena, pravi marsikatera žena. Menja le bluze, Moverje in modne dodatke, za kakršno priložnost pač gre. Naš model je v klasičnem črnem volnenem blagu s irtami. Jakna je malce oprijeta, dolga, nl° pa krajše, spodaj malce širše, da je udobnejše. Zapenja se visoko z belimi Podi JP*mH poživljajo pa ga še bela p "toga in bela bluza ter črno-bel pikčast Enako lep in eleganten bi bil tudi tokšen kostim sešit iz temno ali sveto sivega blaga. V hladnih dneh oblečemo čezenj kratek plašč. Pri naši Pr a • kombinaciji je modni kreator edvidel zelen plašč z mehkim okroglim ovratnikom. Dolžina: le nekaj centimetrov daljši od krila. <4 m l i w W Priky*i ilustrirala pa jih je Jelka Godec - Schmidt. Namenjene so pra najmlajšim. Sledijo še Imetniki z zelenega dvora yoj*J*£ Tihomirja Arharja in ilustratorice Jelke Godec - Schmidt t Banane, zgodba v verzih, ki jo je napisal Kajetan Kovi» ilustracije zanjo pa napravil Marjan ManČek. . Bogato barvo ilustrirane knjige iz zbirke Deteljica predsta jajo prehod od slikanic k obsežnejšim besedilom. Zbirka pnna domače leposlovne novosti, prevodna dela za mladino ponatise. Ker pisateljica Kristina Brenkova letos prazrjuJ visok jubilej, je založbo - Kristina Brenkova je bila ?" 1949 do upokojitve leta 1973 urednica za področje mladinskem tiska pri MK - njen praznik zaokrožila z izdajo njene sp0011^^ pripovedi Moja dolina v omenjeni zbirki. Niz Pnpove,··lL epizod sestavljajo utrinki in dogodki iz otroštva pisatelji Knjigo je ilustrirala Marlenka Stupica. .. -a Druga novost v isti zbirki je knjiga Ure kralja Mina, P" J0 pa izpod peresa Bine Štampe Žmavc. T aje za svoje odrs saj je s svojim prostovoljnim delom pokazal izjemno zavzetost pri popularizaciji in ohranjanju slovenske dediščine. • L.M. prezgodnjih izgubah in o pticah, ki preletavajo daljne obale sanj in vežejo sorodna srca. • M. A. GOSPODARSTVO UREJA: Marija Voifjak Žičničarji so objavili cenik za novo zimsko sezono Devizni turistični izkupiček vendarle dober Po prvih ocenah je turizem v slovensko devizno blagajno v letošnjih osmih mesecih Primaknil vsaj dobre tri četrt milijarde dolarjev. J^anj, 14. okt. - Končne ocene poletne turistične sezone še ni, vendar pa že lahko rečemo, da le ni bila tako slaba, kot so se mnogi bali. Glede na podatke o turističnem obisku lahko rečemo, da so 10 'rešili' tuji gostje, saj jih je bilo več kot lani, domačih pa manj. Zategadelj je razumljivo, da smo lahko zadovoljni vsaj s deviznih turističnim izkupičkom, J J prvem polletju znašal 544 milijonov dolarjev, po prvih ocenah pa v osmih jnesecih vsaj 764 milijonov dolarjev in konec leta bo verjetno presežena milijarda dolarjev. Najhitreje seveda dobimo podatke o številu turistov in njihovih nočitvah, dokončno so znani za prvih osem mesecev letošnjega leta. V Sloveniji so naštevli J odstotke več turistov kot lani v tem J*su, tujih je bilo za 12 odstotkov več, Jomačih pa za 3 odstotke manj. Skupno število nočitev je bilo manjše za 2 °dstotka, vendar račun 5 odstotkov manjšega števila nočitev domačih gostov, SaJ je število tujih nočitev porasla za 2 odstotka. . \ri nas so dopustovali predvsem Itali-gni. Nemci in Avstrijci, tem pa slede «rvati, Nizozemci in Britanci. Po številu nočitev pa so na prvem mestu Nemci, s|ede Italijani, Avstrijci, Hrvati, Nizozem-Cl m Britanci. desetino več deviz i SiÍski turizem je lani Sloveniji prinesel ^079.021.000 ameriških dolarjev, kar Pomeni, da je bila dosežena magična Çwijarda. Bržkone bo tudi letos, saj je ?anka Slovenije že objavila podatek, da Je devizni priliv od turizma v letošnjem P^em polletju znašal 543.671.000 dolar-^..ka* pomeni, da je bil 10 odstotkov v^Çji kot lani v tem času. Zmanjšal se je le °akup gotovine in čekov od tujcev, ves ostali devizni priliv pa je porastel, za 4 °dstotke tudi devizni izkupiček od iger na *r?e°. ki imajo 13-odstotni delež v potnem deviznem turističnem prilivu, zanimivo pa je, da se je kar za 86 odstotkov povečala prodaja domačega Jlaga in storitev tujcem, ki ima tako več K°t 23-odstotni delež. Več denarja pa so naši državljani porabili za turistična potovanja v tujino m sicer 150.832.000 dolarjev, kar je bilo 7 odstotkov več kot v lanskem prvem polletju. To pomomeni, da je čisti devizni turistični izkupiček znašal 392.839.000 dolarjev. Če k polletnim podatkom prištejemo julij in avgust in vzamemo samo tolikšen devizni turistični priliv, kot ga je Banka Slovenije zabeležila julija in avgusta lani, pridemo do številke 764 milijonov ameriških dolarjev. Vsekakor pa bo večji, saj je Slovenijo julija obiskalo 18 odstotkov več tujih gostov, avgusta pa 37 odstotkov več kot lani v tem času. Brez zadrege torej lahko napovemo, da bo letošnji devizni turistični izkupiček zanesljivo presegel milijardo dolarjev. Kam so šli domači gostje V osmih mesecih so našteli za 3 odstotke manj domačih gostov kot lani v tem času, domčaih prenočitev pa je bilo za 5 odstotkov manj. Povprečen domači gost se je zadržal le 4,2 dni. Za letovanje doma se jih je v letošnjih prvih osmih mesecih odločilo 608.601, kar je dobrih 30 odstotkov prebivalcev Slovenije. Pri ugibanju, kam so šli domači gostje, si lahko pomagamo s hrvaškimi podatki. Na HrvaŠkem so namreč v osmih mesecih zabeležili kar 41 odstotkov več slovenskih gostov in 31 odstotkov več njihovih nočitev kot lani v tem času. V povprečju so slovenski gosti tam bivali 6,6 dni, kar pa je manj kot lani, ko so v povprečju ostali 7,1 dan. Letovali so torej bistveno dlje kot v domačih turističnih krajih. Še bolj zanimive so absolutne številke, ki povedo, da je samo v Sloveniji in na Hrvaškem v letošnjih prvih osmih mesecih dopustovalo skoraj milijon Slovencev, ustvarili so približno 5 milijonov nočitev. To pa je zelo blizu skupnega števila domačih in tujih gostov in nočitev v Sloveniji v tem času. Ne gre prezreti tudi podatka, da so Slovenci ustvarili na Hrvaškem za 1 odstotek več nočitev kot v Sloveniji in da so bili na Hrvaškem med tujimi gosti na drugem mestu, takoj za Nemci. V Avstriji pa je v letošnjih prvih sedmih mesecih naštel 36.207 slovenskih gostov, kar je 5,4 odstotka več kot lani v tem času. Seveda pa je veliko Slovencev potovalo tudi v druge države, mnogi si počitnice organizirajo sami, zato so ocene seveda le približne. Upoštevati pa moramo seveda tudi, da se nekateri odločijo za počitnice večkrat na leto. Vsekakor pa lahko sklepamo, da počitnice izven doma preživi več kot tretjina Slovencev in potemtakem verjetno ne drži več stastična ocena iz leta 1993, da si dobre dve tretjine Slovencev počitnic ne more privoščiti. To potrujejo tudi dobra prodaja jesensko zimskih turističnih potovanj v naših agencijah. Žičničarji že objavili cenik Zima že trka na vrata in žičničarji hitijo z zadnjimi pripravami, kljub prvim vzorcem snega pa se marsikje s strahom sprašujejo, ali zaradi deževja v zadnjih treh mesecih do prave zime ne bo zmanjkalo padavin. Povsod namreč še nimajo umetnega zasneževanja. Smučarje seveda najbolj zanimajo cene smučarskih vozovnic v novi sezoni. Žičničarji so v glavnem že oblikovali cenik za novo smučarsko sezono, zato vam že lahko postrežemo s cenami vozovnic. Na Krvavcu bo dnevna vozovnica stala 3.000 tolarjev, za otroke 2.100 tolarjev in za starejše 2.600 tolarjev, popoldanska 2.600 tolarjev in za otroke 1.800 tolarjev. V Kranjski Gori bo dnevna vozovnica stala 3.000 tolarjev, za otroke in starejše 2.200 tolarjev, prav toliko bo stala popoldanska in za otroke 1.600 tolarjev. Na Kobli bo dnevna vozovnica stala 2.500 tolarjev, za otroke 1.850 tolarjev in popoldanska 1.600 oziroma 1.200 tolarjev. Na Voglu bo dnevna vozovnica stala 3.000 tolarjev, za toroke 2.100 tolarjev, popoldanska pa 2.100 tolarjev oziroma 1.500 tolarjev. Na Soriški planini bo dnevna vozovnica stala 1.900 tolarjev, za otroke 1.400 tolarjev, popoldanska pa 1.500 oziroma 1.200 tolarjev. V Cerknem pa bo dnevna vozovnica stala 2.755 tolarjev, za otroke 2.185 tolarjev, popoldanska pa 2.185 oziroma 1.710 tolarjev. • M.V. ro\vn je najbolj uporaben sistem v protikorozijski zaščiti vozil Namesto črne barve tanek oljni filter **ed dvema letoma je Roman Jenko iz Kanade v Slovenijo prinesel revolucionarno novost za ascito kovin, ki se hitro uveljavlja v svetu in po njegovi zaslugi tudi pri nas SSSLS^P^P Loki> u- oktobra - Gotovo se večina z Gorenjskega, ki se zadovoljni "•Smili- • """V »jvim, ukiuiiia - muiutu k twvim» *- ww«~..j~..~0-, ...------—j — 2a2v JK°v jeklenih konjičkov še spominja črne protikorozijske pohvalijo z novostjo: "Mnogi dvai Lf VOril' ko Je bil° treba avtomobil pustiti v delavnicah danes pravijo, da so vozila, si tn dni, nekaj časa je imel neprijeten vonj, na koncu pa zlasti iz višjega kvalitetnega rjavf? °Uf da voz'lo P° nekaj letih kljub temu začenja vsem,!'. a tehnologija zaščite, imenova Krown, se je kovin >20ÇniIa in testi strokovnjakov s področja zaščite so ugotovili, da je prav to zaščita prihodnosti. V<* kotVriS?,ZaŠčite- *SVÜ osebno v »a smo Gorenjci in Slovenci, P°leg Kanadčanov (tam so zaščito Krown začeli uporablja-u feta 1986) eni prvih, kjer je m°Č zaščititi vozila po novem sistemu, ima največ zaslug Ro-Jan Jenko iz Godešiča, ki je v domači delavnici začel z upor-"S svojimi ami, - i pripravi vozil za Pr°dajo, sem dodobra spoznal Probleme rjavenja. Dolgo časa sem iskal kvalitetno protikoro-Zl]sko zaščito, vendar pa so bile Vse dosegljive zaščite zelo uma- ^aue, imele so neprijeten vonj, * . m v Kanado, Postopek zaščite je trajal več tisoč voz1.!Sel sem ^skup^panatonidajalo Tri ... sem izvedel, da je ^^*^Jd so zaščitili najboljši in največji sistem sf£effem Sijem malce nego „ 8St v Kanadi, da ga uporablja vozila s tem VOjSka. n~K~-' h razreda, zadosti zaščitena in dodatne protikorozijske zaščite ne potrebujejo. Iz izkušenj pa vemo, da to še zdaleč ni res, saj kljub zagotovilom proizvajalcev in prodajalcev ostaja žalostno dejstvo, da velika večina teh vozil sploh ni zaščitena proti rjavenju, posebno v votlih delih. izpodriva vlago in se lahko nanaša tudi na mokre površine," pravi Roman Jenko. Ker pa ima olje Krown široke možnosti uporabe ga preizkušajo in zelo pozitivno ocenjujejo prevozniška podjetja, komunalna podjetja, gradbena podjetja, na letališču v Lescah za vzdrževanje letal, lovci za orožje, kmetje za konzervacijo strojev, ....Skratka olje Krown zaščiti in maže hkrati, če pa bralce zani- Če pa že so, garancije v nekaj majo podrobnosti o tem, pa letih potečejo in vozila začnejo lahko pokličejo po telefonu "UOVolUviii . J voru 7 k rezultatov. V pogo Cadiratom'kiže251etživiv l*m i7r'BJa sem izvedel, da je Pri" ^redno popularna novost \ zasciti vozil sistem brizganja v Protikorozijskim oljem to ■üimati' sem izvedel, da je ïaiSt ^ in naJvecJi sistem vrvici; v Kanadi, da ga uporablja - r(.7Uitate danes v°ska, pohcija, prlvoznapod- tovo gledali na rezultate, a JJf m da s tem oljem zaščitijo pa ima; na ta na|m voz v . na leto že več kot milijon petsto zaščitenih ž rjaveti, s čimer postanejo ne le grša, temveč tudi manj varna," pravi Roman Jenko. In kakšno pravzaprav je olje ítrown? Med prednostmi zaščite z njim so pomembne zlasti, da je brez barve ali vonja, da ne vsebuje kislin in silikonov in je ekološko čist, da prodre v spohje in zaustavi Že začeto rjavenje, da postopek zaščite traja le dobro uro, da za vozila stara do 1 leto dobite desetletno garancijo na prerjavenje, za vozila stara do 3 leta pa sedemletno garancijo, da hkrati maže navoje vijakov in ključavnice, da je lepše na izgled in varnejše kljub starosti. "Res je, da je treba vozilo zaščititi enkrat na leto, vendar pa cena 90 DEM ostaja iz leta v leto nespremenjena. Obenem se vsakič ob zaščiti opravi kontrola podvoz-ev in ostalih delov ter vozilo opere, saj 631-497. Za tiste, ki med tednom nimajo časa, si ga radi vzamejo tudi prek vikenda in jim opravijo zaščito. • V.Stanovnik Vi KRKA.EMONA OBALA KOPER, PIVOVARNA UNION IN LAŠKO, ETOtiC^TIS.PETROL.PRUCTAt RADENSKA, LUKA KOPER^AVA,.. |L UUBUANA Biegtt, 061/12S 3© i« ^ Vsota za zadnji razpis povečana Ljubljana - Kredit, namenjen gradnji individualnih hiš, bo dobilo kar 880 prosilcev, saj je Upravni odbor na nedavni seji sklenil razpisno vsoto povečati z ene na 2,2 milijarde tolarjev. Stanovanjski sklad RS je doslej podelil že več kot 20 milijard tolarjev posojil. Na vrsti je novi razpis posojil za neprotitne organizacije, o novem razpisu za fizične osebe pa naj bi več izvedeli prihodnjič. Najpomembnejše odločitve, ki jih je UO sklada sprejel na svoji seji v ponedeljek, so povečanje razpisne vsote iz pravkar končanega 16. razpisa ugodnih stanovanjskih posojil, v kratkem bo razpisan nov razpis posojil, Četrti po vrsti, namenjenih neprofitnim stanovanjskihm organizacijam, kar se tiče novega razpisa za fizične osebe, pa bodo o njem razpravljali na naslednji seji. Zaradi zelo velikega odziva na zadnji razpis je UO sklenil povečati razpisno vsoto na 2,2 milijarde tolarjev, kar pomeni, da bo posojilo dobilo 880 upravičencev. V naslednjem razpisu bodo neprofitnim stanovanjskim organizacijam namenili milijardo tolarjev, sam razpis pa se bo tudi nekoliko razlikoval od predhodnih treh. Predvsem je tu zanimivo, da bo denar mogoče porabiti tudi za nakup starih stanovanj, no, to bo veljalo le za demografsko ogrožena območja. Novost bo tudi večji delež sklada pri posojilu. Doslej je bil ta v višini 40 oziroma 50 odstotkov od ocenjene gradbene naložbe, odslej pa bo ta delež 60-odstoten. Za ta posojila pa bodo tokrat lahko kandidirale tudi stanovanjske zadruge, registrirane kot neprofitne stanovanjske organizacije, in sicer tiste, ki nameravajo graditi najmanj pet vrstnih hiš v strnjeni vrsti. Kar se tiče novega razpisa ugodnih posojil za fizične osebe, je bil UO Stanovanjskega sklada za, vendar pa še niso določili vsote in razpisnih pogojev. Po besedah Edvarda Ovna, naj bi tokrat lahko kandidirali tudi tisti, ki stanovanjsko vprašanje rešujejo ponovno. Slednji pri dosedanjih razpisih niso prišli v poštev, pokazalo pa se je, da so potrebe za posojila tudi med njimi zelo velike. • Igor K. Zlati bobni so odbobnali Porotorož, 15. oktobra - Oglaševalski festival Zlati boben ima, resda zdaj] v eni pa spet v drugi preobleki, dolgo in bogato tradicijo. Iz srečanja domačih oglaševalcev je preraslo v srečanje oglaševalcev tako imenovane nove Evrope. Da se slovenski oglaševalci lahko kosajo s kolegi iz tujine dokazuje dejstvo, da zlata vrtnica letos ostaja doma. Minuli teden je bilo celotno dogajanje na portoroškem Avditoriju v znamenju oglaševanja ter z n jim povezanimi dejavnostmi. Letos že tretje srečanje zapored je pod eno streho zbrala najboljša dela oglaševalcev iz vzhodne in srednje Evrope. Prvi dan festivala je bil namenjen predstavitvi dela slovenskih oglaševalcev, za najboljšega ned njimi pa je žirija izbrala novomeški Revoz. Nadaljevanje festivala je bilo namenjeno širši oglaševalsi akciji. Oglaševalci so si konkurirali v treh kategorijah - poleg televizijskih oglasov še s tiskanimi oglasi in plakati ter s promocijskimi publikacijami in embalažo. Zlato vrtnico so tokrat utrgali v oglaševalski agenciji Futura, najboljši televizijski spot pa je delo češke agencije DMB&B. • U.S. INFORMACIJE OBMOČNE ZBORNICE ZA GORENJSKO -ZDRUŽENJA PODJETNIKOV GORENJSKE SEJEM UNSKO-SANSKEGA KANTONA, Bihač 22.. 23., 24. novembra in POSLOVNA KONFERENCA BIHASKIH IN SLOVENSKIH PODJETNIKOV, Bihač, dne 23.11.1996 V zvezi z našo informacijo z dne 1. 10.1996 o sejmu Unsko-Sanskega kantona v Bihaču in o poslovni konferenci bihaških in slovenskih podjetij (s poudarkom na gorenjska in dolenjska podjetja) vam sporočamo, da sta se oba poslovna dogodka zaradi tehničnih razlogov prestavila za teden dni. Sejem Unsko-Sanskega kantona v Bihaču bo tako potekal 22., 23., 24. novembra, vzporedno z njim pa poslovna konferenca dne 23.11.19%. Opravičujemo se za morebitne težave nastale pri spremembi datuma! Kljub spremembi datuma sejma in poslovne konference ostaja datum zbiranja prijav za poslovno konferenco v Bihaču Se vedno 14. 10. 1996. Vaše izpolnjene prijavnice za poslovno konferenco in predloge za uradni del konference, kjer naj bi vam Bihaška zbornica podala informacije o možnosti vstopa na trg BIH, na ovire in prendosti pri tem... pričakujemo na Območni gospodarski zbornici za Gorenjsko do 14. 10. 1996, kontaktna oseba: Edita Granatir, tel.: 222 584, fax: 222 583. LJUDSKA UNIVERZA RADOVLJICA, LINHARTOV TRG 1 tel.: 064 715-265, fax: 064 710-058 vas vabi v svoje prostore in k tečajem - slikanje na steklo - slikanje na svilo - oblikovanje iz gline - zavijanje in aranžiranje daril - spoznavanja osnov risanja • - slikanja na les - šivanja in krojenja Vsakdanjost si lahko popestrite z ustvarjalnostjo. Informacije: 71 5-265 POSLI IN FINANCE _UREJA: Marija Volčjak NeVŠtlRIH KOLESIH TEST: SUZUKI SAMURAI 1.3 VX ZLOŽNO NAPREDOVANJE Tisti, ki so se že kdaj vozili s Suzukijevim samuraijem, vedo po večini povedati, da je to vzdržljiv in hvaležen avtomobil. K temu je potrebno dodati še, da ima zagotovo eden najmanjših terenskih avtomobilov zdaj še polepšan obraz in izboljšano notranjost, s čimer je morda postal še nekoliko bolj zanimiv. Samurai sodi med tiste terenske avtomobile, ki so po nekakšnem čudežu ohranili skoraj povsem oglate karoser-ijske linije, a hkrati tudi svoj krog priljubljenosti. Slabe tri metre in pol dolg, ter vsega dober poldrugi meter širok avtomobil sodi med najmanjše predstavnike svojega avtomobilskega razreda, razmerje med dolžino motornega pokrova in potniške kabine pa je v prid klasični terenski zasnovi. Novega je na samuraiju samo toliko, da je avtomobil obdržal svojo prepoznavnost. Nova je maska hladilnika, skupaj z majhnimi okroglimi parkirnimi lučmi in smerniki, spremenili so prevleko rezervnega kolesa na zadnjih prtljaž- Vse, kar želi izvedeti o se svoji prihodi Zaupajte najbo nih vratih in to je že skoraj vse. Skoraj zato, ker je delno prenovljena tudi notranjost, kjer so najbolj očitni z belo barvo podloženi merilniki, tako kot je to v navadi pri športnih avtomobilih. Terensko vzdušje pa dopolnjuje še sorazmerno dolga ročica menjalnika, skupaj z ročico za vklop štirikolesnega pogona in reduktorja motorne moči. MESETAR Suzuki samurai: vsestransko uporaben terenski avtomobil. PREROK 090/41-29 090/42-38 Vse ostalo so oblikovalci pustili nedotaknjeno, tako da se samuraijev terenski karakter dokazuje tudi z zunaj vidnimi tečaji vrat, plastičnimi obrobami blatnikov in grobim podvozjem. Pod motornim pokrovom je vrstni 1,3 litrski štirivaljnik, preizkušen, trdoživ agregat, ki postreže s 66 KM. Motor se vrti lahkotno in prožno, čeprav sta v glavi samo po dva ventila na valj, pri višjih vrtljajih pa na svojo Srisotnost opozarja tudi s rupom. zasnova dovoljujeta marsikaj, tudi nekaj igračkanja. Edina težava je pravzaprav prostor za zadnjo klopjo, ki se mu lahko prtljažnik reče samo v primeru, če sta zadnji naslonjali podrti. Tudi s tem, da sedenje na zadnji klopi ni pretirano udobno in da ima samurai precej skromno serijsko opremo, se je potrebno prej ko slej sprijazniti. +++večstranska uporabnost ++armaturna plošča +olanski obroč / —prtljažni prostor -skromna serijska oprema -hrupen motor CENA do registracije: 24.490 DEM (Suzuki O dar, Ljubljana) MICHELIN XM+S ALPIN V OKTOBRU VAM NUDIMO 10% POPUST ZA ZIMSKE AVTOPLAŠČE MICHELIN Ker je avtomobil kratek, Posodobljena notranjost je pogon na vsa štiri kolesa pa povsem v terenskem stilu. priklopljiv, je jasno, da ima voznik z njim kar dosti dela, tako na cesti kot tudi na tistemu kar ji je samo podobno ali na popolnem brezpotju, čeprav so vzmeti pri novem modelu vijačne in ne več listnate. Štirikolesni pogon je prilagojen srednjim naporom, ker pa samurai nima diferencialne zapore, se je hudo drseči podlagi bolje izogniti kot pa pretiravati. Enako velja tudi za bočne naklone, kajti pri neprevidni vožnji se lahko avtomobil nevarno zaziba. Po drugi strani pa je ta avtomobil pravo delovno živinče, ki mu motorne zmogljivosti in terenska Po drugi strani pa so večstranske možnosti uporabe zagotovo njegova prednost. Med tednom je lahko samurai nadvse pripravno sredstvo za vožnjo po mestih in iskanje majhnih parkirnih prostorov, za konec tedna pa za skok v naravo ali do bližnje vikend hišice. • M. Gregorič TEHNIČNI PODATKI: terenski avtomobil, 3 vrata, 4 sedeži. Motor: bencinski, štirivaljni, štiritaktni, vrstni, nameščen spredaj prečno, poganja zadnji ali vsa kolesa, 1298 ccm, 47 kW/66 KM, petstopensjki ročni menjalnik. Mere: d. 3480 mm, š. 1530 mm, v. 1675 mm, medosna razdalja 2030 mm, prostornina prtljažnika 175 /610 l. Najvišja hitrost: 130 km/h (tovarna), 133 km/h (test), pospešek od 0 do 100 km/h: 17,2 s. Poraba goriva po ECE: 10,1/ 7,7/ 8,5 l, poraba na testu: 9,2 l. BOLTEZ VAŠ NAJBOLJŠI PARTNER ZA VARNO VOŽNJO KRANJ, St. Žagarja 58 c tel.: 331-639, 331-662 Druga slovenska razstava sadja V petek ob 11. uri bodo v hotelu Slovenija v Portorožu slovesno odprli drugo slovensko razstavo sadja, na kateri bodo sodelovali tu gorenjski sadjarji- Razstava bo odprta do 23. oktobra, vsak dan od* do 18. ure. V času razstave bo tudi predavanje o zdravilnih u^intcl oljčnega olja in posvetovanje o uporabi fitofarmacevtskih pripravke v sadjarstvu, predstavili pa bodo tudi raziskave v sadjarstvu. Odkupna cena krompirja V kmetijskih zadrugah Cerklje, Naklo, Sloga Kranj in Škofja Lx*8 še naprej odkupujejo krompir po cenah, kakršne veljajo od septembra dalje. Krompir, pakiran v vreče po 30 kilogramej, odkupujejo po ceni 15 tolarjev za kilogram, krompir v vrečah po i kilogramov pa po 16 tolarjev. V cerkljanski zadrugi ob tem ugotavljajo, da bi bil odkup krompirja le malenkostno večji, če že tako nizko ceno, ki ne pokriva pridelovalnih stroškov, še nekolik spustili. Krompir je namreč letos dobro obrodil, ponudba je bistven večja od povpraševanja, ozimnične prodaje skorajda ni, prodaja pa 1 tudi sicer slaba. Tudi izvozne možnosti so zelo skromne. Na obmocj Evropske unije izvoz ni mogoč, prav tako ne v Italijo, hrvaški trg P je s posebnimi uvoznimi dajatvami dobro zaščiten. Prvi slovenski vinogradniško vinarski kongres Slovenska vinska akademija Veritas bo od 4. do 6. decetnbr* pripravila v Portoržu prvi slovenski vinogradniško vinarski kongie • ki bo po oceni prireditelja zelo pomemben dogodek za državo, * vinogradništvo in vinarstvo pa celo prelomni. Na kongresu si bod . kot meni predsednik države in častnega odbora kongresa M|'a Kučan, nalivali čistega vina, brez senc in brez dlake na je*' 0 Razpravljali bodo o stanju v vinogradništvu in o razvojnih načrtih, razmerah v vinarstvu in svetovnih tehnoloških usmeritvah, možnostih trženja slovenskih vin, o vinski zakonodaji v Sloveniji i^ v svetu, o perspektivah slovenskega vinogradništva in vinarstva ^ Evropski zvezi, o izobraževanju vinarjev in vinogradnikov in »e drugih vprašanjih. Razglasili bodo vinarja leta 1996 in si ogleda koprski vinorodni okoliš. Cene na kmetijah Na območjih, kjer je ob kmetijah močno delavsko zaledje, r. živahno tudi trgovanje s kmetijskimi pridelki. Na kmetiji v b"*1!" Kranja prodajajo mleko po 60 tolarjev za liter, jajca po 20 tolarjev i mošt, ki so ga iztisnili iz slabših jabolk, po 70 tolarjev za liter. Na e od kmetij s cerkljanskega območja je za liter domačega žganja treo odšteti 750 tolarjev, za večje količine krompirja (nad 30 kilogram?, / Ea, odvisno od sorte, od 20 do 25 tolarjev za kilogram. Na kmetij' ližini Radovljice prodajajo mleko sosedom in sorodnikom p° -tolarjev, vsem ostalim pa po pet tolarjev višji ceni. $ suzuki g&gr« $ suzuki aaa?*« NAJCENEJŠI 4X4 KALCIT, d.o.o. Največji zastopnik na Gorenjskem Premajhno: prtljažni prostor si svoje ime zasluži samo pri podrti zadnji klopi. VOZNIKI POZOR! Bliža se zima in z njo soljenje cest. Zato vam priporočamo protikorozijsko zaščito vozil s Kanadskim oljem KROWN! To je edina zaščita, Kj prodre v vse votle dele, spoje in reže na vozilu, te« preprečuje in zaustavlja celo že začeto rjavenje. r° predhodnem naroČilu vam zaščito vozila opravimo v dobri uri. Olje KROWN priporočamo tudi za vzdrževanje kmetijskih strojev in ostalih strojev, lovcem za orožje itd. Naročila in informacije: TRI KRONE, Godešič 53, Škofja Loka, tel.: 064/631-497. HOTEL JELOVICA BLiD ODPRTO VSAK DAN OD 10. DO 22. URE notranji bazen savna, parna kopel Whirlpool, masažne kopeli Koeipove zeliščne in slane kopeli ročne terapevtske masaže solarij VPISUJEMO V VODENE PROGRAME: aerobike, joge avtogeni trening hydra fitness, tai chi chuan TEČAJ REFLEKSNE MASAŽE STOPAL 5. IN 6. OKTOBER ZDRAVSTVENI PROGRAMI akupunktura, kiropraktika, homeopatsko svetovanje KOZMETIČNI TRETMANI Rezervacije po telefonu 7960. KIA SEPHIA, CENEJŠA KOT KDAJKOLI DOSLEJ CENEJE uc 4íé Sephia Sedan GTX-ABS: prej 24.790 DEM, cena s popustom: 22.990 DEM Sephia H/B SLX: prej 20.690 DEM, cena s popustom: 19.690 DEM Garancija: 3 leta ali 100 000 km Pooblaščeni serviserji in prodajalci na Gorenjskem: AVT0MEHANIKA M AM1ÏH0/IC, Bled, Ü64 741 784 • ČRE$NIK d (i o, Medvode. 061 612 250 • NASMEH d o.o , Kranj, 0Ü4 223 857 CRjA) KIA MOTORS i:, k VREME Vremenoslovci nam za danes napovedujejo pretežno oblačno vreme z občasnimi padavinami Jutri bo oblačno in deževno, tudi za četrtek predpisujejo uporabo dežnikov. LUNINE SPREMEMBE V soboto je mlaj nastopil ob 15.14, kar nam po Hesrchlouem vremenskem ključu prinaša spremenljivo vreme. Naslednja sprememba položaja lune bo v soboto, ko bo prvi krajec nastopil ob 19.09. Takrat se bo že začel zimski del Herschlovega ključa in ta nam za konec tedna napoveduje dež in sneg ob Jugu ali zahodniku. ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE . Prejšnjikrat je naša rubrika na žalost izpadla. Nazadnje pa je bil !u|e na sliki ljubljanski Zmajski most, upodobljen na razglednici iz <*sa rajnke Avstro-Ogrske. Tisti čas se je most imenoval Jubilejski most, kasneje pa je zaradi z zelenim volkom Pobarvanih zmajev, ki stojijo na mostu in budno oprezujejo za Mimoidočimi, dobil ime Zmajski most. Zmaj je tudi simbol na§ega glavnega mesta Ljubljane, z mostu pa se prav v tem genskem času, ko so drevesa ob Ljubljanici zlato rumena, 0QPira prelep pogled na eno ali drugo stran. Tudi tokrat smo Preieli veliko vaših odgovorov in ko smo žrebali, je naslednjih pet Sopisnic ostalo v naših rokah: 1. Sonja Lotrič, Na kresu 19, Železniki; 2. Jožica Janša, Triglavska 7, Radovljica; 3. Cvetka 7°sir, Zoisova 4, Kranj; 4. Matjaž Križaj, Alpska 61, Lesce; 5. Ja!jez Ribnikar, Pristava, Podvasca 37, Tržič. Čestitamo! . [okrat objavljamo staro razglednico nekega gorenjskega kraja, ki !e 0'la prijateljem z lepimi pozdravi poslana 9. aprila 1939. Kateri *ral ie na sliki In koliko meri gora, ki jo je videti v ozadju, morate ugotoviti Vi in nam odgovore poslati do petka, 18. oktobra, na naš naslov Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. Pet izžrebanih ugovorov bo prineslo nagrade v vrednosti po 1.000 tolarjev. AKCIJA GORENJSKEGA GLASA IN GORENJSKE TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ GLASBEMKi MESECA pripravlja ANDREJ ŽALAR Ansambel Sava z Jelko Pri gorjanski folklori Kmalu bo dvajset let, ko se je sedanji vodja ansambla Sava z Jelko Marjan Rekar pridružil ansamblu, ki je bil takrat Gornjesavski kvintet. Potem se je v nekem trenutku zgodilo, da je ostal sam od prvotne zasedbe. No, tako je pač nastajal današnji ansambel Sava z Jelko. Zanimivo pa je, da je Marjan začel pri gorjanski folklori. "Po hotelih sem igral in pri folklori se je počasi razvil najprej trio. Potem je nastal kvintet, za njim pa smo kmalu dobili tudi pevko. Ta je pri ansamblu redno od 1988. leta," je povedal vodja ansambla Marjan Rekar. Odkar so v sedanji zasedbi ansambel nastopa doma in v tujini. Marjan pravi, da niso prav nič "izbirčni". Nastopijo povsod, kamor jih povabijo; pa naj bo to veselica, tekmovanje, koncert, ohcet ali kakršnakoli druga prireditev oziroma srečanje. Seveda si tako kot vsi ansambli tudi Sava z Jelko želi čimveč nastopov. Na nedavnem nastopu na Mihaelovem sejmu v Mengšu so, kot temu pravimo, prijetno vžgali. Na srečanju Naj živi vesela družba na Andreju nad Škofjo Loko bi se zelo radi predstavili in upajo, da se bodo z Ivanom Ruparjem morda dogovorili za nastop prihodnje leto. Zagotovo pa bodo nastopili v nedeljo popoldne v Gorenji vasi na prireditivi Gorenja vas in Gorenjski glas. Takrat se bodo predstavili s svojim repertoarjem domače oziroma narodne in zabavne glasbe skupaj z ansamblom Blegoš. Na sliki: Marjan Rekar, vodja ansambla Sava z Jelko GORENJSKI GLAS IN GORENJSKA TELEVIZIJA KRANJ GLASBEMKI MESECA - KUPON Moje vprašanje za ANSAMBEL SAVA Z JELKO: Ime in priimek: Naslov: Pošta: Kupon pošljite na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. ARION VAM ODGOVARJA ŠIFRA: MAVRICA Najprej vas prav lepo poz-Jravljam. Ker ste tudi v GG Jončno dali tej rubriki prostor, bl.rada vedela nekaj več, kar so mi namenile zvezde. Zanima me študij, ali bo !JsPešen do konca in kako bo Kasneje s službo. Prav tako bi rada vedela, ali naju s fantom Vaka še vnaprej skupna življenjska pot, nazadnje pa spranem po zdravju. Morala bi iti operacijo, želim vedeti tudi, Kako bo z otroki. Želim vama veliko sreče in Še Ve£ ljubezni v vajinem življenju, Pa veliko potrpljenja pri prebir-anJU pisem. ARION: Zahvaljujeva se vam za lepe ZelJe, tudi midve vama želiva vse najlepše, za to pa bosta morala v največji ^rnožni meri poskrbeti kar sami. Vendar ste na najboljši možni! poti, saj boste vse do leta 1998 (do sredine) delovala na razvoju lastne osebnosti. V to vas bodo silile tudi določene zunanje okoliščine, soočati se bo potrebno tudi z dejstvi, ki jih v preteklosti nekako nista hotela videti. Vsekakor bosta po obdobju končane osebnostne krize veliko močnejši osebnosti, v tem času pa si marsikdaj ne boste všeč, kajti to je tudi čas novih resnic in spoznanj. Vendar, odraščate, če vam je to všeč ali ne. Skratka, to je nov začetek, povezuje pa sc z vajinimi ambicijami in ideali za vnaprej, tudi s študijem in delom. Vaš razum vam odlično služi, pazite le na večjo doslednost in boljšo koncentracijo, ker je miselna energija preveč razpršena. To vas ovira pri dosegi hitrejšega in bolj kvalitetnega pridobivanja znanja. Uspela bosta pri študiju, prav tako pri delu. Delovala bosta na področju javnosti ali za javnost, izredna bo vaša želja po uspehu in priznanju. Veliko vlogo v vašem življenju ima tujina, želja po potovanjih, v tujini lahko izredno uspešno delate, si ustvarite dom in družino, služite denar. Vendar, ko boste doma, vas bo vleklo v svet, ko boste v svetu, vas bo vleklo domov... Glede fanta ne vidim, zakaj ne bi ostala skupaj. Vedite, da je vajin odnos odvisen predvsem od tega, koliko sebe daste vanj. Prevelika čustvenost, menjanje razpoloženja, muhavost, vam nista v čast. KUPon " ARION VAM ODGOVARJA" Rojstni datum: Ura in minuta rojstva:. Kraj fojstva: lfne. nri ' Dnimek in naslov (če ne želite, teh podatkov ni treba sporočiti): Kupon Pojite na GORENJSKI GLAS, p.p. 124, 4001 KRANJ, Zoisova ulica 1. HnCt i, PRIROKOVANJI Pokličite nas, da spoznate sebe, takrat, ko vam Je hudo, ko vam ne gre več... 090/42-64 MVCN. d.o.o., Celje CENA. 0,5 mh • 78 S/T ZA STIKI Za vse osamljene, razočarane m izgubljene v tem svetu. Nekje živi nekdo, ki čaka. Poisčimo ga skupajl 090/42-66 ARION, d.o.o., Celje CENA: 0,5 min m 78 SIT Gorenja vas in Gorenjski glas Gorenja vas, 1.4. oktobra -Dobil) se bomo v nedeljo, 20. oktobra, od 15. uri v dvorani društva Partizan v Gorenji vasi v občini Gorenja vas - Poljane. To bo že druga prireditev, ko se bodo na prijetnem, zabavnem srečanju predstavili domačini, skupaj pa bomo ugnali kakšno veseio in se zavrteli. Pa tudi nagrade bomo Žrebali. Več bomo o srečanju, kakršnega smo imeli v začetku avgusta v Gorjah pri Bledu pod naslovom NAJ, NAJ, NAJ, zdaj pa bomo s takšnim NAJ, NAJ, NAJ predstavili Gorenjo vas, zapisali v Gorenjskem glasu v petek. Tokrat povejmo le to, da bo veselo v dvorani društva Partizan v Gorenji vasi že v soboto ob 21. uri, ko bo nastopila skupina Pop design. V nedeljo pa bomo skupaj z ansambloma Blegoš in Sava z Jelko, harmonikarji, Gorenjevaškiml pevci in še nekaterimi gosti. Prireditelji tokratnega srečanja v Gorenji vasi z Gorenjskim glasom, Žjomagal" pa nam bo tudi Radio iri, so društva iz Gorenje vasi. Na svidenje torej v soboto zvečer in v nedeljo popoldne v dvorani društva Partizan v Gorenji vasi. • A. Žalar ZANIMIV JB TA SVET pripravi}* Dajin Bučah OKO SIPE VELIKANKE Premer očesa sipe velikanke (Architeuthis) včasih preseže 38 centimetrov. Največji modri kiti, za primerjavo, imajo "le" od 10 do 12 centimetrov široko oko. MU L A J ISMA1L Mulaj Ismail (1672 - 1727) je bil zadnji šarifski maroški vladar. Njegov vzdevek je bil "krvoločni". Slovi pa po tem, da je bil oče 548 sinov in 340 hčera. ROBERT M. STILGENBAUER iz Los Angelesa (Zda) je sestavil križanko iz 2007 besed vodoravno in 2008 besed navpično. Sestavljal jo je 7 let in pol (v prostem času od 1938 do 1945). Objavljena je bila v nakladi 125.000 primerkov, rešitve pa ni poslal nihče. MATI, KI JE RODILA NAJVEČ OTROK je bila žena Fjodorja Vasileta (1815-1872), kmeta iz moskovske oblasti (Rusija). Rodila je 69 otrok, od katerih je večina dočakala polnoletnost. Imela je 27 porodov, od tega je bilo 16 parov dvojčkov, sedemkrat je imela trojčke in štirikrat četverčke. Vasiletovo so predstavili celo na dvoru carja Aleksandra II. Nova muza + volitve Tistega lepega dne... ... ko bomo šli na volitve in volili Združeno listo, bi lahko rekli volilno - propagandnem delu nove cedejke, kompilacije starih revolucionarnih skladb v novi preobleki. Kaj ima muzika veze s politiko. Toliko, da je v predvolilne namene kaseto posnel Marjan Podobnik, tu na tem mestu pa omenjamo precej bolj domiselno glasbeno potezo Združene liste oziroma Mladega foruma stranke ter ZZB NOV, ki sta izid cedeja, pri založbi FV Music, z vsemi štirimi podprla. Če se raje obrnem k prijetnejši temi, t.j. muziki, bom napisal, da gre vsekakor za posrečeno zadevo, kompilacijo 15 revolucionarnih komadov zbranih pod naslovom "Tistega lepega dne" in zaigranih v različnih glasbenih slogih, bodisi v dance variantah, reggae pozibavanju, funkyu, ostrem rock'n'rolu... Najbolj zaslužen za projekt vsekakor Aldo Ivančič, posneto v studiu Alien in smela naslovnica s fotografijo iz leta 1945 , Edija Šelhausa. Komadi Katjuša, Bilečanka, Na Jufiš, Guantanamera, La Cucharacha, Lepo je v naši domovini biti mlad, Jutri gremo V napad... in izvajalci Magnifico, Jerica Mrzel, Borghesia, Avtomobili, Jani Kovačič, Lolita, Dicky B. Hardy.... Obetavno in za vašo glasbeno zbirko nujno. Favorit so vsekakor Guantanamera, Katjuša, Šivala je deklica, La cucharacha... Pohvalno in... saj vam je jasno kdo naj bi bili volilci ZL v prihodnjem tisočletju. • I.K. TELE-TV KOMUNIKACIJSKI ENGINEERING GORENJSKA TELEVIZIJA NE PREZRITE: DIREKTNI PRENOS 18. SEJE SVETA MESTNE OBČINE KRANJ v sredo, 16. 10., od 16.00 dalje Direktni prenos bo potekal izven rednega programskega časa GORENJSKE TELEVIZIJE TELE-TV Kranj v naslednjih terminih: Sreda, 16. oktobra 16.00 VKLOP: NADALJEVANJE 18. SEJE SVETA MESTNE OBČINE KRANJ (prvi prenos, v živo do 19.00) 19.25 VKLOP: 18. SEJA SVETA MESTNE OBČINE KRANJ (nadaljevanje, v živo do zaključka seje) Prvi direktni prenos je testni, zato zanj vse stroške krije podjetje TELE-TV. TVS1 9.00 Videostrani 9.15 Karaoke, ponovitev 10.15 Jekleni jezdeci, ponovitev avstralske nadaljevanke 10.40 Roka ročka, ponovitev 11.40 National geographic, ameriška dokumentarna serija 12.25 Naša pesem 95, ponovitev 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 13.35 Zgodbe iz školjke 14.45 Dlan v dlani 15.00 Pro et contra, ponovitev 16.20 Ljudje in zemlja 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Maie sive celice, kviz 18.00 Po Sloveniji 18.30 Umetniki za svet 18.40 Risanka 18.50 Kolo sreče, TV igrica 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.00 V žarišču 20.30 Film tedna: Pikapolonica, angleški barvni film 22.10 Dnevnik 3 22.40 Sova Red in zakonitost, ameriška nanizanka Skrajnosti, ponovitev angleške nanizanke TVS2 9.00 Euronews 10.00 Posiovna borza, ponovitev 10.10 Volja najde pot, ponovitev 10.25 Potrošnikov kažipot, ponovitev 10.40 V žarišču, ponovitev 11.05 Oči kritike, ponovitev 11.55 Spoštuj svojo ženo, ponovitev danskega čb filma 13.40 Akccija, ponovitev nemškega barvnega filma 15.00 Homo turisti-cus, ponovitev 15.30 Skrivnostna znamenja, ponovitev angleške nadaljevanke 16.30 Sova; Splošne poizvedbe, francoska nanizanka 18.00 Castlovi, angleška nadaljevanka 18.30 Japonska, japonska dokumentarna oddaja 19.00 Skrajnosti, angleška nanizanka 19.30 V območju somraka, ponovitev ameriške nanizanke 20.00 Liga prvakov 20.20 Liga prvakov v nogometu: Atletico - Borussia, prenos iz Madrida 22.20 Košarka za Koračev pokal: Interier -Meysu, posnetek iz Krškega 23.40 Svet na zaslonu 0.30 Otvoritveni koncert simfonikov RTV, 2. del TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 15.10 TV prodaja 15.30 Predstavitev izdelkov 15.55 Video strani 16.55 Spot tedna 17.00 Dannyjeve zvezde, ponovitev 18.00 Sirene, ameriška nanizanka 19.00 Glasbeni spoti 19.30 Oddaja o stilu 20.00 Pot flamingov, ameriška nadaljevanka 21.00 Ljubezenska prevara, ameriški barvni film; James Brolin, Pamela Bellwood, Melody Anderson, Morgan Stevens 22.40 Živeti danes: Zločin na gradu, ponovitev 23.10 Transtelova obzorja, dokumentarna serija 23.40 Spot tedna 23.45TV prodaja 0.05 Video strani POPTV 8.30 Jutranji program 9.30 M.A.S.H., ponovitev 10.00 Santa Barbara, ponovitev 11.00 Sedma sila P.I., ponovitev avstralske nanizanke 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 Volitve '96, ponovitev 13.00 ITC magazin 13.30 Nevvvorška policija, ameriška nanizanka 14.30 Chicago Hope, ponovitev ameriške nanizanke 15.30 POP 30 16.00 Mulci!, ameriška nanizanka 16.30 Santa Barbara, nadaljevanka 17.30 Obalna straža, ameriška nanizanka 18.30 POP kviz 19.00 Cosby, ameriška humoristična nanizanka 19.30 24 ur 20.00 Parada zvezd: Hudičevka, ameriški barvni film; Men/I Streep, Roseanne Barr, Linda Hunt, A Martinez 22.00 Volitve '96 22.30 M.AS.H., ameriška nanizanka 23.00 Obraz tedna 23.30 Sedma sila, kanadska nanizanka 0.30 Mož pravice, ameriška nanizanka 1.30 24 ur, ponovitev 2.00 POP 30, ponovitev TV 3 9.30 Dnevnik, ponovitev 9.45 Klicaj dneva 10.00 Video kolaž 13.00 Družinski studio 16.00 TV noč: Vera in čas, ponovitev 17.00 TV prodaja 17.30 Poročila 17.35 Super knjiga 18.00 V priporu, nanizanka 19.00 Dnevnik 19.15 Klicaj dneva 19.30 TV prodaja 20.00 Kino TV3: Diverzant v puščavi, ameriški barvni film 21.35 TV noč: TV razglednica: Kranj 22.35 Poročila 22.50 Pot v Avonleo, nadaljevanka 23.50 TV prodaja 0.20 Video kolaž HTV1 12.00 Poročila 12.20 Ljubezenske vezi, nadaljevanka 13.05 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 13.50 Dnevnik 13.55 Izobraževalni program 15.50 Poročila 16.00 Dobro jutro 17.00 To leto... 17.30 Oddaja o šolstvu 18.05 Kolo sreče 18.35 Danes v saboru 19.05 Loto 19.10 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.05 Poslovni klub 20.40 Živa resnica 21.15 Hitler, dokumentarna oddaja 22.15 Opazovalne točke 22.45 Moč denarja 23.00 V območju somraka, ameriška nanizanka 23.25 Poročila HTV2 14.10 TV koledar 14.50 Urgenca, ameriška nadaljevanka 15.05 Crno-belo v barvan, ponovitev 18.25 Risanka 18.35 Hugo 19.00 Divje srce, ameriška serija 19.30 Dnevnik 20.15 Nogomet: Atletico - Borussia 22.20 Walker - teksaški ranger, ameriška serija 23.05 Nogomet 0.05 Opran show 0.50 Videostrani AVSTRIJA 1 12.00 Otroški program 14.55 Hišica v preriji 15.40 Vesoljska ladja Enterprise, ameriška zf serija 16.30 Knight Rider 17.15 Vsi pod isto streho 17.40 Kdo je šef? 18.10 Polna hiša, ameriška humoristična serija 18.30 Korak za korakom 19.10 Roseanne 19.30 Čas v sliki/Kultura 20.00 Šport 20.15 Šport: Nogomet, prenos tekme 3. kroga Lige prvakov; Dunaj Rapid -Juventus Torino; Pregled vrhunca tekem 23.30 Čas v sliki 23.35 Tajni protokol, britanska politična srhljivka 1.15 Čas v sliki 1.50 Schiejok 2.50 Dobrodošli v Avstriji 4.40 Gnalo jih je maščevanje, ameriški vestem AVSTRIJA 2 12.00 Čas v sliki 12.10 Umetnost branja sledi, ponovitev dokumentarnega filma 13.00 Čas v sliki 13.10 Na prizorišču 13.40 Santa Barbara, serija 14.25 Dedek na posojo 15.15 Bogati in lepi 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.15 Ljubim moža svoje hčerke, nempka TV drama 21.55 Pogledi od strani - Fashion 22.00 Čas v sliki 22.30 Dunaj - Babilon, Avstrija, dežela priseljencev, dokumentarni zapis 23.20 Pisateljeva senca, avstrijska TV krimi-nalka 0.50 Pismo trem ženska, ameriška komedija; Jeanne Crain, Linda Damell 2.30 Pogledi od strani 2.35 s Santa Barbara 3.15 Čas kulture 3.55 Video strani TELE-TV KRANJ ... Videostrani 16.00 Vklop: Nadaljevanje 18. seje sveta mestne občine Kranj (prvi prenos, v živo) 18.58 Test slika 19.00 TV napovednik, TV kažipot 19.02 EPP blok - 1 19.07 Top spot 19.10 Poročila 332. 19.25 Vklop: 18. seja sveta mestne občine Kranj (nadaljevanje, v živo) 19.55 Danes na videostraneh 20.00 TV kažipot 20.02 EPP - blok 2 20.07 Top spot 20.10 Avtošola B & B se predstavi, 2. del 20.30 Občina Jesenice in novi projekti 21.10 Poročila Gorenjske 332. 21.25 EPP biok - 3 21.30 Obiščite IZ LITIJE DO BOGENŠPERKA Za Izhodišče naiega tokratnega Izleta smo Izbrali prijeten kraj Zasavja - to je Litijo, kjer se začenja zadnja ravnica pred dolgo savsko sotesko. Preden Je bila 1849 zgrajena železnica, je bila Litija pomembno rečno pristanišče za plovbo po Savi, na kar spominja cerkev sv. Miklavža, zaščitnika brada/lev. Na desnem bregu je cerkev, kjer je jedro stare Litije z Valvasorjevim trgom. Tu je nekdanji grad "Turn" s sončno uro, na steni sa spominski plošči skladatelju Petru Jerebu In slikarki Miri Pregelj, ki Sta tu ustvarjala. Na trgu svobode je spomenik žrtvam N08, pred osnovno solo pa kip Frana Levstika. Tik nad mestom se dviga Sitarjevec (441 m), kjer so kopali svinčev sijajnlk in ga topili. V času protirotormacije so rudnik opustili, ker je bila večina rudarjev protestantov in so jih zato pregnali. Pozneje j« rudnik občasno ie obratoval, dokončno pa so ga opustili leta 1927. Na levem bregu Save, kjer je bila vas Gradec, je nastal industrijski del s predilnico iz t 1886, ki je bila dolga leta hrbtenica litijskega gospodarstva. Trudijo se tudi za razvoj turizma, kraj je lepo urejen, znana prireditev je "litijski pustni karneval". Prometne zveze o dobre, tako vlakovne, kakor tudi avtobusne. Iz Litije do bližnjega Smartnega pri Litiji je označena pot preko vzpetine Dobrava, redno voziti tudi avtobus, za pešačenje je manj kot pol ure, vendar nI nobene bližnjice. Šmartno pri Litiji je eden Izmed petih krajev s tem imenom v Sloveniji. Leži na naplavljenl ravnici ob sotočju Črnega potoka, Reke in Kostrevniškega potoka. Dokler nI stekla železnica po dolini Save, je bil to pomemben obrtniški, trgovski In prometni kraj. Pozornost zbuja mogočna npvogotska cerkev sv. Martina v središču, kar 'nekako prevelika" za tako majhen kraj. ZgradSo so jo v letih 1899 - 1901 na temelju nekdan|e cerkve Iz I. 1522. Zanimivost cerkve so spominske plošče z napiti In slikami v relietu iz 16. stoletja. Najstarejša hiša v šmartnem je na Hribu in nosi letnico 1580, v njej je v 17. stoletju delovala grafična in slikarska delavnica. Znani Šmarski podjetji sta tovarna usnja In krzna (prodajalna je v Litiji) In lesna industrija. V okolici Litije In Smartnega je bilo več starih gradov In graščin, vendar se je malo tega ohranilo. Iz Šmarnega do gradu Bogenšperk je le slabo uro pešačenja na tej poti ne vozjo avtobusi, če nimamo svojega prevoza ni druge izbire. Cesta nas vodi najprej po ravnem, mimo manjšega ribnika, kmalu se začne v več zavojih dvigati in nekatero zavoje skrajšamo po bližnjici brez bojazni, da bi zašit Zadnji del poti nas pelje skozi mešani gozd do višin 412 m in pred nami je obnovljeni beli grad Bogenšperk. Grad os zgradli gospodje VVagen, po domače Bogenski. ob koncu 14. stoletja. Leta 1672 ga je kupil znani rodoljub, zgodovinar Janez Vajkard Valvasor (1641 - 1693). Tu je preživel 20 let srečnega družinskega življenja in plodnega dela. Uredil je tiskarno, bakroreznico, knjižnico in zbirko orožja. Napisal je obsežno delo "Slava Vojvodine Kranjske", ki obsega 4 knjige s 3520 stranmi in 533 bakrorezi, izšla pa je v Numbergu leta 1689. Zaradi te knjige ie zašel v dolgove, tako da je moral prodati knjižnico z 10.000 knjigami, ki jih je poceni kupil zagrebški duhovnik Mikullc. Zbirko hrani vseučiliška knjižnica v Zagrebu. Prodati je moral tudi grad zadnji lastniki so bili WindlschgrBtzi, In to vse do leta 1945. Med vojno je grad zelo propadel, vendar so ga v zadnjih »tih lepo obnovili in uredili v muzej, ki obsega - delovno sobo Valvasorja, lovsko zbirko, viteško dvorano, grajsko kapelo, poročno dvorano, muzej tiskarstva In muzej NOB. Odločimo se, da bomo obiskali ta zanimivi in kulturno bogati del dolenjske pokrajine, ne bo nam žal! NAGRADNO VPRAŠANJE: Kateri trg se nahaja v Litiji? Odgovore pošljite na naslov: RADIO TRŽIČ, Balos 4, 4290 Tržič za oddajo Tudi drugje je lepo. diskont Trenča 21.40 Glasbeni spot 21.45 Z vami in za vas Integral Jesenice 22.00 Glasbeni videospot 22.05 Sodobna elektronika 96: Prodajni in proizvodni program LOG, d.o.o. 22.20 Glasbeni spot 22.25 Prodaja rabljenih vozil v Alpetour Remont 22.40 TV prodaja 22.45 Poročila Gorenjske 332. 23.00 Z vami smo bili... nasvidenje 23.01 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.02 Videostrani LOKA TV Videostrani, non stop TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.15 in 21. uri. 19.00 Otroška oddaja 20.00 športna oddaja 20.50 Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani... 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 Kronika tedna, ponovitev 19.04 Risanka 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche Welle 21.00 Videostrani novostih iz bank. Tudi v nadaljevanju bomo polni informacij, vendar tokrat drugačnih. Spremljali in komentirali bomo ob 15:30. Takoj nato bomo predstavili Slovensko nacionalno stranko in njeno kandidatko. Zunanjepolitičnim dogodkom so namenjena Poročila radia Deutsche Welle, v katerih prenos se bomo vključili ob 16:30. Ob 16:45 Govorimo o filmu, oddajo pa nadgradimo z mini kino kvizom. Ob 17:30 z novostmi,najsi bo na knjižnem trug. ali pa kar v čitalnici dr. Toneta Pretnarja. Radijski Juke box se bo zavrtel ob 18:00, po Glasbeni sceni pa se bomo sprehodili ob 18:25 z Marijanom Smodetom. R TRIGLAV 6.00 Dobro jutro 6.30 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 10.00 Aktualno 10.30 Domače novice 12.00 BBC, osmrtnice 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Zdravnikov nasvet 15.30 Dogodki in odmevi 16.30 Osmrtnice, Deutsche Welle 17.00 Občinski tednik 18.00 Elanov športni semafor 18.30 Domače novice, pogled v jutrišnji dan 19.00 Glas Amerike 19.15 Voščila TVSISKA RŽIRI ... videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 21.00 Telemar-ket 0.39 Telemarket 0.30 Napoved sporeda za četrtek 0.40 Videostrani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 19.00 TV prodaja 19.05 Otroški program: Steping out, Plesna oddaja z Urošem in Matejo 19.25 Top spot 19.30 TV prodaja 19.35 Spored 20.00 Glasbeni mix 20.30 Kronika 20.50 Zgodovina, kultura in mi 21.10 Naš gost 21.35 Torkova vroča linija, ponovitev 22.35 Kronika, ponovitev 22.55 Top spot 23.00 TV prodaja 23.05 Video strani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.30 EPP 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija - Druga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema 9.50 EPP 10.20 Novinarski prispevek 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.20 Novinarski prispevek 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Novinarski prispevek 14.50 EPP 15.00 Novinarski prispevek 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.10 štiri tačke 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Parnas z Markom Črtaličem 19.50 EPP 24.00 Zaključek programa Radia Kra 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 8.30 Kuhajte z nami 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Kulturni paberkl 12.00 BBC - novice 12.30 Igra besed 14.30 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 15.50 Borza 17.00 Klepet ob glasbi 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Jutranji program 6.15 Novice 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 -glasbena oddaja 13.15 Novice 13.55 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Popoldanski D. J. vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 16.00 Čran kronika 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.00 Naj - naj pesem tedna 17.15 Novice 18.00 Glasovanje za pesem tedna 18.15 RGL na rajžo gre 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Pole position 22.00 Največje radosti življenja - Alenka Sivka 24.00 New age glasba 2.00 Satelit R OGNJIŠČE R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19.00 na 88,9 in 95,0 Mhz UKV stereo. Dobro glasbo vam prinašamo ob sredah, številne zanimivosti in informacije pa so prav tako stalnica programa. Najprej bomo govorili o 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 10.15 Mali oglasi 11.10 Svetovanje 12.05 Pop. inf. oddaja 16.05 čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Pogovor o... 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.35 Klic dobrote oz. Luč v temi oz. Prijateljstvo bolnih... 21.35 Radijski roman 22.00-5.30 Nočni glasbeni program TA DOBRIH 10 RADIA TRŽIČ na frekvenci 88,9 in 95,0 MHz vsako soboto do pol treh Dragi prijatelji! Za nami je uspešna 20. oddaja Ta dobr'h 10, pred nami pa zagotovo še veliko oddaj slovenske zabavne glasbe, ki vam bo všeč kot do sedaj. Hvala za čestitke, pa tudi za predloge; če jih ne uspemo upoštevati takoj, pa jih bomo čimprej. Obljubimo!!! To naj vam da voljo do sodelovanja z nami, kar pomeni, da današnje kupone ošljite do 19. oktobra na naslov: Ta dobr'h 10, Radio Tržič, Balos 4, 4290 Tržič. Lep pozdrav od Mojce in Tomaža Lestvica Ta dobr'h 10: 1. ADI SMOLAR - Se treba bo oženit (3) 2. WERNER - Pesem ljubezni (6) 3. ALEKSANDER MEŽEK - Dan za dnem (2) 4. OLIVER ANTAUER - Ona pravi "ne" (5) 5. KINGSTON - Ko bo padal dež (5) 6. BRENDI - zelene oči (novost) 7. VILI RESNIK - Kot ptica (novost) 8. HELENA BLAGNE - Ti si angel moj (novost) 9. STANE VIDMAR - Jaz sem še vedno sam (novost) 10. NATAŠA MIHELIČ - Ati, dej še enkrat zaigrej (novost) Nagrado zadnje oddaje uredništva Radia Tržič prejmeta: Jože Bizjak iz Golnika in Bojan Netretič iz Tržiča, čestitamo! KUPON Ta dobrh 10 Glasujem za: Moj predlog: Moj naslov: KINO CENTER amer. akcij, film ALCATRAZ ob 16., 18.30 in 21. uri STORŽIČ amer. drama GOLO MESTO ob 17., 19. in 21. uri ŽELEZAR amer. akcij, spekt. TWISTER ob 18. uri, amer. drama PODZEMLJE ob 20. uri ČETRTEK, 17. OKTOBRA 1996 TVS 1 10.00 Videostrani 10.15 Zlati dež, danska nadaljevanka 10.40 Sedem pogumnih in Davor, ponovitev 10.45 Korajža velja 11.20 Pustolovščine in odkritja, ponovitev italijanske dokumentarne serije 11.50 Po domače, ponovitev 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 13.35 Video strani 15.10 Svet na zaslonu, ponovitev 16.00 Dosje, ponovitev 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Delfi in prijatelji, španska risana nanizanka 17.35 Operacija strogo zaupno, ko- produkcijska nanizanka 18.00 Po Sloveniji 18.30 Risanka 18.50 Kolo sreče, igrica 19.30 TV dnevnik 2 20.00 Volitve '96 20.30 Tednik 21.20 Portret Franka Žižka 22.20 Nikar, oddaja o prometu 22.30 Dnevnik 3 22.55 Poslovna borza 23.05 Zlata šestdeseta slovenske popevke: Nostalgija z Zoranom Kržiš- nikom 0.10 Sova Kvantni skok, ameriška nanizanka 1.40 Najstrašnejši umor, angleška humoristična nanizanka 2.10 Videostrani TVS 2 9.00 Euronews 11.20 Japonska, dokumentarna serija 11.50 V žarišču, ponovitev 12.15 Evrogol, ponovitev 13.15 Jesen v paradižu, ponovitev švedskega barvnega filma 14.50 Don Kihot, ponovitev španske nadaljevanke 15.40 Sova; Red in zakonitost, ponovitev zadnjega dela ameriške nanizanke 16.30 Castlovi, angleška nadaljevanka 17.00 Korenine slovenske lipe, 2. oddaja 17.20 Najstrašnejši umor, angleška humoristična nanizanka 20.00 Evrogol 20.25 Evropska liga v košarki: Croa-tia - Smelt Olimpija, prenos iz Zagreba 22.00 Pisave 22.50 Jazz v klubu Central: Francesco Bearzatti Organ trio, 1. del 23.40 Evropska liga v košarki: Jezica - Elitzur, posnetek iz Ljubljane 2.00 Videostrani KANAL A 15.10 TV prodaja 15.30 Predstavitev izdelkov 15.55 Video strani 16.55 Spot tedna 17.00 Transtelova obzorja, dokumentarna serija 17.30 Živeti danes, ponovitev 18.00 Pot flamingov, ameriška nadaljevanka 19.00 Svet športa 20.00 Prosim, ne jejte marjetic, ameriška humoristična nanizanka 20.30 Odločitve '96, predvolilni forum 21.30 Jessie, ameriška nanizanka 22.30 Ljubezenske prevare, ponovitev ameriškega barvnega filma 0.05 Spot tedna 0.10 TV prodaja 0.30 CNN poroča POPTV 8.30 Jutranji program 9.30 M.A.S.H., ponovitev 10.00 Santa Barbara, ponovitev 11.00 Sedma sila, ponovitev avstralske nanizanke 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 Volitve '96 13.00 Obraz tedna, ponovitev 13.30 Hudičevka, ponovitev ameriškega barvnega filma 15.30 POP 30 16.00 Mulci, ameriška nanizanka 16.30 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 17.30 Obalna straža, ameriška nanizanka 18.30 POP kviz 19.00 Cosby, ameriška humoristična nanizanka 19.30 24 ur 20.00 Beverly Hills, 90210, ameriška nanizanka 21.00 Melrose Plače, ameriška nadaljevanka 22.00 Volitve '96 22.30 M.A.S.H., ameriška nanizanka 22.30 Trgovina z orožjem 23.00 Sedma sila, avstralska nanizanka 0.00 Mož pravice, ameriška nanizanka 1.00 24 ur, ponovitev 1.30 POP 30, ponovitev TV 3 9.30 Dnevnik, ponovitev 9.45 Klicaj dneva 10.00 Video kolaž 14.30 Izviri, ponovitev 15.00 Ta nora leta 16.00 TV razglednica - Kranj, ponovitev 17.00 TV prodaja 17.00 TV prodaja 17.35 18.00 V priporu, 11. del nadaljevanke 19.00 Dnevnik 19.15 Klicaj dneva 19.30 TV prodaja 20.00 Tribuna 21.30 TV noč: SLO 15 22.30 TV dnevnik 22.45 Pot v Avonleo, nanizanka 23.45 TV prodaja 0.15 Video kolaž KINO HTV1 7.45 TV koledar 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 1°-"s Izobraževalni program; Antična G"3'' ja, 1. del serije 10.30 Hrvaška kultur-na dediščina 10.45 Gostje v stud" 11.30 Otroški program 12.00 Dnevnik 12.20 Ljubezenske vezi, nadaljevan ka 13.05 Santa Barbara, amenšjg nadaljevanka 13.50 Poročila 1*»? Hrvaška kulturna zapuščina 1*/J* Antična Grčija, ponovitev 14.35 nebje in rastlinstvo Hrvaške I**" Otroški program 15.50 Poročil« 16.00 Dober dan 17.05 Besed«, besede, besede 17.35 Družba P«; menitega dima, dokumentarna odo8 ja 18.10 Kolo sreče 18.40 Danes » saboru 19.10 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.15 Dramsw program 21.20 Glasbena oddaja 22.05 Remake dela svetovnih muze jev 22.15 Opazovalnice 22.45 Surova pogodba, ameriški barvni film ».*>> Poročila HTV2 13.40 TV koledar 13.55 TV koledar 14.05 Hitler, ponovitev 15.05OP'8'' Show, ponovitev 15.50 Golf KW| ponovitev ameriškega filma 1J-*. Nogomet 18.25 Risanka 1*5 Hugo, igrica 19.00 Divje srce, seru8 19.30 Dnevnik 20.15 Zbogom, l;^ jena Konkubina, hongkonški fi1" 23.00 Mož pravice, zadnji del ameriške nanizanke 23.45 Sainfeld, amer iška humoristična nanizanka AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program 10.25 Ljubirrj moža svoje hčere, ponovitev nems* drame 12.00 šport: Nogomet, pon° vitev 13.05 Otroški program Hišica v preriji 15.35 Vesoljska W% Enterprise 16.25 Knight Rider 17-1, Vsi pod isto streho17.40 Kdo je se'' 18.05 Polna hiša 18.30 Korak m korakom 18.50 Kuharski mojs"' 19.00 Absolutely Fabolous, angle*** humoristična serija 19.20 P°se°?l oddaja - Volitve za veropski Par!ffl ment 19.30 Čas v sliki 19.53 VWT 20.00 Šport 20.15 Komisar Re*. avstrijsko-nemška kriminalist'^ serija 21.05 Walker, teksaški gra™ čar 21.55 Blind Side, amen«*? srhljivka 23.25 Čas v sliki 2?-*; Smrtonosna past, angleška srhlJJ'K 1.25 Čas v sliki 2.05 Schiejok »g Dobrodošli v Avstriji, ponovitev *• Vesoljska ladja Enterprise, ponovi16 5.30 Kdo je šef?, ponovitev AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 9.00 Cg v sliki 9.05 Schiejok, ponovitev VjM Vreme 10.15 Bogati in lepi J^rJ Zvezna dežela danes 12.00 Cas . sliki 12.10 Poročilo 13.00 Čas v W 13.10 Ozri se po deželi 13.40 S*£ Barbara, ameriška serija 14.25 0*33 na posojo 15.15 Bogati in sla ' 16.00 Vsak dan s Schiejokom Čas v sliki 17.05 Dobrodšli v Avs''' 18.50 Kuharski mojstri 19.00 Zve2'',/ dežela danes 19.30 Čas v s'* Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pofl'er od strani 20.15 Hansi Hinterse^ zabavno-glasbena oddaja ?i· Vera 22.00 Čas v sliki 22.30 S"™ gospodarski magazin 23.00 D' ' dokumentarni film 23.50 Habsburz» ni, dokumentarna serija 0.35 Tijj*3 vrhunci 0.50 Pogled od strani B*| Santa Barbara - Kalifornijski klan i-Modern Times, ponovitev znanS'^ nega magazina 2.10 Čas kulture * Videonoč Novi spot Kingstonov Ko bo padal dež že res, da je tak čas, da rado p*^ dež, no, tokrat pa gre za J}° videospot idrijske skupine ston na temo pesmi "Ko bo pe° dež", sicer dvakratne zmagoval* na letošnjih MMS 96. Spot, ki 0*£ tanko vidimo na vseh slovenj televizijah, je narejen tako njihove dosedanje uspešnice^ formuli, 5 x stil + živo srebro. LfJ% septembrsko nedeljo, sicer v' dežja, a zato z obilico dobre yo'i je za kamero stal snemalec ražiser Boris Hergamas, fantov \z KJngstona sta z*Jfa del poskrbeli Maja in Katjai ' plesne skupine Make Up Co tudi po naključju sta se vkrcala J" mornarja Julian in Mario iz KU ^ splker Marko M, iz Radia Val posodil svoj glas za riap0v v spota. Kingstoni so poplesova", oblačilih Chewan, brenkall na *v verjeveo kitaro, prevažali pa so J^L Golf - cabrlu znanega rally voZ" je Darka Peljhana iz Idrije. .Radioma" nahranil In odžejal, Alenka sin* vec pa olepšala. Zima Je o^L. odložite dežnike in priložite w ston. • LK. ^ BLED amer. melodr. MESEČINA IN VALENTINO ob 20. uri ŽIRI akcij, film BARB WIRE ob 18. uri ČETRTEK, 17. OKTOBRA 1996 TELE-TV KRANJ ». Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok -1 19.07 Top spot 19.10 Poročila 333. 19.25 TV PRODAJA 19.30 Iz arhiva: Miha Pavliha - otroška oddaja (posnetek) 19.55 Danes na videostraneh 20.00 EPP blok - 2 20.05 Top spot 20.08 TV kažipot 20.10 Volitve 96 - politične stranke se predstavljajo: DeSUS -Demokratična stranka upokojencev Slovenije 20.40 Znani in neznani obrazi: Andrej Bergant 21.10 Poro-cla Gorenjske 333. 21.25 EPP blok -l 21.30 Delegacija evropskih krščanskih demokratov v Tržiču 22-00 Moj otrok pa že ne 22.40 TV Prodaja 22.45 Poročila Gorenjske 333. 23.00 Z vami smo bii... nasvi-denje 23.01 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.02 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONI i- *•> R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19. ure na 88,9 in 95,0 Mhz. Za začetek smo vam pripravili eno izmed zanimivih tem. Tudi drugje je lepo je oddaja, ki bo na vrsti ob 14:40. Tržiške in širše gorenjske dogodke bomo Spremljali in ko mentirali ob 15:30, ob 15:35 pa bo na sporedu oddaja Naša priložnost, ki jo posvečamo informacijam v podjetniške namene. Poročilom radia Deutsche Welle lahko prisluh nete ob 16:30. Potem pa bo že čas za ljubitelje narodnozabavne glasbe v oddaji Pod kozolcem, ki bo stekla od 17:30 dalje. Program bomo zakl jučili radovedno. Ob 18:45 bomo namreč pokukali v uredništvo čaos-pisa, ki ga ravnokar berete, in izvedeli, kaj bo novega v naslednji številki. CITE porc. ;IV KRANJ - POKLI- ~. ... J6 pO TELEFONU: 33 11 56! R TRIGLAV 20.05 p£Sve^r,lk 20-01 Spot tedna otroška ni, u l0K 2010 Mini pet, blok 2n 2c r?ena lestvica 20.40 EPP 9°stSn p,f'far "akht 21.15 Scena vldeostran n'ak- P°novitev 22-15 IV ŽELEZNIKI 18.50 in ■ Serijski rïï?-£b.?ine Železniki 19.00. iski f,|m 20.00 Glasbena oddaja TV KR. GORA ^PoSïrin!íanJ 18-08 TeSt 18-15 ,aC oš p *18-17 Prvi Planinski novitevii«J*ž'h°vega Voranca (po-tiani iTA« Rlsanke 19.25Videos-Oeutschl u,°, Satelitski rpogram UISche Welle 22.00 Videostrani 6.00 Dobro jutro 6.30 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 10.30 Novice 12.00 BBC novice, Osmrtnice 14.30 Popol danski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi 16.30 Osmrtnice, Deutsche Welle 17.00 Občinski tednik 18.00 Mavrica 18.30 Domače novice Pogled v jutrišnji dan 19.00 Glas Amerike 19.15 Voščila R ŽIRI 8da 20»i t"' 19·50 Napoved spor-... Nar>^ Jelemarket ... Telemarket . °poved sporeda ... Videostrani IMPULZ KAMNIK 10.00 Vrl 1S.05 ó?°*SJrani 19-°° ™ Prodaja S(6Dir>n 1 r Lpro9ram- Ponovitev, žerri n9M Plesna oddaja z Uro-Wka ate,° 19·25 Top spot 19.30 19- 55; ~ P°novitev 19.50 TV prodaja 20- 30 7^red 20-10 Glasbeni mix glasbena llsje' v živ°; Zabavno ^odovina °!,íaja z A'i°š0 21 30 21 -55 t« Ku|tura in mi, ponovitev ^•OSv^P sP°t 22.00 TV prodaja 3 video strani RA KRANJ 5.30 ?ax SSOvm m& Programa, uvodna 88 I l*-50. EPP 6.50 EPP 7.00 r9stitka r,?a 'utranja kronika 7.20 drievneoaP»e^enečen)a 7.40 Pregled o*0 se««?,7-50 Epp 820 Ozir-n40 Prsnic H,ov- ne znam domov Snjska 2 tiska 850 Epp »-00 arW ftT^ danes 9.20 Tema ^sveti in ^PP 10-20 Zdravstveni ,Pp 11 2fr"52 ZaP°slovanje 10.50 ,2-30 o'smrtdo bo k°9a 11.50 EPP >rskj ££n,ce- "hvale 12.40 No- SrrUedSPe&rsïï 6.900,00 SIT ŽENSKE BUNDE sjwvrfsiï 6.900,00 SIT DEKLIŠKE PARKE,, OTROŠKE BUNDE s^suhKitri 3.900,00 SIT Teh nekaj artiklov in cen je iz širokega izbora oblačil sejemske posebne ponudbe. Zagotovljena kvaliteta in najnižja možna cena velja samo v času sejemske prodaje na 1. hišnem sejmu. NE ODLAŠAJTE Z OBISKOM NUDBA BLAGOVNICE GORENC NA VEČ KOT 4000 m2 prodajne površine nudimo NOVO - JESENSKO ZIMSKO KOLEKCIJO OBLAČIL VSEH PRIZNANIH SLOVENSKIH PROIZVAJALCEV. IZDELKI LABODA, KROJA, Gorenjskih oblačil, KORSA, MIKA, ELKROJA, TRIKONA, RIA, Triglav konfekcije, ALMIRE, SENSA in drugih vas vabijo. KUPUJETE ŽENSKI ZIMSKI PLAŠČ? V Blagovnici GORENC je izbira največja na Gorenjskem.VEČ KOT 400 najrazličnejših ženskih plaščev in tudi jaken, najkvalitetnejših proizvajalcev, kot so KROJ, LABOD, GORENJSKA OBLAČILA,VAS VABI, DA JIH OBLEČETE. NAJPOGOSTEJŠE CENE ff OD 30.000 DO 40.000 SIT. Kartica Club GORENC Kartica CLUB GORENC Kartica CLUB GORENC Ob prvem večjem nakupu pri nas boste prejeli KARTICO CLUB GORENC in z njo plačali vaš plašč, kostim, jakno, obleko, suknjič že z ugodnostjo, ki jo nudimo vsem članom. DODATNI 1 O % POPUST Pri vseh bodočih nakupih v naši hiši bo vaša zvestoba nagrajena ob predložitvi kartice i 10 % popustom za vse blago v naši blagovnici GORENC. Vse imetnike kartice pa vabimo, da izkoristijo naštete ugodnosti. V SOBOTO IN NEDELJO, 20.10. - V ČASU HIŠNEGA SEJMA JE BLAGOVNICA GORENC ODPRTA DO 19. URE. IMF: PRIIMEK:_„ UUCA;_.__ KRAJ: ZAPOSLEN: ___ ŠIFRA KUPCA Torek, 15. oktobra 1996 BORZNI GRAFIKONI Dogajanje na Ljubljanski borzi vrednostnih P^ptjjev v Preteklem tednu bi lahko, v šali, poimenovali pravi dolgčas. Promet s posameznimi delnicami dosega rekordne vrednosti, skupni obseg dnevno sklenjenih poslov pa se pribhluje milijardi tolarjev. Tečaji praktično vseh delnic silijo navzgor, le tečaji delnic, povezanih s poslovnim sistemom Dadas, navzdol, lako /< za nami razburljiv borzni teden, v katerem so delnice uvrščene v borzno kotacijo A, pokazale svojo dejansko moč. V Ponedeljek so poskočile delnice SKB banke, za 8 odstotkov sledile so iim nrrdnnstnp delnice HiDOtekarne banke Brežice. V i-—«.uci/ck so posKOCue aeinice ji\d uuih^., *.«* y ~—' sledile so jim prednostne delnice Hipotekarne banke Brežice. V Povprečju so se cene delnic popravile za odstotek. Na OTC trgu so bile najprometnejše delnice Mercatorja, Marine iz Portoroža ln Heliosa iz Domial. Tudi v torek so tečaji delnic še naprej naraščali. Nekoliko manjši skupni obseg poslovanja je bil Posledica zadrtanega trgovanja z delnicami SKB banke. V °spredju so bile ponovno Lekove privatizacijske delnice, s Werimi so borzni posredniki sklenili za 193,5 milijona tolarjev Poslov, enotni tečai do ie bil višji za 2,09 odstotka. Narasli so še tečau /?°tm tečalPa je bil višji za 2,09 odstotka. Narasli so š( tehle n Kolinske> Term Čatež, Dolenjske banke, Kovino bor?!? oge- Na °TC trgu so s* prebudile delnice Mercatorja. Pošlo lvosredniki so z njimi sklenili za 224 milijonov tolarjev OTcV\ sre<*° se Je glavnina borznega dogajanja preselila na sklenil Ï' ^er so DOrzm posredniki z delnicami Mercatorja k p/A '/ Za 304,5 milijona tolarjev prometa, cena delnic pa se 106° h med 4 045 in 4450 tolariL Enotni tečal ie bil V®P za Potek °i otka- Tud četrtkovo poslovanje Ljubljanske borze je in yal° »znamenju zelo prometnih delnic SKB banke, Leka A banke n^. Za 9 odstotkov so se podražile delnice SKB Poceni *n Term Čatet. Ob majhnem prometu pa so se PosreA-,nice Dadasa in Primofina. V petek so borzni milijo Sklenili naJv^ poslov z delnicami SKB banke, za 625 skleni*10^, tolariev> OD 4,74-odstotni podražitvi. Po obsegu in j/Tlh poslov so jim sledile delnice Term Čatež, Mercatorja Dadas1 -6' ZoPet Pa so se za rnaksimum pocenile delnice cihL;i.aJn Prirnofina. Pocenila pa se je tudi večina privatiza-delnic na OTC trgu. • R. S. GIBANJE TEČAJA REDNIH DELNIC TERM ČATEŽ POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Volčjak Kompas Design zmagovalec Creste Kranj, okt. - Na svetovnem tekmovanju Cresta, ki je v začetku oktobra potekalo v Instanbulu, je Kompas Design osvojil nagrado za koledar. Cresta deluje pod pokroviteljstvom svetovnega oglaševalskega združenja IAA, sedež ima v New Yorku, mednarodne oglaševalske nagrade za kreativnost so 2. oktobra svečano podelili v Instanbulu. Kompas Design je z barvnim nepotiskanim koledarjem avtorjev Janeza Pukšiča in Žareta Kerina zmagal v izjemno ostri mednarodni konkurenci. Prispelo je namreč kar 2.640 del iz petdesetih držav, v ožji izbor se je uvrstilo manj kot osem odstotkov del in Kompas Desing je postal prvi slovenski zmagovalec na tem prestižnem tekmovanju. Žirijo je sestavljalo 52 vodilnih svetovnih kreativnih direktorjev priznanih oglaševalskih agencij in študijev, glavna vodila pri nagradi pa so izvirnost, kreativnost in kakovost izvedbe. Glavni nagradi -Grand Prix sta dobila agencija Leo Burnett iz Chicaga za tv-spot McDonald's in Dentsu Tokio za oglase Nippon, Typography. Kompas Desing v Sloveniji že vrsto let osvaja nagrade za dela s področja grafičnega oblikovanja, predvsem za koledarje in zahtevnejše prospekte, tri leta zapored je za koledar prejel Zlati MM. SKB banka uvedla devizno klavzulo 14000 13000 TCRG '™r 250000 200000 £ x 150000 g P 100000 N s 50000 g 1.10% 3.10.96 7.10.96 9.10.96 11 10.96 Koroška 35, Kranj Tel.: 064/221-164,360-750 FOTOKOPIRNI STROJI »MINOLTA EP 70 1480 DEM EP 2130 1680 DEM EP 1050 3150 DEM POSEBNA PONUDBA DO KONCA LETA matrični tiskalnik HECP2X samo29.999SIT laserski tiskalnik NEC LCRS660 samo 59.999SIT M OSJUA IBM RAČUNALNIŠKA OPREMA. M0iï0$TMMHA3mm jS^VENSKI BORZNI INDEKS, VREDNOST 11. OKTOBRA 1996 = 1298,29 Uso 1200 itn 1298,29 — . *~1 SBI 1081,58 1— 915,81 .—, k—| — —I 25.9.96 27.9.96 1.10.96 3.10.96 7.10.96 9.10.96 1U0-* l%K'dnčeva 4?a. SI- 4000 Kranj /fax: 064/ 21 87 87 i P°možna zdravilna sredstva | • Ortopedski pripomočki • Nogavice proti krčnim žilam • Program inkontinence d\Z[sxluna perilo iz angora volne Kranj, okt. - SKB banka je fionovno uvedla vezavo to-arskih sredstev z devizno klavzulo, varčevalci so tako zaščiteni pred morebitno inflacijo in nihanjem tečaja. Z oktobrom lahko pri SKB banki vezete tolarje z devizno klavzulo in sicer za dobo od 91 do 180 dni po fiksni obrestni meri, ki znaša 4,5 odstotka, za vezave od 181 dni do enega leta je obrestna mera 5-odstotna in nad enim letom 7,5-odstotna. Pri vezavi večjih zneskov se obrestna mera poveča od 0,2 do 0,7 odstotne točke in sicer glede na dobo vezave in glede na višino vezanega zneska. Na osnovi vezanih sredstev, kakor tudi na osnovi kupljenih obveznic SKB banke tretje izdaje, ki jih banka zdaj prodaja, pa lahko zaprosite tudi za lom-bardno posojilo. 19. STRAN • GORENJSKI GLAS KOLIKO JE VREDEN TOLAR HMCUFN1/TCODAIN1 iNAKU!W*ODA>M|NAKlWmoOA)M MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100111. 9J4 9,30 A BANKA (Tržič, Jesenice) 89,80 91,40 12,85 13,00 8,88 AVAL Bled 741-220 AVAL Konjska gora 331-039 BANKA CREDITANSALT d.d. Lj 90J0 91,00 12,70 13,00 8,9C EROS(Stafi Mayr), Kranj 90,80 91,30 12,85 13/» 9,00 9.20 GEOSS Medvode 90,60 91,10 12,80 13,00 9,05 9,25 GORENJSKA BANKA (vse enote) 89,40 91,98 12,45 13.08 881 HRANILNICA LON, d.d Kranj 90,40 91,00 12,75 13,05 9,05 HKS Vrçmd Medvode 90,00 91,50 12,60 13,10 885 90,50 90,75 12,79 12,87 9,08 HIDA-tržnica Ljubljana HRAM ROŽICE Mengeš IURIKA Jesenice INVEST Škofja Loka LEMA, Kranj MIKaStražišce NEP0S(Šk. Loka. Trata) 90,45 90,89 12,78 12,88 9,06 90,40 90,90 12,80 12,90 9,00 90,60 90,85 12,85 12,95 8,99 90,60 91,00 12,84 12,92 9,00 9,15 90,30 91,00 12,00 12,90 8,95 9,20 90,45 90,65 12,81 12,85 9,05 NOVA LB Kamnik. Medvode, šk. Loka 90,10 91,« 1188 13,07 8,98 PBSd.d. (na vseh poštah) 88,30 91,40 11,10 13,00 8,20 R0BS0N Menges SHP-Slov. hran. in pos. Kranj SKB (Kranj, Radovljica, šk. Loka) 89J0 91,70 12,57 13,03 8,80 9^1 SLOVENIJA1URIST Boh. Bistrica 89,40 19" - 881 . SLOVENIJATURIST Jesenice SZKB Blag. mesto Žiri ŠUM Kranj 90,30 91,00 12,75 12,95 9,00 %25 9050 91,10 12,75 12,90 8,90 9J0 8,80 12,45 - 8,81 90,35 90,85 12,80 12,88 9,05 %20 90,20 91,65 12,45 13,05 8,90 9,59 211-33* 90.10 SUM Kranj TALON apostat».T«*,Sk.Lc*a.Zg.Bunjt 90,55 90,80 12,82 ^1190 9,00 9,19 TENTDURS Domžale ***** **• oott g»i TROPICAL Kamnik - Bakovnik UKB Šk. Loka WILFAN JESENICE supwmaiiei UfiiON WILFAN Kranj WILFAN Radovljica, Grajski dvor WILFAN Tržič POVPREČNI TEČAJ 90,00 91,50 12,85 13,00 8,90 9J0 9050 90,99 12,80 12,90 9,05 9,15 91,50 12,70 13,00 895 362-696 360-260 714-013 $3-316 90,f5 91,15 12,66 12,96 8,93 Pri Šoarovcu v Avstriji je ATS ob nakup blaga po 12,80 tolarjev. Podate za tečajnico nam sporočajo menjalnice ki se pridružujejo pravico dnevih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševale po tujih valutah. Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih. Prenova Ljubljanske zavarovalnice mm i___t. o.rctnicLa /uvurnvfllnu skllDÏna K •' NAJNIŽJE CENE IN NAJ UGODNEJŠI POGOJI za MEGANÇ v*Hka izbira perila iz **gora volne za *e*ske in moške. * &s:_ysakdan od 8. do 19. ure, sobotaodj. doJ2.jjre PREŠ A d.o.o. Cerklje SLOV. C. 51 Tel.: (064)422-522 RENAULT^ ■ "7------# i Kranj, okt. - SKB banka in avstrijska zavarovalna skupina EA Generali z Dunaja sta 15. aprila letos podpisali pogodbo, s katero {'e holding EA Generali skupaj s hčerinsko zavarovalnico Interun-àll z Dunaja kupil 50-odstotni delež v Ljubljanski zavarovalnici z odkupom njenih delnic, katerih lastnik je bila SKB banka. Urad za zavarovalni nadzor pri ministrstvu za finance je avgusta dal soglasje in pogodba je tako stopila v veljavo. Z vstopom zavarovalne skupine EA Generali bo poslovanje Ljubljanske zavarovalnice popolnoma prenovljeno, predvsem s ponudbo novih zavarovanj in s prenosom zavarovalne tehnologije. Zlasti življenjska in nezgodna zavarovanja bodo prodajan prek mreže SKB banke, kasneje pa bo Ljubljanska zavarovalnice organizirala lastno prodajno mrežo. Ljubljanska zavarovalnica bo na zavarovalni trg stopila v začetku prihodnjega leta, naprej z življenjskimi in nezgodnimi zavarovanji, postopoma pa bo širila ponudbo. Na skupščini je bil 9. oktobra imenoval nov nadzorni svet in nova uprava, predsednik nadzornega sveta je presednik uprave SKB banke Ivan Nerad, njegov namestnik pa predsednik uprava holdinga EA Generali z Dunaja dr. Dietrich Karner. Za predsednika uprave Ljubljanske zavarovalnice je bil imenovan dr. Christoph Baumgartner iz zavarovalne skupine EA Generali. Odgovornost za poslovno vodenje Ljubljanske zavarovalnice iz za pripravo zavarovalniške tehnologije je namreč prevzela zavarovalna skupina EA Generali. t STARI DVOR PE^NAIpIETROLEJ, FINSKE PEČI IN ELEK. RADIATORJI ÇW1 *V A. '—^ iiiečKi.sTPOji En RowHÓWH» NEMOGOČEJE MOGOČE!!! POLIX ŽIRI, razvoj, Izdelava in trženje armatur in drugih kovinskih izdelkov, d.d., Jezerska ulica 7, 4226 Žiri objavlja JAVNO DRAŽBO za odprodajo opreme za kleparske storitve 1. Dražba bo dne 19. 10. 1996 ob 10. uri v proizvodnih prostorih POLIX Žiri, Jezerska ulica 7. 2. Prodajali bomo naslednjo opremo: 1 kos krivilni stroj 2 m, izklicna cena 400.000,00 SIT; 1 kos ročne škarje 1 m, do deb. 1 mm, izklicna cena 40.000,00 SIT; 1 kos ročni stroj za krivljenje prirobnic, izklicna cena 80.000,00 SIT; 1 kos univerzalni stroj za izdelavo zgibov RASS, izklicna cena 800.000,00 SIT; 1 kos stroj za izdelavo robov, izklicna cena 180.000,00 SIT; 1 kos prirobni stroj Elan št. 2, izklicna cena 50.000,00 SIT; 1 kos stroj za ročno zavijanje robov ZICK, izklicna cena 25.000,00 SIT; 1 kos stroj za zavijanje pločevine 2 m - valjčni, izklicna cena 180.000,00 SIT; 6 kosov ročna elekt. orodja VUKO po izklicni ceni 35.000,00 SIT za kos, 1 kos točkovni varilni aparat, izklicna cena 130.000,00 SIT; 1 kos ekscentrična stiskalnica 16 t, izklicna cena 250.000,00 SIT; 1 kos Stroj za robljenje pločevine, izklicna cena 300.000,00 SIT. 3. Oprema je naprodaj po načelu videno - kupljeno. 4. Na dražbi smejo sodelovati vse pravne osebe s sedežem v RS in fizične osebe, državljani RS, ki pol ure pred začetkom javne dražbe vplačajo varščino v višini 10 % izklicne cene pri blagajni prodajalca. Varščino bomo kupcu, ki bo uspel na dražbi, vračunali v kupnino, drugim udeležencem pa po končani dražbi vrnili. Ogled opreme bo možen eno uro pred začetkom dražbe. 5. Prometni davek plača kupec. Kupnino za posamezno opremo bo kupec poravnal takoj oziroma ob prevzemu kupljene opreme. 6. Pred datumom, določenim za javno dražbo, je mogoče dobiti informacije na sedežu prodajalca po tel. 691-318, vsak delovni dan do 14. ure. KMETIJSTVO UREJA: Cveto Zaplotnik Iz blejske kmetijske svetovalne službe Izlet, tečaj vezenja, dopust v toplicah Bled - Blejska enota kmetijske svetovalne službe bo na željo tečajnic ročnega vezenja na Bledu ponovno organizirala v četrtek, 24. oktobra, izlet v Belo krajino. Izletniki se bodo seznanili z ročnim tkanjem Marice Cvitkovič (pri njej bodo lahko kupili tudi domače platno), obiskali družino Dragovan, ki redi damjake in izdeluje parket, mlinarja Pluta in družino Filak, ki prideluje jagode m jih predeluje v džeme, marmelade in likerje, se ustavili na kosilu pri družini Veselic in si ogledali še belokranjski muzej ali rojstno hišo Otona Župančiča. Cena izleta bo od 3.900 do 4.100 tolarjev ali še višja, če bo manj prijav. Zadnji rok za prijave je 20. oktober. V kmetijski svetovalni službi se pripravljajo že tudi na poznojesenski in zimski čas, ko bo tudi na kmetih več časa za obiskovanje tečajev in predavanj ter za izlete. Petega novembra se bo pri Ukanu na Mlinem in pri Jerneju na Bohinjski Beli začel za območje blejske občine tečaj ročnega vezenja. Novembra bodo začeli tudi s tečajem računalništva, ki bo namenjen kmeticam, kmetom in podeželski mladini iz blejske, bohinjske, radovljiške, jeseniške in kranjskogorske občine. Tečaj nemščine, za katerega je največ zanimanja v Bohinju, bo v osnovni šoli dr. Janeza Mencingerja. Novembra bo tudi priložnost za krajši dopust v Dobrni, decembra pa v Atomskih Toplicah. V adventnem času (7. decembra) načrtujejo izlet v Salzburg in v Hallein. V Salzburgu bo takrat že pravo predbožično vzdušje, v Halleinu je pokopan skladatelj Franc Gruber, ki je uglasbil besedilo pesmi Sveta noč. Cena izleta bo od 3.800 do 4.300 tolarjev, odvisno od števila prijav. • CZ. Gozdarji pisali predsedniku vlade Ljubljana - Na nedavnem upravnem odboru splošnega združenja gozdarstva Slovenije so sklenili, da predsednika vlade dr. Janeza Drnovška seznanijo z nenavadnim poslovanjem sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. V gozdnih gospodarstvih namreč ugotavljajo, da sistem gospodarjenja z državnimi gozdovi (teh je v Sloveniji le še okoli 20 odstotkov) ne deluje, in da je za to kot tudi za njihov težak gospodarski položaj precej kriv tudi sklad. Skladu očitajo neupravičeno prilaščanje rente iz gospodarjenja z državnimi gozdovi in zgrešeno poslovno politiko, moti pa jih tudi, da sklad v nasprotju z zakonom o gozdovih prenaša na zavod za gozdove pooblastila za dela, ki so v pristojnosti gozdnih gospodarstev. • CZ. REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA TRŽIČ Energetsko svetovanje tudi v Upravni enoti Tržič Občane Tržiča obveščamo, da smo na Upravni enoti Tržič 2. 10. 1996 odprli izpostavo energetsko svetovalne pisarne, ki vam nudi brezplačno strokovno pomoč pri reševanju problematike uvajanja ukrepov učinkovite rabe energije v gospodinjstvih. Za razgovor z energetskim svetovalcem se lahko dogovorite v delovnem času Upravne enote Tržič, osebno v pisarni energetskega svetovalca v II. nadstropju Upravne enote Tržič, soba številka 9 ali po telefonu 53-051 int. 112. POPRAVEK V objavljeni licitaciji Kmetijsko gozdarske zadruge SAVA, z.o.o., LESCE, "javna odprodaja stanovanja v Poljčah 34" (družba bo v petek, 18. oktobra 1996) v Gorenjskem glasu, št. 80, torek, 8.10.1996, je bila napačno zapisana telefonska številka KGZ Save Lesce. Pravilna telefonska številka za dodatne informacije o javni dražbi in za ogled nepremičnine je: 064/718-751. JLi i II GLRSBEHP 5DLR TRZIC Šolska ulica 2, 4290 Tržič SVET ŠOLE razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Ravnatelj bo imenovan za 4 leta. Začetek dela je 1. 1. 1997. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov šole. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v zakonitem roku. Na drugo oktobrsko nedeljo v Borovški vasi Spet je prišel sluga in spet je bil semanji dan Ko je občinski sluga povedal ljudem, da ima župan vedno prav in vse, kar jim gre, je io še ob stojnicah, kjer so kmetije, čebelarji in izdelovalke ročnih del postalo živahno ponujale "Moje naravno iz Doline". Kranjska Gora - V Kranjski Gori so oživili semanji dan, ki je bil tudi tokrat tako kot nekdaj na drugo oktobrsko nedeljo v Borovški vasi. Najprej je tako kot pred davnimi leti prišel po maši občinski sluga (klicar) in ljudem povedal, kar mu jje naročila oblast, nato se je tako kot nekdaj začelo trgovanje z domačimi pridelki in izdelki. Ker je v občini Kranjska Gora v davnih štiridesetih letih prejšnjega stoletja zelo naraščalo trgovanje z govejo živino in drobnico, so občinski možje zaprosili oblast na Dunaju za dovoljenje, da bi lahko prirejali živinski sejem. Ko je avstrijski cesar Ferdinand 1.2. avgusta 1848 občini izdal tržno listino, je to povzročilo živahno trgovsko dejavnost, k trgovanju pa je veliko pripomogla tudi dobra cestna povezava med vasmi in mesti prek Korena in Rateč. Kot navaja Vid Černe v monografiji Borovš-ka vas, je bil sejem v Kranjski Gori vsako leto drugo oktobrsko nedeljo. Sejmišče se je raztezalo ob glavni cesti skozi vas do Bobkove hiše mimo cerkve vse do Lukca. Sejemski dnevi so bili za prebivalstvo gornje Doline in za Trentarje zelo pomembni, saj so vnovčili ali zamenjali odvečno drobnico, sir, skuto in volno. Trentarji so največkrat odnesli domov na ramenih koruzo, moko in ostale potrebščine. Poseben pomen je pri tržnih pravicah in sejmih imel tržni steber, ki je stal na vzhodni strani cerkve, v bližini vhodnih stopnic. Steber je bil lesen, na vrhu pa oblikovan v doprsni lik moža v domači nošnji in z gibljivo, v komolcu upognjeno desno roko. Ta je bila v sejemskem času dvignjena kot opozorilo, da zakon in postava ščitita poštenost in pravičnost, kaznujeta pa krajo in goljufijo. Tik ob stebru je bil vzvišen zid ograje, s katerega je občinski sluga javno razglašal razne oblastvene odredbe in ukaze. Steber so pred šestimi leti obnovili, vendar ne stoji na istem mestu niti ni enake oblike. Župan ima vedno prav Tradicija, povezana s tržnimi in sejemskimi pravicami, je spodbudila Kranjskogorce, da so na drugo oktobrsko nedeljo spet pripravili v Borovški vasi semanji dan. Občinski sluga (v njegovi vlogi je bil tokrat Klemen Košir) ni razglašal oblastvenih odredb in ukazov, zdaj je to v pristojnosti občinskega sveta in župana, ampak je dal Kranjskogorcem nekaj koristnih napotkov za vsakdanje delo in življenje: vsak naj pometa pred svojim pragom, lastniki naj poskrbijo za to, da se psi ponoči ne bodo tako drli, župan ima vedno prav... Sejem bil je živ in zdrav, bi bržkone tudi za kranjskogorski semanji dan zapisal pesnik. Društvo podeželskih žensk od Rateč do Rodin je s pomočjo kmetijske svetovalke Majde Loncnar pripra-vilo bogato ponudbo kmetijskih pridelkov in izdelkov, občina, ki ima sicer veliko posluha za tovrstno dejavnost društva, in turistično društvo sta poskrbela za prostor in stojnice, zasluge imata tudi župnijstvo pa Cirila Rabič iz krajevne skupnosti Mojstrana, ki je poskrbela za napise in osta- lo, kar je prispevalo k lepemu izgledu stojnic. Moje naravno iz Doline Napis na stojnicah Moje naravno iz Doline je ustrezal temu, kar so kmetije, čebelarji in izdelovalke ročnih del ponujale na stojnicah. Kle-menakova kmetija iz Srednje Radovne je ponujala domači sir, svinjske budžole, domaČ? zaseke in klobase, Potočnikova z Dovjega domaČe žganje, piškote, tkane pre' proge ter zelišča, namočena v domače žganje, Gogalova iz Zgornje Radovne domač kruh, Vavčarjeva s Srednjega vrha ovčji sir v olivnem olju in v kosu, ovčje in kozje kože ter domačo volno, Olipceva kmetija iz Zgornjih Rut doma narejeno skuto in ržefl kruh, Psnakova iz Zgornje Radovne krofe in volnene izdelke, Brolhova z Dovjega širne namaze - in še bi lahk° naštevali kmetije, ki so se opogumile in doma pridelano m izdelano prinesle v prodajo na semanji dan-Čebelarska družina Kranjska Gora je ponujala med ifl izdelke iz medu, rateš*e ženske so na semanji dan prinesle izdelke, ki so P naredile na tečaju ročnega vezenja, naprodaj so b"1 tudi rateški žoki, ki jih izdeluje Anica Kopavnik, l?a mošt, krhlji, sadje, krompir' zelje... V društvu razmišljajo-da bi podoben sejem pripra' vili tudi v adventnem Času »n da bi prihodnje leto oktobrski semanji dan poživili tud^s skromno ponudbo živali-C. Zaplotnik Bodo blejska močvirja in povirja naravni spomeniki? Grezovka raste samo še v okolici Bleda Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj predlaga blejski občini, da bi z odlok^jjj razglasila nekatera povirja, močvirja in rastišča redkih rastlin za naravne spomenike. Obcu1 svet bo o tem predlogu prvič razpravljal na četrtkovi seji. ^ redkosti in ogroženosti uvrščene v Rdeči kulturne dediščine ugotavljajo, dai t Bled - Po podatkih zavoda ie v nižinskih predelih blejske in radovljiške občine (območje Triglavskega narodnega parka e izvzeto) 63 močvirij, povirij in obmo-ij, kjer rastejo redke ali ogrožene rastlinske vrste. Od tega je 14 savskih mrtvic, ki jih bo zavod obravnaval skupaj z reko, izmed preostalih 49 območij pa predlaga občini, da bi jih z odlokom dvanajst razglasila za naravne spomenike. To so povirja v Berju pri Zasipu, v Lisicah, vzhodno od Bodesč, pod Komarjem pri Kontnem in pri Piškovici ter močvirja Jezerca na Bledu, zahodno od vasi Log in pri Podhomu, rastišče Loeselove grezovke na Bledu, mlaka v vasi Selo, rastišče rezike yx\ Kontnem in trstiščje vzhodno od Muzja. Da so med Zasipom, Bohinjsko Belo in Radovljico posebej pogosta povirja, je razlog v tem, da so blejski kot izmenično oblikovali Bohinjski in Dolinski ledenik, v toplejših dobah pa reke s svojim erozijskim delovanjem. V času otoplitve je v čelni kotanji ledenika nastalo jezero, ki je bilo precej večje od današnjega. Na dnu takratnega jezera so se nabirale usedline v obliki krede, ki omogoča današnje nastajanje lehnjaka. Lehnjakot-vorni izviri so predvsem na terasah ob bregovih obeh Sav, kjer se lehnjak odlaga v slikovitih tvorbah. Na pobočjih nastajajo lehnjakove prevleke, ki spominjajo na kamnite slapove, stopnice, skledaste kotanje, polne vode, in podobno, na bolj uravnanih predelih povirij pa povirna barja z rastlinskimi vrstami, ki so zaradi y seznam ogroženih praprotnic in semenk močvirja zaradi različnih poseg0^. Slovenije. Lehnjakotvorni izviri so v Sloveniji redek in slikovit pojav. Na Gorenjskem najdemo večje količine lehnjaka na Jezerskem, kjer ga izkoriščajo v kamnolomu, sicer pa sta poznana še manjša izvira na Belem potoku v Zgorn-jesavski dolini in Mlinarjev studenec pri Okroglem. Med močvirji so najbolj poznana Jezerca Med močvirji na območju nove blejske občine so najbolj poznana Jezerca za blejskim gradom. Mali jezeri, ki ju voda napolni predvsem jeseni in spomladi, sta ostanek ledeniškega delovanja, in sta znani po tem, da so tu tudi bogata rastišča močvirske perunike. Loeselova grezovka, ozkolistia in okroglolistna ^l^^tl^T^t rosika ter rezika, ki rastejo v močvirjih pri Podhomu, Bledu in Koritnem, so za oko manj privlačne, vendar pa so veliko bolj redke vrste kot, na primer, močvirska perunika. Vsa ostala močvirja, ki naj bi jih razglasili za naravni spomenik, so po oceni zavoda najbolj značilna, največja in najbolj ohranjena. Mlaka v vasi Selo je tudi rastišče blatnika ali rumenega lokvanja, povirno in močvirno območje zahodno od vasi Log je eno največjih dobro ohranjenih močvirij, v katerem se prepletajo različne rastlinske združbe, trstičje vzhodno od Mužja je največje v blejskem kotu - in tako dalje.V kranjskem zavodu za varstvo naravne in naravo (odlaganje odpadkov, agrorne» acije, pozidave itd.) med najbolj °|0|j žene dele naravnega okolja, vse ^ redke pa so zato tudi rastlinske živalske vrste, ki redno ali občasno z 0 v močvirjih. Rastišči že mednaro ogrožene Loeselove grezovke pri *° mu in na Bledu sta še edini v Sloven Veliko prepovedi, a tudi turistične možnosti ■ $ Z odlokom naj bi ohranili značiln redke dele naravnega okolja, s. te„ v«c tudi možnosti za preživetje redkih »n ^ bolj ogroženih živali in rastlin. ^ ^ občinski svet sprejel predlog zavod . ^ na območjih, ki naj bi jih razglas^ {, vena ureditev. Na vseh zavawJ^ei,a območjih bodo prepovedana g^3 je-dela, polaganje energetskih vod0'aže' manje kamninskih vzorcev, ?£eStabel< vanje, postavljanje reklamnih ^ uničevanje rastlin in spreminjanje -t (tn n#» viriiiiftiie treuy,.^ d nih razmer (to ne vključuje — - velj grmovja). Na območju povirij bo iš vc večina močvirij, povirij in rastišč grmovja), in a oornocju povinj j»r f6u ureditev, ki bo dodatno zaščiti posegi še vodotoke in talno vodo. večina močvirij, povirij in rastišč ^jco rastlin dovolj dostopna, bi J1" bi uredili za turistični obisk, le °Pre uaiTii< jih bilo treba z obvestilnimi ta # ponekod pa tudi z dvignjenimi p° C. Zaplotnik KOLESA ROLLERJI Velika izbira koles SCOTT, MARIN, SCHWINN - popravilo koles, rezervni deli in oprema Ro//en7 ROCES, BAUER, ULTRA-WHEELS Preselili smo se v nove prostore na Kokrici - ob križišču za Belo! VALY-ZAGAR, Cesta na Brdo 52, Kranj, Kokrica, tel. 245-007 UREJA: Vilma Stanovnik- 0 AIR SYSTEMS d.o.o. Kranj proizvodnja jadralnih padal in šola letenja Letence 16, 4204 Golnik tel.: 064/46-211 SYSTEMS., Vaterpolisti kranjskega Triglava so sezono začeli z uspešnim nastopom v pokalu državnih prvakov ZMAGA NAD STEAU0 JE IZPOLNILA SANJE fi?t13, okt°bra - Cilj in namen kvalifikacijskega turnirja za j/ . evropskih prvakov sta bila v nedeljo pozno popoldne v "janju dosežena. Domači vaterpolisti, ekipa državnih prvakov '"glava, se je z drugim mestom na turnirju uvrstüa med "ajboljša moštva v Evropi. PoZrtvíanÍ so se na od,očiln> tekmi s Steauo izkazali s ; ovalno igro, odlično pa so igrali zlasti v obrambi. Wavg°- me.sto vaterpolistov našnja tekma je bila, tako kot *a na»a Je D>lo pred turnirjem smo tudi pričakovali, izredno ïendar prvake velika želja, težka. Lahko rečem, da je ^Polnit S° vedeli> da bo za današnja zmaga nad Romuni rtiagatj *e te PotreDno Pre" za nas eden največjih uspehov tHoštev VsaJ,.eno °d "velikih" kluba in ne bojimo se iti naprej, "tó-u tem' da so bolJši od tC?S P^akov, ekipe Bris-«jf Pred Tako e X varovan^0, že vx petek zvečer v° Uen»r k8°rJa štirna zanesljivi 3:5)1 ?ri^to1 11:7 (4:0> 3* turnirjem niso Pomnik medtem ko je ekipa Stea„P,akosa slavila v tekmi s (2:0, 1:0, 2:2, 4:1). Obe med šestnajst najboljših ekip v Evropi. Upam, da nam bo uspelo priti v naslednji krog. Dobro igramo v obrambi, če pa popravimo še napad in realizacijo, pa se bomo lahko kosali z najboljšimi moštvi" je po odločilni nedeljski tekmi povedal 20-letni napadalec Triglava Žiga Balderman. ekipi prvega *animivi ? V soboto pomerili v Prvaki Hi"1 kJer so se naši Nar sn° ,r°u kosali z Grki> "°icu\! slabo zadevali in na iui Olvl"10!"311 zmag° prepus-ih^^P^^su. Rezultat je >e ie'n1,0^ 2:3)' EkiPa fak1:2 OÍOSIÏ)3 BriStGl P^elicJ^biI°zanaše odločilno kjf* Da « srfčanje s Steauo, lagali ,° zbrali vse moči in í°. 1 n "»"»tatom 5:3 ^rtat.1:2)- Tekma . 1 Bristolom„ 3:2). nCala z 12:7 (4:0, 1:3, 4:2, ^0sv^to na turnirju so Prav 2E?JM» Grki, drugo, ki Pokala nVodJ v nadaljevanje ' Pa Kranjčani. "Da- (3:1, med Igor Štirn, trener vaterpolistov Triglava Z DOBRIM DELOM V EVROPO Ekipo vaterpolistov Triglava je lani kot trener prevzel danes komaj 26-letni Igor Slini, nekdanji vaterpolist, sicer pa domačin iz Hrastja. Igor je po končani aktivni karieri pred tremi leti najprej vodil mlajše selekcije, kot trener članske ekipe pa je dosegel že nekaj uspehov, zadnjega konec tedna z uvrstitvijo Triglava med najboljših šestnajst ekip v Evropi. Z drugim mestom na turnirju ste dosegli želcjni cilj, uvrstitev med šestnajst najboljših ekip v Evropi. "Turnir je bil za našo ekipo vsekakor uspešen, saj smo dosegli pričakovano. Res pa je, da sem bil pred začetkom precej skeptičen, saj sem predvsem iz Rusije pričakoval močnejšo ekipo. Računali smo, da bomo premagali angleško ekipo, čeprav nismo mislili, da bo ta tekma tako lahka. Proti Grkom mislim, da rezultat ni realen, saj smo igrali bolje, kot kaže razlika 8:3. Bilo je pač nekaj napak in čudnih naklučij. Vedeli pa smo, da bo odločilna tekma proti Steaui. Dobro smo se pripravili, fante so "zdržali" in mislim, da je to lep uspeh, ki kaže, da ie slovenski vaterpolo po poziciji ne le v B skupini, temveč blizu A skupine." Kljub dobri igri ste najbrž bolj zadovoljni z obrambo kot napadom? "Obramba je delovala boljše kot napad, saj je bil napad dober le, dokler smo lahko igrali preko centra. Nasprotniki pa so temu prilagodili njihovo obrambo. Nekoliko težav je bilo tudi pri strelu z razdelje, kar predvsem moramo popraviti v prihodnje." Ste bili zadovoljni s formo in prizadevanji igralcev? Lahko rečem, da so vsi zadovoljili. Zelo dobro je branil Igor Belofastov in s tem upravičil, da smo ga letos "pripeljali" v Kranj. Z njim je naša obramba še bolj zanesljiva. Vendar tudi, če njemu ne bi šlo, imamo še enega odličnega vratarja, Matjaža Homo-vca. Odlična obramba nam omogoča dober kontranapad, ta pa je prihodnost vaterpola. Mi ekipo za tako igro imamo, saj imamo tudi dva odlična centra, dobra beka, hitre igralce..." Ste pa tudi zelo mlada ekipa? "Ta ekipa je res zelo mlada, saj je povprečje komaj nekaj čez dvajset let. Zato je naš cilj program Triglav 2001, ko bo naša ekipa dosegla višek. Zaenkrat imamo cilj, da zmagamo slovenski pokal in državno prvenstvo, z vsakim letom pa bi se radi še bolj uveljavili v Evropi." Lani ste prevzel mesto glavnega trenerja Triglava. Kakšno je vzdušje v klubu? "Moram reči, da se stvari vendarle urejajo. V začetku je kvaliteta igre "prehitevala" upravo, sedaj sta se nekako "ujeli". Uprava dela vse bolie in to je tudi predpogoj, da naša ekipa z maksimalnim prizadevanjem uspe v Evropi." • VStanovnik, foto: T.Dokl V nedeljo zvečer so že opravili žreb. Ekipa Triglava bo tekmovanje v evropskem pokalu nadaljevala v Napoliju, kjer bodo nastopili še domačini (Possili- po), moskovski Dinamo ter izraelski Macabi ali slovaški Novaki. • V. Stanovnik, foto: T.Dokl HOKEJ KOLESARSTVO foj?1!!.1 v alPski ligi so konec tedna odigrali 12. in 13. krog Za 8& ZMAGA j^PORTINO IN ACRONI jfrali sre,xr'?d> 13- oktobra - Minuli konec tedna so hokejisti h^du n«iJa. v A1Pski ligi, ekipa Olimpije Hertz pa se je na pičijo > , ,a h°kejskih prvakov doma borila za čimboljšo pijejo So v odločilni tekmi s Klotnom izgubili in tako ne 36 KOLESARSKIH GAMSOV VALJAVEC USPEŠEN V LUGANU Kranj, 13. oktobra • Devetnajstletni kolesar kranjske Save Tadej Valjavec je bil edini na5 predstavnik, ki se je odlično odrezal na pravkar minulem svetovnem kolesarskem prvenstvu v Luganu. Na cestni dirki za kolesarjev do 23 let ie v močni konkurenci osvojil 18. mesto, kar je za naše kolesarske razmere in mladega Besničana odličen rezultaL • V.S. dtístranskií° ^ewnicani gostovali pi n>ag0S.sodnikih iztržilf rezultat % zmagali. EC Graz odrezali gubili 6:1 >ri KAC-ju v Celovcu in ob 3(1:1, 2:0, 4:2). Blejci, ki so ,-- -v/U,iiKin iztržili rezulta. -x--. - - x,a /9.0'0-2 1:0) ^PeW1 ekiP° Kapfenberga pa so se z ^k/hgi Jeseničani so 1Pel1 iz zadnjega na predzadnje mesto AlpsKe ugc. j. o točkami spet na drugem mestu. COsti «CS 00 na Pšenicah gorenjski derbi, saj ekipagosu £n° (ob 18- uri>- Olimpiia Hertz bo doma gosUl3 KA£ Ca^c tedna so hokejisti odigrali tudi tretje kolo DP bKipa S5? ?ran>ska Gora )e na JesenicahA,5L(Žaka saj je v Segala Celje, Triglav pa je bil boljši od Medveščaka, saj j ^bu zmagal 4:5 f2:0, \:3 1:2). • V.S. Kranj, 14. oktobra -Intersport Kranj je pripravil končne rezultate kolesarske akcije 20 x 20 gorskih vzponov 96. Akcije se je udeležilo 129 kolesarjev, med njimi 16 častnih gostov. Vseh 40 vzponov je opravilo 36 kolesarjev in si s tem prislužilo trofejo "kolesarski gams". Zlato medaljo za 20 - 39 vzponov je dobilo 53 kolesarjev, srebrno za 10 -19 vzponov 14 kolesarjev in bronasto za 1 - 9 vzponov 12 kolesarjev. Poleg teh priznanj so podelili tudi priznanja "Viharnik" starejšim od 60 let (1. je bil Slavko Čermjač), priznanja "Kolesarska grča" za starejše od 45 let (1. je bila Emilija Zupane), priznanje "Encian" za mlajše od 18 let (1. je bil Mirsad Čerimovič), priznanja "Kolesarska planinka" za ženske mlajše od 21 let (1. je bila Maja Košak), priznanje "Družina na kolesu" (1. je bila družina Zakrajšek iz Škofje Loke) in trofejo "Zlati kolesar", ki jo je za najprihubljenejši kraj in gostišče prejel kmečki turizem Marta Premk z Dobenega nad Mengšom. • V.S. SMUČARSKI SKOKI KOS DRŽAVNI PRVAK Sebenje, 12. oktobra - Na državnem prvenstvu dečkov do 13 let, ki so ga organizirali smučarski delavci Trifix iz Tržiča, je nastopilo 48 skakalcev iz 12 slovenskih klubov, ki so se pomerili na skakalnici K - 53 M, z minimalno prednostjo je slavil domačin Tomaž Kos. . Rezultati: 1. Tomaž Kos ÍTrifix Tržič), 2. Matic Zelnik (Triglav), 3. Marko Perše (Velenje), 4. Robi Klemenčič (Alpina), 5. Jure Bogataj, 6. Anže Brankovič (oba Triglav), 7. Aleš Meglic, 10. Jan Tomazin (oba Trifix). Pokalni prvak Gorenjske za dečke do 13 let je postal Matic Zelnik, 2. Anže Brankovič (oba Triglav), 3. Tomaž Kos (Trifix Tržič). • Janez Bešter GORENJSKI PRVAK MIHA ALBREHT Gorenja Sava, 13. oktobra - SK Triglav je organizr gorenjsko prvnstvo za dečke do 15 let na 62-metr skakalnici. Ob odsotnosti najboljših Kranjčanov, ki so na pripravah kadetske reprezentance, je slavil Miha Albreht iz Alpine Žiri. Rezultati: dečki 15 let: 1. Miha Albreht (Alpina), 2. Mitja Žnidaršič, 3. Urban Zupan (oba Trifix Tržič); Medruštvena dečki 13 let: 1. Matic Zelnik (Triglav), 2. Toma? Kos (Trifx Tržič), 3. Anže Brankovič (Triglav). Pokalni prvak pri dečkih do 15 let je posal Miha Albreht (Alpina) 9 točk. • Janez Bešter GORENJSKI PRVAK MIHA ALBREHT Gorenja Sava, 13. oktobra - SK Triglav je organiziral gorenjsko prvnstvo za dečke do 15 let na 62-metrski skakalnici. Ob odsotnosti najboljših Kranjčanov, ki so na pripravah kadetske reprezentance, je slavil Miha Albreht iz Alpine Žiri. Rezultati: dečki 15 let: 1. Miha Albreht (Alpina), 2. Mitja Žnidaršič, 3. Urban Zupan (oba Trifix Tržič); Medruštvena dečki 13 let: 1. Matic Zelnik (Triglav), 2. Tomaž Kos (Trifx Tržič), 3. Anže Brankovič (Triglav). Pokalni prvak pri dečkih do 15 let je posal Miha Albreht (Alpina) 9 točk. • Janez Bešter GOLF Končna lestvica najboljših igralcev golfa v Sloveniji GREGORIČ, KRALJIC IN BOŽIČEVA Bled, 13. oktobra - Golf zveza Slovenije je ob zaključku sezone pripravila končne lestvice najboljših amaterskih hi profesionalnih igralcev v Sloveniji za leto 1996. Na rang lestvici amaterskih igralcev je z 112,8 točke najbolje uvrščen Aleš Gregorič (Bled). Na drugem mestu je s 103,3 točkami Andrej Kraljic (Lipica), tretji pa je z 84,8 točke Matjaž Cirman (Ljubljana). Sledijo: Uroš Gregorič (Bled), Zoran Petek (Lipica), Anton Štiherle, Miha Studen, Dejan Rozman, Marko Vovk, Gregor Kvas, Dante Anžič (vsi Bled) in na 12. mestu Jure Kikelj (Mokrice). Na lestvici najboljših slovenskih profesionalnih igralcev je na prvem mestu Daniel Kraljic z dvesto točkami, drugi je Janez Grilc z 79,70 točke, tretjijpa Marko Lameberger z 78,79 točke. Sledijo: Rafael Jerman, Dušan Jurman, Urban Legat, Adam Osmanovič Bogdan Palovšnik in Slavko Papler. Na mestih od 10 do 12 so tnje amaterji: Uroš Gregorič, Dejan Rozman in Aleš Gregorič. V ženski konkurenci je na prvem mestu s 163 točkami Maia Božič (Bled), druga je Sabina Markoli s 122,5 točkami (Ptui), tretja pa Karmen Breskvar (Bled) z 68 točkami. Sledijo: Slavka Gojčič (Ptuj), Katarina Kraljic (Arboretum), Andreja Ketis (Ptuj), A. Kermelj, Polona Mušič, Zlata Maher (Lipica), Tina Urh, Saša Jemc (obe Bled), Jožica Prizmič (Ptuj). • V.S. RAFTING ZAKLJUČEK SEZONE NA BLEDU Bled, 13. oktobra -Klub Extrem Bled bo to soboto, 19. oktobra, organizator odprtega državnega prvenstva v raftingu. Tekmovanje se bo začelo z ogledom proge ob 10. uri, sledil bo sprejem ekip v Regatnem centru v Zaki, po sestanku vodij ekip pa se bo ob 12. uri začelo tekmovanje. Po končanem tekmovanju bo ob 15. uri v Zaki slavnostni zaključek državnega prvenstva z razglasitvijo najboljše ekipe v letošnjem razburljivem prvenstvu. • \S. LETALSKI FUNKCIONARJI NA BLEDU Bled, 15. oktobra - Mednarodna letalska federacija (FAI) je svetovna organizacija, ki združuje veliko večino nacionalnih letalskih športnih organizacij. Ustanovljena je bila leta 1905 in ima danes 88 članic iz vseh petih kontinentov. Letalska zveza Slovenije je postala članica te organizacije aprila leta 1992. FAI pripravlja redne letne konference v različnih državah, letošnjo pa se je včeraj začela na našem Bledu. Konferenca, na kateri sodeluje 185 delegatov iz 32 držav, bo vsebinsko namenjena predvsem organizacijskem usposabljanju FAI, na njej pa bo prav gotovo tudi govora o 1. svetovnih letalskih igrah, ki bodo prihodnje leto v Turčiji. Srečanje se bo končalo v nedeljo. • V.S. NOGOMET PORAZ V ZADNJIH MINUTAH Naklo je že dobljeno točko v Ljubljani zapravilo v zadnjih minutah, Domžalčani so igrali neodločeno s Črnučami, v tretji ligi pa je Triglav zmagal doma, Leščani pa so bili poraženi v Mengšu. Kranj, 15. oktobra - Naklanci so moštvo, ki zna presenetiti, pozitivno in negativno, in zoper katerega dobijo točke tudi moštva, ki so veliko slabša. To se je zgodilo tudi v nedeljo, ko je slaba Ljubljana prvič zmagala. Ljubljančani so povedli z golom Tonija Usnika, Ahčin pa je izenačil. Ko se je Naklu že kazala točka, je Usnik nepričakovano zadel in zmaga je ostala v Ljubljani. V prihodnjem kolu igrajo Naklanci doma s Črnučami. BST Domžale je igralo v Črnučah s Črnučami. Izid je bil neodločen 1:1, zadetka pa sta dosegla Birjakov za Črnuče in Mihič za Domžale. V tretji ligi je bil v Mengšu gorenjski derbi med Mengšem in Lescami, ki so ga gladko dobili domačini s 3 : 0. Leščani so bili tako hudi, da so sodnike, delegata in poročevalca zaklenili v sobo. Kranjski Triglav pa je dorna z 1 : 0 premagal Litijo, ki je na dnu lestvice. V gorenjski članski ligi so bili doseženi naslednji izidi: Šenčur : Bitnje 5 : 1, Železniki : Ločan 2 : 4, Bophinj : Velesovo 3 : 0, Britof : Trboje 2 : 0, Sava : Zarica 1:1, Polet : Jesenice 1:1, Preddvor : Visoko 3 : 2, Kokrica : Podbrezje neodigrano, Alpina : Podgorje 2 : 2 in Hrastje : Kondor 2 : 2. Bled je bil prost. • J.K. BALINANJE TRAČANI ZA NASLOV PRVAKOV Škofja Loka, 13. oktobra - Konec tedna so najboljše štiri ekipe iz slovenskega superligaškega balinarskega prvenstva igrale v play • offu, najslabše štiri pa v play outu. Med ekipami, ki so se v končnici borile za naslov državnega Ïrvaka so tudi balinarji edinega gorenjskega superligaša, rate iz Škofje Loke. Tračani so prvo tekmo z ekipo Skale Evroservisa v sredo doma zmagali z rezultatom 14:0, na sobotnem gostovanju pa so izgubili z rezultatom 13:9. Tako so v nedeljo doma igrali odločilno, tekmo za vstop v veliki finale. Zmagali so z 12:2 in tako bodo v velikem finalu zaigrali z ekipo Polja, ki je prva tako z 2:1 v zmagah ugnala Lesonit. Prva tekma bo jutri, v sredo, ob 17. uri na igrišču Trate v Škofu Loki. V play - outu je bila ekipa Balinčka boljša od Jadrana, Šiška pa od Železničarja. Tako super ligo v novi sezoni zapuščata ekipi Jadrana in Železničarja. • V.Stanovnik ODBOJKA ZMAGI OSTALI NA GORENJSKEM Bled, 13. oktobra • Po pričakovanju sta obe gorenjski ekipi v 1A. DOL zlahka osvojili nov par točk. V moški konkurenci so odbojkarji Minolte Bled oddali le 16 točk gostom iz Izole -Minolta Bled : Hoteli Simonov zaliv 3:0 (4,12, 2). Z novo zmago so se priključili ekipam od 2. do 7. mesta, ki imajo 4 točke. Odbojkarice Bleda so gostile novinke v ligi iz Ljutomera. Kaj hitro se je pokazalo, da je razlika v kvaliteti še precej velika in domače so zlahka dobile tekmo. Bled : Zav. Maribor - Ljutomer 3:0 (3, 5, 8). Odbojkarice Bleda so trenutno druge z istim številom točk kot vodilni TPV Novo mesto, vendar z dvema odigranima tekmama več. V gorenjskem derbiju 1B. DOL so odbojkarji Termo Lubnika pokazali precej več kot domači Žirovnicani. Z zmago s 0:3 (-9, -9, -5) so se prebili na tretje mesto. Začelo se je prvenstvo tudi v 2. in 3. DOL. V moški konkurenci 2. DOL so odbojkarji Astec Triglava premagali "stare znance" iz Portoroža s 3:2, mlada ekipa Bleda pa je doma izgubila s povratniki iz 1B. DOL iz Brezovice z 1:3. V ženski konkurenci so odbojkarice Šenčurja izgubile v Rogozi s 3:0, mlade blejske odbojkarice pa doma s Kamnikom z 1:3. V 3. DOL moški so vsi gorenjski predstavniki izgubili (Logatec : Termo Lubnik II. 3:2, Bovec : Bohinj 3:2, Plamen : Pizzerija Blaže Kamnik 0:3). V ženski konkurenci pa je bila ekipa Bohinja prosta, odbojkarice Mehanizmov iz Krope pa so že v petek premagale Solkan II s 3:1. • Branko Maček SKUPŠČINA OK BLED Bled, 15. oktobra -Odbojkarski klub Bled bo ta petek, 18. oktobra, pripravil skupščino, na kateri bodo poleg poročila o delu govorih o novem pravilniku, izvolili nove organe kluba, Predstavili strategijo in cilje ter letošnje ekipe in sponzorje, o skupščini, ki se bo začela ob 20. uri, bo še tiskovna konferenca. • V.S. WWMK KOŠARICA ZMAGALI LE LOČANI Konec tedna so košarkarji v A2 ligi odigrali 4. krog, košarkarice v 1. SKL pa tretjega. Ekipa košarkarjev Didakte iz Radovljice je gostovala pri Iskri Litusu in izgubila 71:62 (37:31). Košarkarji Triglava so gostovali v Slovenskih Konjicah pri Cometu in izgubili 82:69 (46:30). Edino zmago med Gorenjci so zabeležili košarkarji Loka kave, ki so doma gostili Jezico in iztržili rezultat 77:73 (39:33). Na lestvici tako še vedno vodi Loka kava pred Cometom in Ilirijo. V 3. krogu SKL je ekipa Odeje Marmorja doma gostila Jezico in izgubila z rezultatom 51:91 (22:41). Ločanke imajo, tako kot večina ekip, 4 točke in so na sedmem mestu. • V.S. NAMIZNI TENIS VEČ SREČE V KRIZAH Križe, Škofja Loka, Šenčur, Ljubno, 13. oktobra • Konec tedna je bilo odigrano 3. kolo II. SNTL za ženske in 3. kolo III. SNTL za moške. NTK Križe je gostila dve ženski in dve moški ekipi. V derbiju z NTK Škofja Loka so zmagale Križanke 4:3, boljše pa so bile tudi od ekipe Ilirije Meditrade in spet zmagale 4:3. Ločanke so v drugi tekmi gostile Jeseničanke in zmagale 6:1. Križani so najprej gostili NTK Logatec in izgubili 3:4, nato pa so igrali z NTK Preserje II. in zmagali 4:3. Ločani so v soboto naprej gostili Ero in izgubili 2:5, nato pa so z istim rezultatom izgubili še z ekipni Gralan iz Zaloga. • M.SJ.S. PLAVANJE JAMNIKOVA DRUGA V EGIPTU V nedeljo, 6. oktobra, je bil v Kairu 2. mednarodni plavalni maraton. Na 18 km dolgi progi, ki je potekala v treh krogih navzdol in navzgor po Nilu, Je nastopilo 25 plavalcev, med njimi 14 tujcev. V močni mednarodni konkurenci sta nastopila tudi slovenska plavalca Masa Jamnik in Nace Majcen. V lepem vremenu in na zahtevni progi, ki jo močno otežkočata protitok in plavajoče drevje, je prvi priplaval na cilj Španec David Medina, drugi in tretji pa sta bila brata Firas in Mosab Malla iz Sirije. Pri ženskah je bila najhitrejša njuna starejša sestra Lubna Malla, odlično drugo mesto med sedmimi plavalkami pa je zasedla članica kranjskega Triglava Maša Jamnik. V skupni uvrstitvi je Maša zasedla 13 mesto. Nace Majcen je zaradi krčev v nogah in poškodb zaradi plitve vode in naplavin odstopil v 15. km. • M. J. ROKOMET PRVI PORAZ ŠEŠIRJA Po četrtem krogu v prvi "B" ligi ni več neporažene ekipe. Tokrat sta izgubila še neporažena Škofljica in šešir. Ločani so gostovali v Ivančni Gorici, pri zanje vedno neugodnih Grosupeljčanih. Tradicija neuspešnih nastopov se nadaljuje, saj se "klobučniki" tudi tokrat domov vračajo brez točk. Vroče pa je bilo v Ivančni Gorici, saj je deset minut pred koncem zmanjkalo elektrike. To in nekaj napak je bilo po besedah trenerja Praljaka, dovolj za prvi poraz. Zato pa z uspehi nadaljujejo besniški "krompirčki". Tokrat so bili njihova žrtev Prekmurci. Z novima dvema točkama počasi, a zanesljivo "lezejo" proti vrhu. V drugi A ligi sta Gorenjca igrala uspešno. Preddvor je brez težav premagal Krim, Sava pa je pri drugem ljubljanskem ligašu, Prulah, iztržila točko. Strašani so prijetno presenečenje lige. Nihče, kljub ugodnemu razporedu, ni pričakoval tako dobrega začetka. Zanimivo, predvsem pa izenačeno, je tudi v drugi "B" ligi. Gorenjskim ekipam gre še naprej dobro in krojijo vrh lestvice. Novinci iz Železnikov so uspešno prestali obmorski nastop, saj se z obalo vračajo z dvema točkama. Tudi mladi Ločani so iztržili točko pri Slovanu, derbi med Dupljami in Radovljico pa se je končal brez zmagovalca. Pri ženskah v drugi ligi so Ločanke spet zgubile, zaradi slabih zadnjih pet minut. To se je zgodilo že drugič letos. Igralke Save pa so po napovedih visoko premagale novinke iz Ilirske Bistrice. 1. B liga - moški: CHIO Besnica - Pomurka 25-23, Grosuplje Šešir 20-17, Radeče Papir DOL TKI Hrastnik 24-21. Inles -Ajdovščina 30-18, Drava - Škofljica 26-22, Inženiring Šarbek -Gorenje "B" 25-26. Vodita Škofljica in Drava s po šestimi točkami. Tretji Šešir in peta CHIO Besnica jih imata pet. 2. A liga - moški: Preddvor - Krim 21-14, Prule - Sava 25-25, Črnomelj - Prizma Ponikve 25-21, Nova Gorica - Jestvina Koper 20-25, Kočevje ^Jvlitol Sežana 32-24, Mokerc - Sviš 23-16 - prekinjeno v 59. minuti. 2. B liga - moški: DOM Žabnica - Slovan 24-26, Jezersko - CHIO Besnica 23-19, Delmar - Andor Jadran 15-25, Duplje Gostišče Grmač - Radovljica 21 - 21, Kodeljevo - Šešir 19-19, Hrvatini-Alples Pohištvo 22-24. 2. liga - ženske: Šešir -Robit Olimpija 24 - 27, Sava - Ilirska Bistrica 28-5, Min-otest - Krim Elckta 28-25. Zagorje prosto. Kadeti: Alples pohištvo -CHIO Besnica 21-16, Šešir-Sava 27-20, Radovljica-Pre-ddvor 33-14, DOM Žabnica - prosta. Starejše deklice: Planna - Lokaterm 10-12, Sava - Polje 7-19, Krim Elekta - Kočevje Ribnica 22-26, Robit Olim-pija-Mokerc 36-1.Med tednom so v Velenju odigrali zaostalo tekmo tretjega kroga 1. B moški ligi. Druga ekipa Gorenja je visoko, 29-20, premagala Dravo. M.D. trgovina CIANT BI KES Ljubljanska cesta 5 (pod Jelenovim klancem) KEGLJANJE REKORDA NA KRANJSKEM KEGLJIŠČU Kranj, 12. oktobra - Kegljaški ples v 1. SKL se nadaljuje-Kranjčani so prvič v letošnji sezoni nastopili na delno pren°v^eV stezah kegljišča na Sejmišču in prikazali vrhunsko igro. Zjy| aktualnih državnih prvakov je bila ekipa CP Celje, ki je WJ solidni igri doživela katastrofalen poraz. Rezultat 7:1 (^7. ^w-n, pove, da je na stezah kraljevala ena sama ekipa - ISKRAEMB^ ' Za domače sta srečanje začela državna reprezentanta b Urbane in Vane Oman. Boris se je razživel, kot še nikoli do swg in podal fenomenalnih 1002 keglja, ter svoj rekord ke$\3 popravil za devet kegljev. Vane je ves čas lovil najboljšega gostov Alojzua Vodeba (927) in ga na koncu tudi, kot brzi V* • prehitel z odličnimi 958 podrtimi keglji. Po drugem pa'u L prednost Gorenjcev narasla na 233 kegljev. Zdravko Štrukelj) prigaral 952 kegljev, častno tožbo pa je gostom oddal Milan E>e (888), ki mu je v odločilnem trenutku zadrhtela roka. Zadnji P ISKRAEMECO je imel torej samo še "manekensko" .vl?g°J.s% bilo srečanje že davno odločeno. Toda Albin Juvančič in M.3* Oman sta vzela stvar zelo resno. Igralci, gledalci ter trener H Belcijan so se lahko čudili odličnim potezam obeh, na koncu p J Albin iztisnil iz sebe zadnje atome moči in podrl 984 keg'J j Marko je dodal 945 kegljev, na koncu pa je semafor P0**^ neverjetnih 5729 podrtih kegljev, kar je nov ekipni re^PL, državnih pravkov ISKRAEMECO. Na lestvici so v vodsiv ISKRAEMECO, Norik in Gorica s 6 točkami. • V. O. GORENJCI USPEŠNI Kranj, 12. oktobra - V tretjem krogu druge državne lige gorensjki ligaši Ljubelj, EP Čommerce in Log Steinel doseg1 popoln izkupiček m še naprej ostajajo na vrhu lestvice. v Rezultati: Ljubelj : Kamnik 5:3 (5270:5232), Tržičam so srečanju izkušenih drugoligašev dosegli odmevno zmago, z z dobrim rezultatom. Srečanje je bilo vseskozi izenačeno razburljivo, tekmo v korist domačinov je odločila šele .za w dvojica Štefan Ahačič in Janez Čerin, ki je bil z 944 podrtimi kegJ tudi najboljši posameznik. . . « EP Čommerce : Adria 7:1 (5268:5011), Jeseničani nadaljujejo odločnimi predstavami in so tudi tokrat zanesljivo ugnali mos iz Ankarana. V zelo homogenem jeseniškem moštvu sta izstop Štefan Jesenšek z 913 in Marko Jan z 894 podrtimi keglji- . Izola : Log Steinel 2 : 6 (4875:4895). Igralci Log Steinela so borbeno igro vendarle uspeli osvojiti obe točki. Igra je bila s strani domačinov, kar so izkoristili solidni g°1 h in zasluženo zmagali. Točke za Log Steinel so osvojili &a nervozna, zlasti Boštar, Brane Benedik, Tone Šemrl in Tone Česen. Po tretjem krogu je na vrhu EP Čommerce s 6 točkami, sW% Ljubelj, Log Steinel, Gradiš, Kočevje in Gorica s štirimi točka PRVAKINJE PREMOČNE ZA TRIGLAV TRIGLAV - MIROTEKS 1:7 (2393:2549) h Kranj, 11. oktobra - Kegljavke Triglava so na domačih ste gostile državne prvakinje Miroteksa iz Celja, ki so po p^S^ji vanju izgubile, saj so nastopile brez reprezentantke Andreje K■ ^ rezervna igralka Silva Mravljak s 412 podrtimi keglji. Najp0^ Triglavanka pa je bila Silva Fleischman s 440 keglji. Sicer pa rL· (bolezen). Prav zaradi tega se Kranjčanke niso mogle ttPS| Celjankam. V vrstah Triglava se je tokrat izkazala zd?rjr^§a paieg gostjah spet blestela rekorderka kranjskega kegljišča in drža reprezentantka Marika Kardinar s 450-imi podrtimi keglji- Triglav: Nardoni 403, Belcijan 394, Fleischman 440, Gliva' + COf 194, Mravljak 412, Jerala 393. • Nenad AntoniČ 1. KROG GORENJSKE LIGE Kranj, 13. oktobra - V letošnji sezoni v Gorenjski ligi nas* Ç samo 7 ekip, ker je druga ekipa Jesenic napredovala ^ Slovensko ligo. Po ligaškem dvokrožnem delu se bodo prve ekipe pomerile še na štirih turnirjih za prvaka Gorenjske. Rezultati 1. kroga: TRIGLAV : LUBNIK 8:0 (5120j4»*(| Hafner 875, Žvanut (oba Triglav) 873 kegljev; LJUBELJ : 6:2 (5104:4943) - Gregorc 901, Košir (oba Ljubljana) 888 keg' S. JENKO : ADERGAS-JAMA preloženo zaradi okv* kegljišča, KRANJSKA GORA je bila prosta. Pari 2. kroga : vse tekme v soboto 19.10., ob 16. uri ADERy. : - JAMA : LJUBELJ, LUBNIK : S. JENKO, KR. GO** TRIGLAV, ELAN prost. • Jože Pogačnik - KONJENIŠTVO V LIPICI NAJBOLJŠI KRANJČANKJ, Konec prejšnjega tedna je bilo v Lipici mednarodno tekmo va^Li dresuri FEI - Samsung. Tekmovalci so se pomerili pred^strof^, očmi mednarodnih sodnikov Woiciecha Markovskega in J Josepha, ki sodita med najboljše sodnike na svetu. V obeh tekmah sta slavili Kranjčanki. V nalogi Sant G zmagala Maša Čemažar (KK Lipica) na konju Pluto ^foüí XXVI. Maša sicer živi in študira v Oxfordu. V nalogi LG PaJ tjjci) najboljša Nina Virnik (KK Komenda), na konju Safirju (r*^ Cilj tekmovanja v Lipici je bil predvsem ta, da se slo sVpje dresurnim jahačem omogoči, da temeljito analiziraj ugijo-nastope ter seveda, da se v mednarodni konkurenci kaj enjng3 Tekmovalci so imeli namreč ob tekmi tudi možnost skupaj z obema sodnikoma, hkrati pa so nastope posneli n' jj$ki kasete. Takšnih nastopov in priložnosti učenja si si dresurni jahači želijo še večkrat. • V.S. AVTO - MOTO ŠPORT GORENJCI ODLIČNI . Zadnja dirka za prvenstvo Slovenije v motociklizmu je bila na Jirkališču Grobnik pri Reki. Dirka je štela tudi za pokal Mediterana in za pokal Alpe - Jadran. Gorenjski tekmovalci so s* Ponovno odlično odrezali. M . . ~ v kat. do 125 cem GP je zmagal Gvorfi Zoltan iz Madžarske, z. mesto je osvojil Miha Zupan iz Struževega pri Kranju, član Avto-moto kluba Kranj, 3. mesto pa je osvojil italijanski tekmovalec Uaniele Begnini. Zgornja uvrstitev je štela za pokal Alpe - Jadran Ç Pokal Mediterana. V dirki za državno prvenstvo pa je Mina £upan osvojil 1. mesto, 2. mesto je osvojil Robert Mladovan iz Nove Gorice in 3. mesto Silvo Judež iz Novega mesta^Novi državni prvak v tej kat. je Miha Zupan član Avto-moto Racing Wuba Kranj, na 5. mesto pa se je uvrstil njegov klubski kolega N'ian Spendal z Orehka pri Kranju. - , v .v kat. do 250 cem GP je premočno zmagal Albin Stern iz Circ Wi Kranju, član Inotherm Racing teama Ribnica. Zmaga ie: Štela ludl za pokal Alpe - Jadran, pokal Mediterana in državno Prvenstvo. Na 6. mesto se je za pokal Alpe - Jadran m Mediteranski pokal uvrstil Miran Hudovernik iz Cirč pri ^ranju, član AMD Domžale, na dirki za državno prvenstvo pa g osvojil 4. mesto. Novi državni prvak je torej Albin Stern, Miran "udovernik pa je osvojil 4. mesto. , . v .. • v kat. do 600 cem SS je Tomaž Markelj iz Naklega pn Kranju "a motorju znamke Honda osvojil 12. mesto za pokal Alpe -Jadran in »- ■•- Parker10- Poka' Mediterana ter 5. mesto za državno prvenstvo. Prven« JC C,an AMD Kranj in v skupni uvrstitvi za državno Malec p08^'11 5' mesto- v kat- SuPer bike Je zmagal Marjan 3 m 12 ™stojne, 2. mesto je osvojil Berto Camlek iz Velenja in Ajpe j Aljinovič iz Hrvaške. Na 16. mesto se je za pokal Rad0yi- ran in mediteranski pokal uvrstil Darko Katrašnik iz na 4 e ^an AMD Žiri, za slovensko prvenstvo pa se je uvrstil Katraï lSt0' ^ skupni uvrstitvi za državno prvenstvo je Darko "»snik osvojil 3. mesto. • Matevž Jenkole R0ZMAN SKUPNO TRETJI v Ornr!^a<^rka za državno prvenstvo Slovenje v motokrosu je bila Kozm • Vasi Pri Mariboru. V kat. do 125 cem je nastopil Aleš Padca30 12 "^lča, ^lan Huska Racing teama Limberg. Zaradi uiestn J5 P^stopil, državno prvenstvo Slovenije pa je osvojil 3. Sl° • Matevž Jenkole ^Ibin Štern zaključuje kariero NAPORNA IN DRAGA SEZONA Odlični K«ren'"ï" *orcnJsl" ntotociklist in zagotovo eden najboljših UsPešn" mPio. športnikov Albin Štern, se bo po letošnji Prvaka Sez?n'' k' J° Je kronal še s tretjim naslovom državnega vsej v" * hitrostnem motociklizmu v razredu do 250 cem, po in [2.'ïí^nosti poslovil od tekmovalne kariere. Svoje znanje «kuter- e Pa DO Prenesel na svojega nečaka, ki je na dirki r^sJCv minulo soboto v Portorožu že pokazal, kaj zna. in t'a^f171 Je ^etos pobral vse zmage v državnem prvenstvu Alb" enkrat dokazal, da ni imel prave konkurence. "Leto'ï '?to^nJa sezona je bila naporna, kakšna je ocena? Za^etku "i.3 se.zona je D1'a naporna, predvsem pa draga. V evr°pskoSm0 Si Za c^ zastavili udeležbo na treh dirkah za Polcaia Ap^nstvo, ter na vseh drikha državnega prvenstva in celoti za i Adria. Skupaj to pomeni 12 dirk, kar nam je v lagati P° poletje. V državnem prvenstvu mi je uspelo £etrtijtrsi"a Vsen dirkah, čeprav dve sezoni nisem nastopal v la diru"} razredu in tako nisem poznal konkurence. Razen teZav v Mariboru, ko sem imel nekaj manjših tehničnih dirko za Zma8al tudi na vseh dirkah pokala Alpe Adria. Prvo °dpeijai ,ey.ropsko prvenstvo sem z nedodelanim motorjem vrha, čen Za trening, na zadnji na Češkem pa se bil že blizu >n pòito\,rav íe naš motor občutno počasnejši, kot so tovarniški ^ecj pry: arni^ki. Med warm-upom sem sicer postavljal čase skoraj n^1 ln tretJim, po padcu pa smo v treh urah usposobili ^dniim- ^m Urncen motocikel in tako sem z blokiranimi Kakšno • ?a.mi dirko končal na 18- mestu." ,eam? JL vzdušje v letos novi ekipi Inotherm racing skozfvso^00 Vodstvo smo prevzeli v Servisu Štern, ekipa je °dstopa ineZ°?° delovala zelo uglašeno, nismo imeli nobenega ^r^avnih na koncu se nam je le za las izmuznil ekipni naslov Uspeh." Prvakov. Seveda pa je tudi drugo mesto zelo lep 'MoÍ3,t80irl,aÍrtÍ za Prihoi>njo sezono? l'Wost t °va'na kariera se je z letošnjo sezono po vsej rkah ev £ala- Nekaj odprtih možnosti za nastop na vseh aPrilia sic í ega P.rvenstva, kjer bi vozil z motociklom ?redstvj K it °*?staJa, vendar je vse pogojeno s finančnimi °om svoie 3 ze' druzmska tradicija se bo nadaljevala, saj b Je na Znanje in izkušnje prenašal na nečaka Bena Šterna, P°rtorožiiPvr Pr8anizirani dirki skuterjev, minulo soboto v 0(1 dirk n J svoP mladosti dosegel skupno 8. mesto, v eni Prvenstv., prehitel tudi Urbančiča, ki tekmuje v državnem hvalil vJ ra"edu 125 SP. Ob tej priložnosti bi se rad tudi Posebej na ' ki 80 "u med mojimi dirkami stali ob strani, še *i Je vLïtl me,haniku Ladu Fajfarju in svojemu bratu Miranu, ^__Sestransko skrbel za ekipo." • M. Gregorič ALPINIZEM JUBILEJ MLADINSKE KOMISIJE PZS Kranj, 15. oktobra - To soboto, 19. oktobra 1996, ob 11. uri se bo začela na Šmarjetni gori nad Kranjem osrednja proslava ob 40-letnici Mladinske komisije pri Planinski zvezi Slovenije. Svečanost bodo nadaljevali z družabnim srečanjem številnih sodelavcev, ki so med mladimi razširjali gorništvo kot način življenja. V članstvu PZS je danes okrog 30 tisoč mladih, ki so povezani v 62 mladinskih odsekih planinskih društev. Doslej je Mladinska komisija poskrbela za izobraževanje prek 3200 mladinskih planinskih vodnikov, mentorjev planinske vzgoje in planinskih inštruktorjev. Edina v Evropi vodi akcijo Ciciban planinec in Mladi planinec, že nekaj let pa prireja tudi šolska tekmovanja Mladina in gore. Dejavna je prek vsega leta; poleti organizira tečaje za mladinske planinske vodnike, mentorje in inštruktorje planinske vzgoje, tečaj gorništva in tabor mladih planincev, pozimi pa pripravlja teden turne smuke, tečaj gorništva in tečaj za mladinske planinske vodnike v zimskih razmerah. • S. Saje POGREŠANA SLOVENSKA ALPINISTA Ljubljana, 14. oktobra - Po sporočilu nepalskih policistov iz vzhodnega dela države je tamkajšnje ministrstvo za turizem objavilo vest, da sta od 5. oktobra 1996 pogrešana alpinista Bojan Počkar iz Ilirske Bistrice in Žiga Petrič iz Ljubljane. Zaenkrat še ni znano, ali je novico izpod Vzhodne Kumbakarne (Vzhodni Džanu) sporočila zdravnica dr. Anda Perdan, ki spremlja alpinistično odpravo. Načelnik Komisije za odprave v tuja gorstva pri PZS Tone Škarja je oblasti v Katmanduju že zaprosil za podrobnejše podatke iz sporočila, vendar so popolnejše informacije zaradi oddaljenosti pogorja Kangčendzenga napovedali šele sredi tega tedna. Po dosedanjih ugotovitvah naj bi člana AO Železničar Ljubljana, ki sta načrtovala prvenstveni vzpon na 7468 metrov visoki Vzhodni Džanu med 10. in 20. oktobrom, pogrešili med aklimatizacijskim vzponom na sosednji vrh. Ker zanj nista imela dovoljenja, verjetno nepalskega uradnika nista seznanila s svojo namero, on pa je zaradi njune odsotnosti najbrž sprožil preplah. • S. Saje SLOVENCI V JAPONSKI SMERI Kranj, 15. oktobra -Po severozahodni steni 6856 metrov visoke gore Ama Dablam načrtuje vzpon 4-članska odprava, ki jo vodi Andrej Kecman iz Kranja. V nedeljo je odpotovala iz domovine alpinistična odprava, ki namerava prvič ponoviti vzpon po Japonski smeri na šesttisočak Ama Dablam. Prvopristopniki so se vzpeli na goro v ekspedi-cijskem slogu, slovenski alpinisti pa nameravajo opraviti vzpon na alpski način, brez vračanja v bazni tabor. Odpravo vodi član Alpinističnega odseka Kranj Andrej Kecman, njeni člani pa so Senad Halilovič (Mojstrana), Silvo Mavri (Cerkno) in Dušan Košir (Trbovlje). Alpiniste, ki imajo za seboj vrsto vzponov in izkušnje z odprav v južnoameriško gorovje, spremlja zdravnica Andreja Svete iz Ljubljane. Odprava je ena zadnjih v pomonsumskem obdobju, tak čas pa je izbrala namerno zaradi hitrejšega vzpona v tršem snegu, ki ga obeta hladnejši čas. Po postavitvi baznega tabora 4700 metrov visoko se bodo alpinisti najprej za akhmatizacijo vzpeli na 6100 metrov visoki Island Peak, ki je približno dva dni oddaljen od baze. Zatem se bodo lotili vzpona po Japonski smeri v severozahodni steni Ama Dablama. Vzpon na vrh načrtujejo v dveh navezah, opravili pa naj bi ga v treh dneh. Med vzponom torej predvidevajo dva bivaka in enega med vračanjem z vrha. Če bodo načrti odpravi uspeli, bodo Slovenci zapisani kot prvi, ki jim je uspela ponovitev zahtevne Japonske smeri. Člani odprave bodo iz Katmanduja poslali pozdravne razglednice vsem, ki so na ta način podprli odpravo. Domov se bodo vrnili predvidoma 19. novembra 1996. • S. Saje UMETNOSTNO DRSANJE OPTIMIZEM NA JESENICAH Jesenice, 14. oktobra - Drsalni klub Jesenice se iz sezone v sezone vztrajno prebija v vrh slovenskega umetnostnega drsanja, zapaženi pa so tudi že uspehi v mednarodni areni. Večletno načrtno delo z mladimi pod vodstvom ruskega strokovnjaka Valerija Babickega in žene Elene prinaša želene rezultate. V klubu sedaj trenira 30 umetnostnih drsalcev in drsalk. Ob državnih mladinskih prvakih Alenki Zidar in Gregorja Urbasu je še več drugih perspektivnih drsalcev. Zaradi kakovostnih priprav nekaterih tekmovalcev poleti v olimpijskem Lillehammerju so pred novo sezono še posebej optimistično razpoloženi. Najboljše mladince čaka še en kvalifikacijski nastop v Celju za svetovno prvenstvo, ki bo novembra v Seulu. Sicer pa imajo v načrtu še boljše rezultate kot lani tako doma kot na tujih tekmovanjih, ki se jih bodo zagotovo udeleževali. Pri Drsalnem klubu Jesenice pa želijo umetnostno drsanje tudi bolj približati Jeseničanom. V decembru bodo v dvorani Podmežakli organizirali Pokal Slovenije, aprila prihodnje leto pa spet veliko mednarodno tekmovanje za pokal Triglav. • J. Rabič HITROSTNO ROLANJE DVA PRVAKA NA GORENJSKEM V nedeljo, 13. oktobra, je bilo v organizaciji kluba Pirueta Domžale izpeljano letošnjo državno prvenstvo v hitrostnem rolanju. Tekmovanje je potekalo na poligonu Ministrstva za notranje zadeve v Tacnu. Državne naslove so podelili v 13 kategorijah, od tega so šli štirje naslovi v Pirueto Domžale, trije v Roller kijub Murska Sobota in Piran, dva naslova v ASA Naklo ter en naslov v klub Dokonča Lendava. Od Gorenjcev iz kluba ASA Naklo sta naslov državnih pravkov osvioila Tina Šmid in Janez Ferlic. Ostali rezultati: dekleta: prvi koraki: 1. Bogdan Manuela -Dokonča Lendava, začetnice: 1. Stipanič Ana - Pirueta, 2. Ažman Ajda - ASA Naklo, mlajše deklice: 1. Lagoja Bernarda - Pirueta, starejše deklice: 1. Šmid Tina - ASA Naklo, kadetinje: 1. Šantavec Jasna - Murska Sobota, 2. Kušar Jerneja, 3. Oblak Barbara - obe ASA, mladinke. 1. Abramovič Renata - Pirueta, 2. Slavec Živa -ASA Naklo; fantje: prvi koraki: 1. Struna Andraž - Piran, začetniki: 1. Plahuta Timotej - Piran, 3 Meznarič Krištof - AS AS Naklo, mlajši dečki: 1. Letica Jernej - Piran, starejši dečki: 1. Stipanič Jernej - Pirueta, 2. Markič Ubran - ASA Naklo, kadeti: 1. Ferlic Janez - ASA Naklo, 3. Bojanič Sašo - ASA Naklo, mladinci: 1. Sijanec Davor - Murska Sobota, člani: 1. Ferčak Robi - Murska Sobota, 2. Gros Aleksander - ASA Naklo. • A. Gro» Kranjski upokojenci se ne dajo RAZGLASILI ŠPORTNIKE LETA Kranj, 14. oktobra - Društvo upokojencev Kranj je letos že šestič razglasilo svoje športnike leta. Tokrat so svoj mali praznik združili s praznovanjem 50-letnice društva. Že dolga leta je znano, da kranjsko društvo upokojencev daje izredno velik poudarek Športnim dejavnostim svojih članov. Ti se lahko udeležujejo planinskih izletov, pohodov, organiziranega plavanja, streljanja z malokalibrsko puško, tenisa, kegljanja, Trije najbolj aktivni Športniki kranjskega društva upokojencev, Janez Arh, Vera Bradaška in Marjan Mihelčič. balinanja, skupno kolesarijo, pozimi pa smučajo alpsko ali tečejo na smučeh. Vse leto imajo v društvenih prostorih na Tomšičevi ulici organizirano šahiranje. Skratka, skorajda ni športa, ki bi jim ne bil na voljo. Vsaka udeležba naj bo pri Çlanincih, pohodnikih ali kateremkoli športu pa je točkovana. ako je na primer udeležba na enem pohodu, dolgem denimo 5 do 10 km, vredna 1 točko, dosežen vrh preko 1500 m visoke gore pa 2 točki in podobno. Več točk prinesejo tekmovanja in zasedba boljšega mesta. Vendar, točke se počasi vseeno nabirajo. Tudi čez sto jih naštejejo najbolj prizadevni. Da pride na listo šporntika leta, mora član nabrati vsjaj 35 točk. No, takšnih, ki so dosegli minimalno število točk in tistih, ki so to število presegli, je bilo letos blizu sto. Pohvaliti pa gre posebej člane, ki so že krepko čez 70, pa so še vedno kos veliko mlajšim članom in za zglea, kako se ohranjajo moči, zdravje in mladost. In kateri so si nabrali največ točk? 1. Marjan Mihelčič 171 točk 2. Janez Arh 144 točk, 3. Vera Bradaška 142 točk, 4. Meta Šparovec 123 točk, 5. Milan Bernik 122 točk. 6. Mirko Bajželj 116 točk, 7. Marina Demšar 109 točk, 8. Jože Sparovec 109 točk, 9. Slava Pelko 88 točk, 10. Rozalija Porenta 87 točk, 11. Lidija Bidovec 85 točk, 12. Valentin Lavtar 85 točk Kot že tolikokrat, društvo vabi v svoje vrste, še posebej k sodelovanju v športnih sekcijah društva, kjer ni tekmovanja, temveč je predvsem prijetno druženje prijateljev. • D. Dolenc RTC KRVAVEC, D.O.O. KRANJ, BLEIWEISOVA 2 RTC KRVAVEC, d.o.o., SPREJME NA DELO PO POGODBI VEČ DELAVCEV, IN SICER: 1. STROJNIK - 5 delavcev Pogoji: srednja izobrazba strojne ali elektro smeri, 2 leti delovnih izkušenj, znanje smučanja 2. STROJNIK NA ZASNEŽEVANJU - 6 delavcev Pogoji: poklicna šola za poklic mehanik, kovinostrugar ali vodni instalater, 2 leti delovnih izkušenj, znanje smučanja, žičničarski izpit 3. VZDRŽEVALEC SMUČIŠČ - 4 delavce Pogoji: poklicna šola za voznike ali mehanike, izpit za težko gradbeno mehanizacijo, znanje smučanja, 2 leti delovnih izkušenj 4. PRODAJALEC VOZOVNIC -5 delavcev Pogoji: ekonomska srednja šola ali trgovska šola, poznavanje knjigovodskega poslovanja in poslovanja z vrednostnimi papirji, delo z računalnikom, pasivno znanje 1 tujega jezika, 2 leti delovnih izkušenj 5. REDAR Pogoji: osnovnošolska izobrazba, poznavanje predpisov o redu na smučiščih ter prometnih predpisov, znanje smučanja, redarski izpit, 1 leto delovnih izkušenj 6. STREŽNIK NA ŽIČNICAH - 8 delavcev Pogoji: končana osnovna šola, znanje smučanja, žičniški izpit, 1 leto delovnih izkušenj 7. SERVISER SMUČI -2 delavca Pogoji: poklicna šola lesarske smeri, 2 leti delovnih izkušenj E REŠEVALEC - 2 delavca Pogoji: srednja šola, poznavanje predpisov prve pomoči, tehnike reševanja in nudenja prve pomoči, znanje smučanja, 2 leti delovnih izkušenj Prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljite v 8 dneh na naslov: RTC KRVAVEC, d.o.o., Kranj, Bleiweisova c. 2. Pogodba o delu se sklene za določen čas do 30. 4.1997 oz. za čas trajanja sezone. Vse informacije dobite pri RTC KRVAVEC, d.o.o., Kranj, Bleiweisova 2 ali po tel. 222-579. GORENJSKI GLAS • 24. STRAN PREJELI SMO Krajevna podpora in zakonita pot V članku CZ. "Krajevna podpora in zakonita pot" z dne U. 10. 1996 v Gorenjskem glasu je bilo nekaj informacij pomanjkljivih oz. netočnih: - od občine hočemo obljubljeni denar, ki ga rabimo za plačilo nekaterih računov. Z gradnjo ne bomo nadaljevali do razsodbe ministrstva (Naša pritožba je na ministrstvu za okolje in prostor) - krajani smo z glasovanjem soglasno podprli gradnjo skakalnic - odločbo o priglasitvi del ni bila kršena K vlogi pred izdajo odločbe je bil kot priloga zahtevan tudi profil skakalnice, iz katerega je jasno razviden poseg (poleg profila je tudi tloris vseh treh skakalnic). - v članku 27. 9. in 1. 10. "z zborom krajanov do občinskega denarja "Sporne skakalnice", je zapisano, da je v "informaciji" Športnega društva krajanov veliko netočnosti (Prosim - podrobno). Res je, da na svetu občine ni bil sprejet sklep o blokadi naših sredstev iz proračuna, sprejet je bil sklep o reviziji postopka pridobivanja dovoljenj. Posledica pa je blokada sredstev - učinek je isti. - v članku Vlasta Felc -Delo dne U. 10. "Buldožerji namesto lopat". Na TNP niso zahtevali ročna dela (priloga: mnenje parka). Predsednik ŠD Edi Arh Zakaj se rušijo trziski paradni konji? V petkovi številki Gorenjskega glasa g. Jože Kuhelj, v sestavku pod gornjim naslovom, ponovno omenja tudi moje ime in v povezavi z njim nekaj netočnosti. Za popolnejšo seznanitev bralcev navajam sledeča dejstva: 1. Na sejo občinskega sveta, ki je obravnaval problematiko Peka, sem bil res povabljen s stranii župana, vendar sem vabilo prejel šele dve uri po začetku'seje. Vabilo je bilo oddnao na pošto dan pred sejo. Županu sem naslednji dan sporočil, kdaj sem vabilo prejel in zakaj me ni bilo na sejo. Koliko tržiški občinski svet lahko pomaga reševati probleme v gospodarstvu, je drugo vprašanje, o katerem so gotovo mnenja različna. 2. Glede moje plače (osebnega dohodka), ki sem jo prejemal v Peko le to, da je bila vedno obračunana po veljavnih pravilih sprejetih s strani pristojnega organa in sicer takrat, ko sem dobival za delo ob tekočem traku, in tudi, ko sem jo dobival za delo direktorja. V izogib napakam pri morebitnih nadaljnjih objavah podatkov o meni predlagam g. Kuhelju, da se poprej seznani z dejstvi in prepriča o točnosti kar misli ter namerava objaviti. Franc Grašič, Senično 2a Štirje na 27,31 m2 Igor K. (Gorenjski glas, 11. 10.) piše o mojem križevem potu v času po padcu komunizma drugje v Evropi. O brezupnem boju za osnovne človekove pravice, z nosilci kontinuitete (Udbe). Povabilo gospe Fischerjeve predsednice evropskega sveta, na moje vprašanje v Orhideji ljubljanskega Holiday Inna, da ji moram sporočiti, preden pridem v Strasbourg, pa daje upanje. V Strasbourg bom odpotoval takoj, ko dobim sponzorja, moji pri SKD o tem tudi slišati nočejo. Resnici na ljubo sem dolžan pojasniti nekaj v članku zapisanih netočnosti. Tako napri-mer piše: "Pančurjevi so bili pred vselitvijo v "Špital najemniki stanovanja v eni izmed stavb na Mestnem trgu. Za 60 m.2 veliko stanovanje so plačevali kakih 400 nemških mark najemnine." Po podnajemni pogodbi z dne 6. 3. 91 je za čas podna-jema od 15. 3. 91 do 15. 8. 91 določena mesečna podnajem-nina 600 dem, skupaj 3000 dem plačljivo v naprej plus stroški po računih. Po najemni pogdobi št. 984/92 pa od 15. 8. 91 do 15. 8. 93 pa po 480 DEM mesečno plus stroški po računih. Prilagam pogodbe. Nedelje: "Naj se raje prime dela in družini poišče stanovanje, kot pa da politizira naokrog", da menijo nekateri, ki "poznajo" moj primer. No, to se med vrsticami bere nekako takole: "Pusti politiko in nas ne kritiziraj, le ponižno nas prosi, potem bomo pa videli." Tako pokvarjenega in nizkotnega podtikanja je sposobna samo Udba. Po vsej kalvariji in vseh ponižanjih, ki sem jih bil deležen, ker režimu (Udbi) nisem "bil" dopadljiv: "Širši družbenopolitični interes je, da se Štacuna zapre", mi je bilo dejano (izjava Srečka Lavrenčiča, takratnega načelnika za družbene prihodke, kasneje šef slovenskega interpola), ko so moje podjetje za proizvodnjo strojev za pranje Z vročo vodo pod visokim pritiskom, prenesli (ukradli, oropali) na družbeno podje-tej INSTALACIJA na Kamniški cesti v Ljubljani (najbolje plačani delavec pri meni je v enem letu prejel več kot sedemnajst tisoč mark neto). Ker nisem lepo ponižno prosil, mi je v okvirih istega interessa pogorela posest (požgali so mi posest) in še bi lahko našteval, s policijsko pomočjo vlomljeno v gobarno, popolnoma uničena? kazensko ovadbo bil prisiljen podati na zapisnik dežurnega javnega toživca... Toda nič, o pač popolnoma razbita prikolica, oropana trafika, fizični napad, brutalna aretacija na trgu Republike, ko so me najprej treščili na tla, potem sta me dva "policista" za noge s hrbtom po tleh vlekla proti marici s tem je Slovenija dobila prvega političnega zapornika po padcu komunizma drugje v Evropi. Sedaj me pa "moj" SKD župan meče na cesto in podi v Filadelfijo ali v Gradec, kaj ni to nekam znano? Ali ni to kontinuiteta? Benedikt Pančur Spodni trg 9a, Škofja Loka Prvi politični zapornik novanjski zakon v 3. členu 2. točka izrecno navaja, da stanovanja po tem zakonu NISO prostori v stavbi, zgrajeni za nastanitev posameznikov (samski domovi, dijaški ali študentski domovi, domovi za ostarele, socialno varstveni zavodi in druge skupinsko nastanitvene zgradbe) in se torej predmetni prostori ne obravnavajo po stanovanjskem zakonu, posledica tega pa je, da tudi uporabniki predmetnih prostorov ne uživajo pravic iz omenjenega zakona. S tem dejstvom so bili seznanjeni tudi vsi uporabniki predmetnih prostorov ob podpisu najemnih pogodb z bivšim upravljalcem stavbe Odgovor Božu Dukiču na članek ''Delavska 19 v Kranju -skladiščni prostori ali stanovanja^ Spoštovani g. Dukič! Ob branju vašega članka v Gorenjskem glasu dne 11. oktobra 1996 smo začutili potrebo, da vam v nekaj vrsticah odgovorimo na vaše trditve v omenjenem članku, saj menimo, da te niso posledica vašega inteligentnega razmišljanja, ampak le odraz nepoznavanja razmer v zvezi Z bivšim SAMSKIM DOMOM na Delavski c. 19. v Kranju. Prvič na vašo trditev citiramo: "da v predmetnih STANOVANJSKIH PROSTORIH živijo ljudje...", naj vam odgovorimo, da veljavni sta- Stanovanjsko zadrugo iz Kranja, kjer v drugi točki najemne pogodbe izrecno piše, da uporabniki prostorov po teh pogodbah ne uživajo pravic iz stanovanjskega zakona, ker predmetni prostori NISO STANOVANJA. Na drugo vašo trditev, da je, citiramo: "zahtevek lastnikov pri državnem sekretarju za energetiko g. Borisu Soviču, da se izvede definitiven odklop električne energije nesprejemljiv in ni v skladu s sklenjeno pogodbo, po kateri je lastnik dolžan redno dobavljati električno energijo, kakor tudi pitno in sanitarno vodo", naj vam odgovorimo, da so vse najemne pogodbe, sklenjene med uporabniki predmetnih prostorov in bivšim upravjalcem stavbe Stanovanjsko zadrugo iz Kranja ODPOVEDANE dne 4. 6. 1996 s 60 dnevnim odpovednim rokom, tako kot previde-va sama najemna pogodba, na katero se sklicujete. Iz tega sledi, da vsi uporabniki na Delavski c. 19 od četrtega avgusta 1996 dalje, ko je potekel 60-dnevni odpovedni rok, nezakonito uporabljajo predmetne prostore, instalacije, naprave in vse oblike energetskih virov predmetne stavbe. Lastnik meni, da od omenjega datuma ni več dolžan na kakršenkoli način servisirati oz. dobavljati ener- fijo nezakonitim uporabni-om prostorov. Ob navedenih podatkih | dejstvu, da je za energijo, kij? porabljajo nezakoniti uporabniki predmetnih prostorov, se vedno plačnik lastnik stavb oz. naše podjetje, je zahtev* po odklopu električne, energij1 povsem sprejemljiva in v skladu z odpovedanimi ,w" jemnimi pogodbami. Temu naj še dodamo, da se ]e lastnik stavbe InfoHip, d.o°< do 4. 6. 1996 vseskozi prizadeval, da bi omenjeni uporabniki predmetnih prostorov ostali v njih pod istim pogoja kot do tedaj in z edini? pogojem, da se vsi prijavil0 novemu lastniku. Na Žatos} tega ni storil nihče. In tretp menimo, da je od vas in vse" ostalih, ki tako mislijo, nepošteno in nemo zato, da v boj z° eksistenco in bivalni prostor v prve vrste pošiljate mladolett}1 otroke in dojenčke, da bi s-tem prikrili svojo nesposobnost ureditve lastnega bivalnega prostora pod svobodna soncem oz. zahtevati uredil svojih eksistenčnih problemov od novih lastnikov, ki smo stavbo SAMO KUPILI W POŠTENO PLAČALI. nn USPEŠNIM NI NIČ P0' DARJENO! S spoštovanjem InfoHip Kranj, d.o.o. 106 mmmmmmmmmmm Pot v življenje Polona se je preselila v Škofjo Loko že pred davnimi leti. Mlada leta je preživljala v krajih, kjer se je rodil France Bevk. Kot otrok ga je tudi poznala in zelo občudovala. Če se je le mogla izmuzniti strogemu materinemu pogledu, je po šoli zavila v knjižnjico in si izposodila kakšno njegovo knjigo. Nekatere je prebrala večkrat. Posamezne, odlomke je znala na pamet. Pri tem je sanjarila, da bo nekoč, ko bo velika, tudi sama pisateljica. "Imela sem bujno fantazijo. Iz šole grede sem se včasih usedla na parobek in v glavi so se mi pletle mogoče in nemogoče zgodbe o tem, kaj bi se zgodilo, če bi iz gozda nenadoma stopil postaven fant... no, če pa že tisti ne, pa vsaj kakšen medved, jaz pa bi s kričanjem privabila postavnega rešitelja," je malce negotovo, ker ji je bilo še nerodno, obujala spomine Polona. Toda njeno življenje je krenilo po povsem drugih poteh. "Bila sem nezakonska. Ljudje so govorili, da je bil moj oče neki kmet z vasi, toda mati mi njegovega imena vse do smrti ni izdala. Tolikokrat sem jo prosila, pa ni nič pomagalo. Že zelo zgodaj sem občutila, da moške sovraži. To čustvo je prenašala tudi name in kadar je le mogla, me je svarila pred njimi. Kako da so pokvarjeni, kako znajo izkoriščati, voditi za nos. Niti mi ni pustila, da bi se kot otrok družila s pobalini, s katerimi smo imeli skupno pot iz doline gor v reber. Če me je videla, me je potem gotovo našeškala. Ali pa sem morala klečati v kotu na polenu." Polonina mama je bila dolgo časa dekla po kmetijah, dokler si ni dobila službe čistilke v obratu, ki so ga zgradili na vasi. "Moje uho je prestreglo še tako nepomembno novičko, ki se je s čenčami širila po vasi. Vedela sem, da imajo mojo mamo za čudaško, saj so vedno omenjali njeno sovraštvo do drugih ljudi. V 15 letih, kar je delala, ni spregovorila več kot nekaj stavkov. Pa še to zato, ker so jo prisilili." To pa ni bilo ravno prijetno, sem jo poskušala razumeti. Polona se je nagnila nazaj, globoko vzdihnila in prikimala. "Moja mladost je bila strašna. Na eni strani je v meni vse vrelo: rada bi pela, plesala, USODE Piše: Milena Miklavčič znam brati, berem pripovedovala zgodbe, se smejala, na drugi strani pa sem vsakič naletela na odpor, na molk in stroge prepovedi. Ničesar nisem smela. Vse radosti tega sveta so bile po maminem mnenju le past za naivne. Na svoj nenavadni način je skrbela zame in me poskušala obvarovati razočaranj in težav." Polona je bila v šoli odličnjakinja. V njenem spričevalu so bile same petice. Zelo si je želela, da bi nadaljevala Šolanje na gimnaziji. Sanjala je o Gorici, če ne bi šlo drugače, bi se vozila tudi v Ljubljano. Samo da ji ne bi bilo treba ostati doma. Toda mama je bila neizprosna. Nikamor ne greš, ji je rekla, ko jo je lepo prosila. Polona je pred njo padla na kolena, vzdignila roke in moledovala. Ni je ganila. Ostala boš pri meni, da bom pazila nate, ji je odgovarjala mama, ne meneč se za njene prošnje. Polona je mislila, da bo od žalosti umrla. Nemogoče so poskušali tudi učitelji, toda brez uspeha, mama se ni pustila premakniti niti za milimeter. Ravnatelj se je osebno zavzel, da bi Poloni uredil visoko štipendijo, toda mama mu je rekla, da ga bo tožila, če bo še naprej preizkušal njeno dobro voljo. "Tako sem ostala doma. Jezna in razočarana. V mojem srcu je bilo toliko sovraštva do nje, da bi jo bila sposobna ubiti, če bi bila le za spoznanje drugačna. Še naprej sva živeli skupaj, toda v povsem različnih svetovih. Nič več naju ni družilo. Še kako sem se zavedala, da mi je uničila sanje. Vsakič, ko sem jo videla, sem ji to potihem očitala. Po drugi strani pa sem bila še preveč otročja, da bi karkoli ukrenila na svojo pest. Samo to sem si govorila, počakaj se mene, da odraslem, potem odidem stran in te nikoli več ne pridem niti pogledat." Polona se je zaposlila kot navadna delavka. Zjuraj je odhajala v službo, se ob dveh vračala in potem preživljala popoldneve na travniku ali njivi. Z mamo sta imeli nekaj zemlje in eno kravo, tako da je bilo za dve ženski dela zmeraj dovolj. "Minilo je leto, dve, saj ne vem več koliko. Šele tam pri sedemnajstih se mi je zdelo, da tudi na zunaj nisem več otrok. Moški so začeli žvižgati za mano, fantje so me včasih nagovarjali, da bi šla z njimi v dolino na ples, ženske pa so postajale ljubosumne tudi name, če se jim je zdelo, da se s kom, ki je bil všeč njim, predolgo pogovarjam. Spet je izvedela mama. In spet je bil ogenj v strehi. Na mojo smolo je odkrila pesmi, ki sem jih naskrivaj pisala. Popolnoma je znorela, ko je brala besede o ljubezni, predaji in pripadnosti moškemu. Počili sva se kot še nikoli doslej. Seveda,'bila sem starejša, štelo se je, da tudi bolj pametna in nisem se ji več pustila.kot včasih. Zabrusila sem ji v obraz, da jo sovražim, da jo imam dosti, da grem stran od nje. Še danes jo vidi, kako je nema, zasopla in z grozo v očeh obstala pred menoj. Gledali sva se kot dva divja psa in mislim, da je bilo samo malo treba, pa bi si skočili v glavo in se stepli. Toda mami so nenadoma roke padle dol, brez besed se je obrnila in zaloputnila za seboj vrata." Polona je ihtavo odhitela v svojo sobo in začela pripravljati kovček. Ni vedela sicer, kam bo šla, vedela je le, da v tej hiši ne more ostati niti sekunde. "Imela sem malo stvari, ki bi jih bilo vredno vzeti s seboj. Nekaj perila in seveda knjige, zapiski in dnevnik. Vse to sem stlačila brez repa in glave, se preoblekla in stekla po stopnicah. Mame nisem nikjer videla. Že prav, če tako hočeš, sem si govorila in odprla vhodna vrata. Tedaj pa je nekje v hiši nekaj zaropotalo. Malo sem počakala, ker nisem vedela, kaj je, potem pa sem odhitela po bregu navzdol. Toda bolj ko sem se oddaljevala, bolj mi je nekaj govorilo, da se moram v miti. Vrgla sem kovček za prvo smreko in se splazila nazaj. Mami nisem privoščila zadovoljstva, da bi me videla, kako se vračam..." Skoraj bi pozabila pisati, tako vneto sem jo poslušala. Polona je res znala pripovedovati. Že dobro uro sem sledila njeni pripovedi, da sem, sem ter tja, skoraj pozabila, kako čas hiti. "Malo si odpočijva," mi je rekla moja sogovornica. Ker je že prej opazila, da sem si ogledovala grafike, ki jih je bilo v stanovanju vse polno, je vstala in me peljala od ene do druge. Že desetletja jih zbira in če le kje kakšno vidi, ki ji pade v oči, jo kupi. Všeč so ji motivi naivcev, toda tudi modernih slikarjev se ne brani. Dnevni prostor krasijo tudi rože. Polonina skrbna roka jih je uredila na neki poseben način. Vidi se, da ima rada tudi posušeno cvetje, zlasti vrtnice. "Ah, na tisoče stvari imam rada," mi le, razložila. "V življenju sem morala početi marsikaj, da sem notranje preživela. Sem človek, ki bolj kot ne rabi veliko duševne hrane. Vsak trenutek, ki ga živim, mora bit1 nekaj posebnega, lepega, da se mi vtisne v srce, drugače se počutim nesrečno in nepotrebno.' Toda mene je le zanimalo, kaj se je tistega usodnega dne, ko je hotela pobegniti od doma> zgodilo. . j "Mamo je kap. Takrat, ko sem slišala ttsj1 hrupt je prevrnila posodo na štedilniku irt zgrmela na tla. Našla sem jo, negibno in vs° belo, z odprtimi očmi. Kako sem stekla a° soseda, da je ta šel po zdravnika, ne vem. Mffs ne spomnim, kako so jo odpeljali v bolnišnic0' kako sem zaklenila hišo, v grmovju poiskal0 kovček in odšla z njim. V meni se je vse zruŠif0' umrlo, grozen občutek krivde se mi je naselil v prsi in mislila sem, da me bo zadušilo od vsega hudega. Gledala sem v tla, ker sem verjela, da mi na obrazu piše, kako sem pognala mamo v smrt. Ja, to sem si govorila. Kriva si, Polona, ti boš večno nosila pečat morilke na čelu!" Še danes, po toliko letih, jo je groza tistega prizora. Splet okoliščin je bil pač tak, da si ]e upravičeno lahko naložila krivdo za mamin0 stanje. "Zdravniki so me potem potolažili, da 0 mogoče še vse dobro in da z mamo ni tak hudo, kot je sprva kazalo. Toda to je bila zam bolj slaba tolažba. Vedela sem nekaj, o ^emfSL njim ni niti sanjalo: želela sem, da bi umrla m me že končno izpustila iz svojih krempljev- Polona nato pripoveduje naprej, mimo } zbrano, toda s silovitimi čustvenimi odtenki glasu. Mama se je po kapi toliko opomogla, da J po nekaj dneh kazalo, da ne bo irne nobenih bistvenih posledic. Hvala bogu, da ni spominjala, kdaj in zakaj se je to Z8°!i0 Nenehno me je hotela imeti pri sebi in če bi 01 po njenem, bi ji morala nositi hrano od doma, ker s tisto v bolnišnici, ni bila zadovoljna. Takoj po službi sem prihajala k njej ^ vračala pozno zvečer. Le živino sem še uie%\a. nakrmiti, preden me je od utrujenosti ^man\eie lo. Ponoči sem se zbujala in solze so mi za c kar same teči. Kajti zavedala sem se, da sea i pa bom morala ostati doma, pri mami m I "plačati"za vse hudo, kar sem ji naredila--(konec prihodnja 15. oktobra 1996 PODLISTEK, UVG 25. STRAN • GORENJSKI GLAS NEMŠKA VOJSKA Nabornik v Landsbergu/Lech maj/julij 1943 Landsberg na Lechu je bil takrat in je Se danes za oko prijetno ter dobro ohranjeno bavarsko srednjeveško mesto, brez industrije, a z velikimi vojašnicami. Tu sem postal kanonir pri enoti lahkih havbic. Vojaško suknjo sem oblekel 14. Maja 1943, tako kot mnogi drugi Gorenjci, ki smo se v teh dneh znašli v Landsbergu. Precej nas je prišlo iz Mooshama, veliko drugih Gorenjcev sem Pa tudi poznal še od prej, ali iz samega Kranja ali Pa iz šole. V naši vojašnici smo bili razdeljeni med enote lahkih havbic (105 mm) in med enote teikih havbic (155 mm). Bolj zeleni in 'švohotni'smo bili P« lahkih, tisti 'ta veliki in močni' pa pri teikih havbicah. (Havbica je top, ki ima krajšo cev in večji nagib navzgor. Z lahkoto strelja preko gričev I1 drugih zaprek v sovražnikovo zaledje. Pri lahkih havbicah nas je bilo pet kanonirjev, teike Pa so zahtevale kar osem močnih fantov!) Naša 'lahka' baterija je imela bivalne prostore v tretjem nadstropju velike kasarniške stavbe. Lahko * samo mislite, koliko je bilo trušča, ropotanja in coklanja ter drsanja po hodnikih in stopniščih ter Prerivanja in splošnega hrupa, preden smo mi 'ta zgornji' pritekli na zborno mesto pred kasarno, na Apelplatz! In s kakšnim posebnim mladostno °°]estnim veseljem smo povzročali ropot s tem ^ Pretiranim topotanjem. Pri tem je bil še posebno velik 'izvedenec' Milan * Rolenvenskega klanca v Kranju, le takoj ob Pnhodu v Landsberg se je delal manj prištevnega. irnelje vsak dan neke nove in nove (nore) ideje, ki ,lh je tudi izvajal. Primer: Vsi smo ie stali Poravnani v vrsti na zbornem mestu, ko je nenadoma nastal ropot v tretjem nadstropju. S treskom so se odprla in nato spet zaprla neka vjata. Sledilo je glasno drsanje po hodniku in lajšanje po stopnicah, dokler ni skozi glavna v'ata z veliko hitrostjo izletel - Milan! Ker se ni Mogel tako hitro ustaviti, je tekel mimo nas, se šele Za«aj ustavil, se obrnil in spet tekel predaleč, vendar se je končno le ustavil pred poveljujočim Podoficirjem. Salutiral je k narobe obrnjeni čeladi nekaj pol slovensko pol nemško odjecljal in ""to meni-tebi nič odkorakal v vrsto. To je samo ena od mnogih njegovih pogruntavščin. S takimi pnot?zami je nadaljeval in jih celo stopnjeval do Vj-fta odhoda na Norveško. Naša baterija ffoilnega vojaka' ni mogla vzeti s seboj, pa je Ml[an lepo ostal IGOR SLAVEC PEŠČENO ZRNO V VIHARJU Kronika mojega življenja v času II. svetovne vojne in še marsičesa kar se je takrat dogajalo okoli mene in z menoj. Vse skupaj naj bi bila nekakšna pripoved enega izmed članov zadnjega ostanka neke umirajoče generacije. Landsberg I Lech maj 1943 • Gorenjci opazovanju, dokler ga posebna vojaška komisija ni razglasila za bebca in ga demobilizirala. Po vojni je redno diplomiral na geodetski šoli v Ljubljani. Pa tudi sicer smo imeli še veliko drugih smešnih in zabavnih situacij, še posebej, ko smo imeli teorijo streljanja. Seveda so nas učili v nemškem jeziku, mi pa smo morali za njimi nemške besede ponavljati. In tu je prihajalo do zelo veselih in komičnih primerov, ker so naši fantje nalašč napačno ponavljali, na primer: Flug-Bahn der Granate (let granate) = fukban, Wiesirlinie (merilna linija) = frizerlinija, Gestell (stojalo) = bištek, Kurbel (ročica) = kurba, in tako naprej in tako dalje. Smeha ni bilo ne konca ne kraja; seveda pa predavatelji niso vedeli, ali se smejemo njim ali pa nerodnim kanonirjem. Tu se je izkazalo, da od vseh še najbolje obvladam nemščino, pa sem postal nekakšen pomoini in neuradni prevajalec, kar mi je na Norveškem bilo zelo v korist. Enota štirih havbic se je imenovala 'baterija', z razliko z ustrezno pehotno enoto, ki se je imenovala 'kompanija'. Vaje s topovi smo imeli na posebnem poligonu izven kasarn. Oficirji so znali dobro izkoristiti naivnost mladih vojakov, pa so za vsak odličen rezultat pri izvedbi neke vaje s topovi dajali krajše in daljše sprotne ugodnosti, da so se fantje še bolj naprezali pri osvajanju potrebnega znanja. Mi, mali človečki pri lahkih havbicah, to moram še posej poudariti, smo bili bolj počasni in manj spretni od mnogih fantov pri teikih. In posledice? Z menoj in meni podobnimi se Nemci takrat niso mogli kaj dosti pomagati. Zato so nas take julija 1943 poslali na 'dopolnilno šolanje' na Norveško, drugi fantje, ki so bili urnejši in ie usposobljeni, pa so v jeseni odrinili na vzhodno fronto. V zimi 1943/44 so Rusi številne nemške divizije dobesed- no zmleli. Tudi nekaj naših gorenjskih 'Land-sbergerjev' je v tistih hudih bojih popadalo in v Rusiji pustilo svoja mlada iivljenja. Mi zelenci pa smo ta čas na Norveškem lepo veibali, poslušali razna predavanja in se pridno smučali. Moja mama Ela me je tudi v Landsbergu obiskala, kot me je v aprilu obiskala v Moosha-mu. Moj komandant mi je za to priloinost dal prosto ves dan. Ali sploh veste, kaj se pravi po tolikem času biti en dan spet skupaj s svojo materjo, s svojim najbolj intimnim iivljenjskim prijateljem? To so neponovljivi občutki sreče! Dne 31. maja 1943 mi je pismo iz Ljubljane poslal oče. Tu navajam, za mene, zelo pomemben odlomek: "... In kako je Tebi? Da si prišel tja • čudno, saj vendar slabo vidiš na eno oko, ali tega f ne vedo Tvoji predstojniki? Si morda v pisarni? I Še nekaj imam prav posebno na srcu: ne veü se j na nobeno iensko, pusti jih popolnoma v miru in I ne daj se tudi od prav nobene zapeljati, kajti za \ mladega fanta so sedaj zelo nevarni časi in ie \ vjameš katero nalezljivo bolezen, ostaneš spolni pohabljenec za vse iivljenje. Čuvaj se tedaj tudi \ takih nevarnosti in ne sklepaj prijateljstva s tujkami! Želim, da boš enkrat zdrav slovenski moi in oče zdravih slovenskih otrok! Poučil bi Te rad o uiivanju, ali bila sva prehitro ločena in ni bilo za to več prilike, zato pa trdno upam, da bcš zgoraj napisani nasvet upošteval in po njem Uvel! In sem se ga resnično držal ves čas vojne in še v miru. Konec junija, malo preden smo odšli na Norveško, so si oficirji vzeli dopuste, nas vojake pa so poslali na kmete, da pomagamo pri spravitvi Žetve. Tako so nas nekega lepega dne s kamioni pripeljali v neko zanemarjeno in umazano bavarsko vas. Tu so nas spravili v vrste in okoli nas so začeli krožiti kmetje in kot na živinskem sejmu izbirali primerne fante za kmečka dela za teden dni. Naša vrsta je kopnela toliko časa, da smo na koncu ostali samo še štirje, ki pa nas nihče ni maral. Še preden so nas spet odpeljali v kasarno, sem se v tistem kratkem prostem času malo ogledal okoli sebe. Nad kmetijami sem izredno presenečen zaradi njihove skrajno pomanjkljive higiene ter nad umazanijo okoli hiš in v samih hišah. Toliko 'svinjarije', toliko nagravžnih mesarskih muh v neki kuhinji, nisem videl ne prej ne pozneje nikjer, niti na Poljskem, kjer tudi ni bilo vse najbolj čisto! V kasarni smo zavrnjeni vojaki pretežno počivali, malo pleli po gredicah in uživali prostost na toplem soncu. Sredi julija 1943 smo se naložili na vlak, se na Danskem, v mestu Aarhus zložili ter se nato na prekooceanki 'Monte Rosa' odpeljali proti Norveški. Lucky Boys? Lucky Boys! Policista napadla z brizgalko Kranj, 13. oktobra - 24-Ietna Kranjčanka U.K. je bila osumljena več kaznivih dejanj, zato so se jo kriminalisti odločili prijeti. Vendar so k osumljenki prišli v "nepravem času", ko si je ravno vbrizgavala mamilo. U. K. se ob tem ni pustila zmesti, saj je napadla policista z injekcijsko brizgalko trdeč, da je okužena z virusom HIV in da je na igli kri. Policisti so jo kljub temu uspeli obvladati in jo pripeljali k preiskovalnemu sodniku, ki jo je zaradi suma večjega števila vlomov in drugih kaznivih dejanj ter preprečitve uradnega dejanja uradni osebi poslal v pripor. • S. S. Obračun z nožem Jesenice, 12. oktobra - Na Cesti železarjev na Jesenicah so se v soboto zvečer zaradi neporavnanih računov sprli trije možje. Med prepirom je 41-letni J. B., makedonski državljan z začasnim prebivališčem na Jesenicah, segel po nožu in zabodel E. F.-ja z Jesenic v levo stran reber. E. F.-ja so pripeljali v jeseniško bolnišnico in je v življenjski nevarnosti . J. B. je bil včeraj pripeljan pred preiskovalnega sodnika. • S. Š. Torbičarji okradli Jeseničanko Jesenice, 10. oktobra - Trije mlajši moški so minuli četrtek v večernih urah napadli 45-letno Jeseničanko, potem ko so jo že nekaj časa zasledovali. Napadeno so udarili po glavi, najverjetneje so jo nato tudi obrcali, iz njene torbice pa pokradli za 30 tisoč tolarjev. Kriminalisti so bili o ropu obveščeni šele naslednji dan in primer še raziskujejo. • S. Š. Umrl v bolnišnici Škofja Loka, 13. oktobra - V nedeljo se je ob 16.55 zgodila Erometna nesreča na regionalni cesti Jeprca ■ Škofja Loka, v ateri se je hudo poškodoval 73-letni Ljubljančan Mirjan K., ki je naslednji dan podlegel poškodbam. Mirjan je s citroenom AX sto metrov pred križiščem Trata -Suha iz neznanega razloga zapeljal na nasprotni pas. Tedaj mu je nasproti z opel astro pripeljal Franc P. iz Škofje Loke, rojen 1935, ki kljub zaviranju in umikanju s cestišča ni mogel preprečiti trčenja. V nesreči se je, kot že rečeno, zelo hudo poškodoval Minan K., ki je kasneje umrl v bolnišnici, lažje pa njegovi sopotniki. Franc P. in njegova sopotnica v oplu sta jo odnesla brez večjih poškodb, pri tem pa so jima gotovo pomagali zračna blazina in varnostna pasova. • S. Š. Slaba tretjina kršila predpise Kranj, 14. oktobra -V noči s sobote na nedeljo je 34 policistov patruljiralo po vsej Gorenjski, kontrolirali pa so predvsem treznost voznikov. V nočni preventivni akciji so gorenjski policisti ustavili 443 voznikov, pri 130-ih (29 odstotkov) pa so ugotovili kršitev cestno-prometnih predpisov. Policisti so podali 69 predlogov sodniku za prekrške, od tega jih je bilo 55 zaradi alkoholiziranosti, kar je 12,4 odstotka vseh ustavljenih. 59 voznikom so prepovedali nadaljnjo vožnjo, česar dva voznika nista upoštevala, zato so ju pridržali. 45 voznikom so bila odvzeta vozniška dovoljenja, 19 pa so bili "ponujeni" plačilni nalogi. S. Subic Pravda za ustanoviteljstvo HKS Slovenske hranilnice in posojilnice Štirje "speljali" hranilnico? Četudi bi 25. novembra Sajovic, Golja, Brezarjeva in Smuk prišli na sodišče - bodisi sami ali v policistov - bo toženo kaznivo dejanje bržčas zastaralo, preden bo sodba pravnomočna. Kranj, 15. oktobra - Kot je na začetku včerajšnje glavne obravnave dejala sodnica okrajnega sodišča v Kranju Mateja Lužovec, so bila vabila na sojenje vsem štirim vročena, prišel pa ni nihče. Svojo odsotnost je zaradi bolezni opravičila samo Marija Brezar, Franc Sajovic, Franc Golja in Peter Smuk pa ne. Glavne obravnave torej ni bilo, sklicana je spet za 25. november, sodnica pa je za tožene odredila prisilno privedbo. Obtožni predlog, ki ga je za dvanajst podpisanih oškodovancev že 6. septembra 1993 vložil odvetnik France Goličič pravi, da so Franc Sajovic kot direktor KZ TZO Tržič, Marija Brezar kot direktorica Spedor, d.o.o., Žabnica, Peter Smuk kot direktor Inzas, d.o.o., Retnje in Franc Golja kot direktor Alp-metala, d.o.o., Selca kljub podpisani konstitutivni pogodbi o ustanovitvi Slovenske hranilnice in posojilnice 2. oktobra 1990 brez vednosti drugih ustanoviteljev ter brez sklepov pristojnih organov hranilnice ustanovili hranilno kreditno službo Slovensko hranilnico in posojilnico Kranj, jo 18. januarja 1991 registrirali in začeli poslovati z ustanovnimi deleži 66 ustanoviteljev. Ta je znašal 3000 mark za vsakega, s plačilom so postali ustanovni člani SHP. Po konstitutivni pogodbi je bilo za ustanovitev hranilnice vse legalno urejeno, oblikovana je bila skupščina, upravni odbor in nadzorni odbor. Zataknilo pa se je pri registraciji, ki je bila zavrnjena. "Od tod Golji, Brezarjevi in Smuku. "Tožilstvo je 27. V*m 1993 ovadbo zavrglo z da niso podani vsi elen* kaznivega dejanja, preo?1 premoženjska korist ovft naprej je peščica delala ço svoje. Ne da bi sklicali skupščino, ki med drugim odloča o ustanovitvi, pripojitvi, ukinitvi, so 18. januarja 1991 direktorji štirih zasebnih firm ustanovili hranilno kreditno službo Slovensko hranilnico in posojilnico, za poslovanje pa uporabili ustanovne deleže vseh 66 ustanoviteljev," pravi pooblaščenec tožečih oškodovancev, odvetnik France Goličič. "Zloraba zaupanja je na dlani, in to dvakrat. Ustanovitelji, zvečine obrtniki, ki so jih pritegnila ugledna imena vodilnih mož liberalne stranke, so šele leto kasneje zvedeli, da so lastniki HKS Slovenske hranilnice in posojilnice Kranj samo štirje. Sklicali so skupščino, ustanovili delniško družbo v ustanavljanju z istim imenom, vendar pa je 16. junija 1992 62 ustanoviteljev delniške družbe od četverice zaman zahtevalo finančno bilanco ter prenos pravic in obveznosti na delniško družbo SHP," pojasnjuje France Goličič. "Ustanovitelji so bili črtani kot ustanovitelji oziroma lastniki, njihovi ustanovitveni deleži vpisani kot varčevalski zneski v knjižice." Trinajst oškodovanih ustanoviteljev HKS Slovenska hranilnica in posojilnica, ki so menili, da gre za kaznivo dejanje, so 15. septembra 1992 na temeljno javno tožilstvo v Kranju vložili kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe zaupanja proti Sajovicu, |M vim/iinj^Rn nun« — Zato je dvanajst oškodovanj 6. septembra 1993 vložilo ffl ektni obtožni predlog. Od JJ rat do danes sodišče ni naredi ničesar. Glavno obravnavo J sklicalo danes po treh letih*» je zastaralni rok že pred vrt* V tem času je spis iz temelj"*' ga sodišča v Kranju potov«! Skofjo Loko, z reorganizaf1' sodstva pa se je spet vrni; Kranj, na okrajno sodišče, kU edino pristojno. 6. seple"1'1 lani sem sodišče prosi',' pospešitev, da ne bi ka*01 dejanje zastaralo." j Očitno pa se bo zgodilo P to, saj mora sodba, kakršna*^ že bo, postati pravnomočn* šestih letih po storitvi očitanej kaznivega dejanja; pravno^ na pa postane šele po odloc^ na drugi stopnji, kamor 5 nezadovoljne stranke v p°$ opkih praviloma pritožujejo/ H. Jeloví*1 60 odstotkov vzorcev pozitivnih Kranj, 14, oktobra • Od štiridesetih odvzetih vzorcev krvi.*j so bili septembra poslani na analizo prisotnosti alkohola. P je bilo 23 (60 odstotkov) pozitivnih in 17 negativnih. ~i Povprečna prisotnost alkohola je bila 0,81 prornila. **? osmih vzorcih je bila ugotovljena prisotnost od 0,5 0° fromila, od 1 do 2 prornila prav tako 8 vzorcev, šest vzor** rvi je vsebovalo od 2 do 3 promile alkohola, v enem vzotc« pa so izmerili 3,44 prornila alkohola. • S. S. r# takojšnja dobava za večino dimenzij <é posojilo do 36 mesecev ugodno prodam. ©061/'*' v 3Š4a __xr«fl<í' Več sort JABOLK, HRUŠK, ^ ^ PIRJA in ZELJA, katerega*™JeQp ibamo, dobite pri MATIJO*^ ^ Podbrezje 192, ©73-11^ Prodam REPO za kisanje ■odar .136, Šenčur_______j; v Prodam VARAŽDINSKO Zg j2i glavah. Žabnica 57 «£2£ÍS>^, ----Tkoiera^ Prodam ZELJE v glavah, g krompir. ©633-215____ Prodam krmilno PESO, 32896 Prodam JABOLKA za «061/823-841 ____ Prodam neškropljenaJAB ozimnico In mošt. ©730-097. dan 29. STRAN • GORENJSKI GLAS [)3&2dam SADIKE joste. «622-667 fen Pf^cvelikocvetne MA-*■» 1 ivet-er 32986 posesti ^ okolici Kranja kupimo HIŠO, lahko starejšo ali novogradnjo še neizde-«no do 130 000 DEM. AGENT Kranj ^223-485 ali 0609-643-493 29801 Hišo v okolici Kranja cca. 400 m2 walne površine, lahko dvo stano-va^iska ali poslovno stanovanjska, "jji 1300 m2 prodamo za 550 000 AGENT Kranj «223-485 ali U609-643-49 3 29803 v dolini Završnice, k.o. Doslovče, Prodamo 5,2 ha mešanega gozda, ^činoma iglavci, ETAT 160 m2, za «000 DEM. AGENT Kranj, «223-i m> 0609/643-493 29815 jV bližini centra Kranja prodamo Poslovno stanovanjsko hišo, v treh ■Jíah, na 604 m2 zemljišča, vselji-v°. z urejeno okolico, cena pc govoru. AGENT Kranj, « 223-0609/643-493 298U ^Kranju ali okolici kupimo več zazidljivih parcel za znane intere-' r^nrle- AG£NT Kranj, « 223-485 al' °609/643-493 29827 Industrijsko parcelo od 6000 dc u.000 m2, kupimo za znanega '"Presenta, nekje bo cesti v okolic 4i S?'?-AGENT Kranj, 223-485, 0609/ >j 643-493 3039S STANOVANJA, HIŠE, LOKALI -^Pujemo, prodajamo, oddajamo, likamo, MANDAT 22-44-77^ 3076Í 1 !ï^arïïsk^h m Parce i «22-44-77 3076f |C! Par okaciji 2oXJJUU 1712 ■ na lepi sončni p0 doaovnn 3 A^ga interesenta, cena ^/643-49GENT Krani' 223'485 VèTTT*—_30775 20voenadaÍ!íiProdamo starejšo hišo na Sh eSah ano> delno Podkletena v 215-OOQT dEm 3 ?°° m2 zemljišča za ^^/643A4G9E3NT *"* 223' 30776 * pï£tariiàfcu Prodamo ZAZIDLJIVO tf Kc,|l-0 1025 m2. za 97 000 DEM. " r?,ENT Kranj «223-485 ali 0609-I 6*3-493 31 o« ' relac'Ü Škofja Loka - Kranj * ^?damo stavbno zemljišče 2236 0 A Primerno za mirno poslovne 1 ^javnflst, 100 m od ceste za iS-000 DEM. AGENT Kranj 223- , ^ali_0609/643-493 ™* ,y okolici Kranja kupimo manjšo, ™*$o HIŠO, potrebno adaptacije . i&° 00 cesti, na vsaj 500 rru &šča al' STAREJŠE GOSPOSKO POSLOPJE. Cena po do- I Rfc AGENT Kranj «223-485 al 3196C S? ParceS 'Sa ,ako) kuPim° zazidl-•224-21 n d° 1000 m2- POSING ^-lÍjg^222-076 22 sarnoi?1^ G(ž.renia Vas proda-9>šine 3oT°oHlŠo 100 m2 stan. 2 Ooo 'Dpu^ m2 parcele, tel., cena S^fc^? 35 000 DEM. feftgggjfoln 222-076 ,1«, ,°in° Hlšnmosk?vo Padamo samos- ti?**! garaža •A°Slt°ri pr0Sot0r pnT.'1ACK| tel- za 2 ^OblNG «224-210 k^anT~---- 31963 v^0stoine0£?ía prodaJamo polovico SvSiva.ï3ikvrt8, stara30 tak°l Vg'5 v«. cena 110 000 DEm! jgj—^f^^lOm 222-076 31964 PARCELO al "lòk^,,.lvih parcel lahk0 ž PROQa--OZ.___32194 9ar\n°na?stmiANJ-BITNJE "ovej-fe<ípnn° hišo z dvema d^Nj . Pona„Parceli 700 m2' fell 900Rl,riS9KOVO dvojček na »J- LABORP' 320 000 DEM; 1?nhošo z 9ara£ man'šo obnovlje-S000 DEm^0"3 Parceli 510 m2, S§!?*h|S, v'|VKR;^NiD.RULOVKÀ fa>i ' SENČNO gr ,a2i. 160.000 & ,38.000UDRP»° hiš° v III. gr. fceli 800 al« %S m- lv- fa^. na C'ca nad kL1200 m2' J°ST - k&emičninI- 7lm dem- dom -<2L»22-33Too KoroSka c- 16, 32208 PARCELE PRODAMO: sr. Dobrava nad Podnartom 500 m2 25000 DEM; KRIŽE več sončnih parcel v hribu, 40 DEM/m2; ZVIRČE 852 m2 ob zelenm palsu, elektrika + voda na parceli, 60.000 DEM; pod DOBRČO zazidljivo parcelo z lepim razgledom, 1000 m2, 50000 DEM; RADOVLJICA 678 m2 ob cesti, komunalno opremljena, gradbeno dovoljenje urejeno, prispevki plačani, 90.000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, «22-33-00 32209 KUPIMO : KRANJ okolica do 15 km: večjo parcelo na izjemno lepi lokaciji za znanega kupca. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, «22-33-00 * 32210 ODDAJAMO opremljen in neopreml-jene hiše v Škofji Loki. Možen dolgoročni najem. Plačilo po dogovoru. PIA NEPREMIČINE, 623-117, 622- 318 32658 Prodamo HIŠO v Mil. gr. fazi v Železnikih, po zelo ugodni ceni, v ceno je vštet višek grad. materijala ter orodje. PIA NEPREMIČNINE, 623- 117,622-318 32660 Prodamo končno vrstno hiško v Kranju Drulovka, leto zidave 92, hiša ima dve etaži, garaža, vrt. vsi priključki, cena po dogovoru. PIA NE-PREMIČNINE, 623-117, 622-318 Prodamo ČUDOVITO HIŠO s parcelo med Šk. Loko in Žabnico, ki vam zaradi ogromnih bivalnih površin omogoča, da živijo v njej tri starostne generacije. Cena je 430.000 DEM, možen dogovor. PIA NEPRE-MIČNINE, 623-117, 622-318 32662 Prodamo Jesenice gornji del hiše, 120 m2 biv. površine, ni CK, 60.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, tel.,fax 221-785 32687 Prodamo v Kranju v mestnem jedru 35 m2 v pritličju hiše, primerno za poslovno dejavnost in 96 m2 v II. etaži, cena 95.000 DEM. K 3 KERN. 221-353, tel., fax 221-785 32689 Prodamo Bohinjska Bistrica hišo dvojček, 160 m2, stan. površine, CK na premog, parcela 500 m2, cena 214-000 DEM. K 3 KERN, 221-353, tel. fax 221-785 32701 Prodamo v Cerkljah prodamo novo hišo, parcela 500 m2, cena 250.000 DEM. K 3 KERN. 221-353, tel. in fax 221-785 32702 Prodamo Cerklje (Pšenična polica), kmečko hišo in gospod poslopje za prenovo, parcela 1.574 m2, cena 175.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, tel.fax 221-785 32703 Prodamo Gorice prodamo hišo-dvojček parcela 1000 m2, cena 170.000 DEM, Cegelnica 3/4 hiše v pritličju s samostojnim vhodom, parcela 600 m2, cena 112.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, tel. in fax 221-785 327M Prodamo v Ziganji vasi prodamo hišo v 3. gradbeni fazi, cena 130.000 DEM. K 3 KERN, 221-353.tel.fax 221-78 5 32705 Prodamo v Strahinju pritličje hiše (90 m2) s kletjo, ločen objekt za garažo, samostojen vhod, parcela 636 m2, svojo kotlovnico, cena 98.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, tel. fax 221-785 32706_ Prodamo v Domžalah nedokončano hišo v sredini Domžal. K 3 KERN, 221-353, tel, in fax 221-785 32707 Prodamo na Drulovki končano atrijsko hišo, na krajni lokaciji, 400 m2 sveta, na Drulovki nedokončano vrstno atrijsko hišo, stanovanjske površine 120 m2 v eni etaži, parcela 400 m2, možna menjava za stanovanje. K 3 KERN, 221-353, tel. in fax 221 -785 32708 Prodamo v Bistrici pri Tržiču novejšo hišo, tri etaže po 102 m2, parcela 700 m2, cena 300.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785_32710 Prodamo na Bledu adaptriano apartmajsko hišo v centru Bleda, s pogledom na jezero. K 3 KERN 221-353. tel, in fax 221-785_32717 V Tupaličah prodamo parcelo 2000 m2 ob glavni cesti, v Belci pri Mojstrani, ob prometni vpadnici prodamo zazidljivo parcelo 1700 m2. K 3 KERN, 221-353, tel., fax 221-785_32727 MLAKA prodamo zazidljivo parcelo 1060 m2, cena 70 DEM/m2 v Tržiču parcelo 1400 m2 za 70.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, tel.fax 221-78532728 LIPNICA pri Kropi: prodamo zazidljivo parcelo 1400 m2, cena 70.000 DEM, v Žirovnici prodmao zazidljivo parcelo 1.011 m2 v delnem naklonu, cena 60000 DEM, SENIČNO prodamo zazidljivo parcelo 1.575 m2 po 45 DEM/m2. K 3 KERN. 221-353, tel.fax 221-785_32729 Podljubelj zazidljivo parcelo 1000 m2, cena 25.000 DEM, Besnica zazidljivo parcelo 1.300 M2, na parceli stoji obejkt. K 3 KERN, 221-353, tel, in fax 221-785_32730 Kranj Trstenik prodamo vikend parcelo 500 m2, z vso dokumentacijo, izgrajeno I. ploščo, cena 50.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, tel.fax 221-785__ Kranj prodamo apartman na Krvavcu, prodamo vikend pod Krvavcem, 6x8 m, parcela 800 m2. K3 KERN, 221 -353, tel. in fax 221 -785 32734 TELOVADBA ZA NOSEČNICE Za svoj duševni in telesni razvoj otrok pred rojstvom potrebuje umirjeno in sproščeno mamico, kar bodoča mamica lahko doseže s primerno telovadbo in z vajami za sprostitev. Telovadba zajema: * AEROBNO VADBO (prilagojena za nosečnice) * DIHALNE VAJE * VAJE ZA TELESNO IN DUŠEVNO SPROŠČANJE Vse dodatne informacije dobite vsak delavnik od 9. do 22.30 na telefonski št. 064/22-11-33. Športno rekreacijska dejavnost in prodaja na drobno FITNESS STUDIO BRDO PRI KRANJU Kamnik prodamo zazidljivo parcelo 1.124 m2 cena 70.000 DEM.Srednja vas Dolge njive prodamo zaz. parcelo 2000 m2, možno deliti na dve parceli, cena 20 DEM/m2. K 3 KERN 221-353, tel. fax 221-785 32731 I AVTOŠOLA ing. HUIUIAR NAJUSPEŠNEJŠA avtošoIa VO?NJA V OSfbNib V()/ilill POLO, GOLF, FIESTA, SUZUKI... ÍN 7 MOTORNÍIV1 koli SOVI YAMAHA Tečaj CPP vsak PONEDELJEK ob 9h „ Prodam JUGO 45, I. 88, reg. 9, nikoli karamboliran, garai|rJ "J ilO d; 97. »631-177 Prodam JUGO 65 KORAL 32819 malo vozen. O 41 -893 r RADIO 104.5 p|l A 105.9 -Mir 107.5 V|jyli 107.5 OGNJIŠČE »HI 1 ■ lin I —I 1 1 I — — tél. 152-11-26 fix. 152-13-62 Ugodno prodam Z 101 supe^j ig barve, dobro ohranjeno. «58-J „ 32958 ___ Prodam R 18 TL, letnik 1983, vl^jj kljuka. »622-838 ___> GOLF JGL 1.3, letnik 1981, regjf 10/97, zelo ohranjen, poceni P'00 «45-170_—^ k, NISSAN PRIMERA 1.6 SLX ^1 Í D, 1.91, servo volan, elek. s"^. elek. ogledala, možen kr [( »242-277 FORD EXCORT 1.8 D, 91, 70.000 km, prodam Prodam JETTO JX, letnik W*f}'$ It Prodam ALFO 90, letnik 1985, 2.0, druga lastnica. »225-506, po 20. uri 32898 AVTOINTEX prodam več vozil: VOLVO 340 GL, SEDAN D 1.88, NISSAN MICRA I. 86, 87, GOLF I. 86, 1988, TOYOTA CORROLA I. 87, BMW 320 I I. 85, ALFA ROMERO 75 1.6 I.87, VISA 11 RE I.87, HONDA CIVIC SEDAN I. 91. Možna menjava staro za staro, nakup na kredit, prepisi vozil, trgovina z rezervnimi deli. «224-029 32903 10/97, rdeče barve.' «310-5^, OPEL KADETT 1.4 karavan, reg. do 25.8.97. bele barve, ^ 10.900, ŠKODVA FAVORIT I. &2 do 7/97, bele barve, cena "a JUGO 65 I. 89, reg. 4/97, cena ^ DEM, prodam. HYUNDAI JAVORNIK, J. Finžgarja 5, JeS* jo «83-389, od 9. do 12. ure, 1 17. ure TJ MAZDA MX 3 1.6 l.letnik 1?93. AVANTAGE, letnik 1992, SU^. ; LEONE 1.6 karavan, I. 1988, D Al PONY 1.3 L. 3 vratni, lefhiK u(: ZASTAVA 128, letnik 1989. JGL, letnik 1981, prodamo. fiL^ SERVIS LUŠINA ŠKOFJA ^ , «632-286 ra-5 GfiNTflR ■ Cl Bratov Praprotnik 10, NAKLO ^ ^Bt—J Telefon/fax: 064/47-035 PRODAJA m MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEM^ Prodam JUGO 45, I. 89, bele barve, cena po dogovoru. «421 -821 32877 NISSAN SUNNY 1.4 LX, 3 vrata, I. 93, rdeče barve, reg. do 9/97, 34000 km, prodam. «221-510 32888 Prodam HONDO CIVIC 1.6 I, letnik 11/90, prvi lastnik. «215-033 32908 UGODNO PRODAMO: TRAFIC FURGON I. 89; CLIO 1.2 RN I. 93; CLIO 1.4 RT I. 91; R 19 RT 1.4 5 v, I. 93; R 19 RT 1.4 5 v I. 94; OPEL ASCONA I. 83, VOLKSWAGEN PASSAT I. 76. Za vsa vozila možen kredit brez pologa. Vozila so servisirana. Inforamcije po «422-522, RENAULT PREŠA CERKLJE! 3291è Prodam GOLF JXB 1.3, I.88, lepo ohranjen. «55-446 32936 Prodam GOLF CL 1.6 B, letnik 1991, prvi lastnik. «212-273, popoldan 32941 PASSAT KARAVAN 2.0 GT, I. 91, prodam. «225-151, 0609/642-225 32942 JUGO SKALA 55 letnik 1989, registriran do 97, prodam. «49-455 32943 Prodam GOLF JXB 1.3, rdeče barve, reç^ ohranjen, prodam. «325-667 Prodam SUZUKI SWIFT 1.3 GL SEDAN. . 90. reg. do 8/97. «862- 323 32950 SERVIS AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CEVI ZAPOSLITVE Redno ali honorarno zaP°Kt dekle ali fanta v strežbi. «2Z*'* 30839 Takoj zaposlim dekle v °^ .,j «211-963, po 14. uri HOT ELLE Zaposlimo KV NATAKAPJ* z IZKUŠNJAMI- Pokličete nas lahko vsJK dan od 11. do 16. ^ po tel. 064/311-21V Hotel Bellevue, Šmarjetna gora, Kra™' Za terensko delo nudimo zaposlitev. «57-792 informacije v ŽABNICA, SP. BITNJE 22 TEL: 064/311-965 PONTIAC ONEVILLE ameriška limuzina 3.8 avtomatik, letnik 1988, z vso opremo, poškodovan, vozen, prodam ali menjam. «064/736-686 32951 Prodam R 4 GTL, letnik 1987. »332-628 32953 AVTOGENEGA VARILCA, sposobnega opraviti atest z ^0^' Pogoji odprti - vse po °OH »218-338 po 8. uri 2veàer^^g Iščemo sposobne in ^°^f^s' AKVIZITERJE za prodajo m* ^ kih aparatov. »55-446 m »u* 2225__-----JZ* Prikupno dekle za delo v ^ takoj zaposlimo honorarno *> ^ »225-690 Redno zaposlimo v0Jniev C in E kategorije za**™ mednarodni špediciji- AŽMAN d.o.o. Tržaška ul. 1. Lesce. ZAHVALE pEKA ali delavca z izkušnjami j zaposlimo. Pekarna ZEVNIK, Kranj, j ^332-336, od 13. do 17. ure 32537 .WWIZITERJ1!!! Dobro prodajan izde-]% odličen zaslužek. »633-624, '.^Poldan torek 32580 I Zaposlimo dekle za delo v strežbi. I *stro Dama, Nikola Tesla 1, Kranj, ponudbe osebno ali po pošti, »331- '06 32666 s*e v denarni stiski ali celo brez «Poslitve? Mi vam nudimo možnost r&dne zaposlitve ter dober zaslužek. |! g■ sreda in četrtek na »53-415 lUTVeŽ íiW razmerie sprejme-^'TERENU P°tnik°v " DELO NA #1 sreclah m prodaja. »874-220 ob 32761 'scemo stavbnega kleparja in kravja <*. t&311-45 2 32799 °[ Zaposlimo RAČUNALNIŠKEGA s*i SERVISERJA in KOMERCIALISTA, jj H°9oj: vsaj dve leti delovnih izkušenj ^ l^tem področju. »712-112 32819 BAR v Tržiču zaposli NATA-CARICO za delo v šanku v popol-7 &skem čas"- «53-270 od 12-19 h Í PriL?axnite najboljši med najboljšimi Ü &TClte se najbolj uspešni prodaini CPmi P" Prodaji uspešnic kot so: > as Slovenije, Jezikovni tečaji, r|nfe',8íifini vodnik Slove-V 6^'^,ormacije 0609/637-492, 064/ I ^064, 56-105__ 32944 itS*0 možnost dobrega zaslužka a^asem prostem času. «806-362 Tau2 atraktivno in družabno dekle S HONORARNO zaposlimo v STOftu blizu Mengša za strežbo ob ^ndih zvečer. Inforamcija na ^£38-660 32954 V&1 del° dostavljalca ali kurirja Jis^a kombija. «685-186, Uroš ^Va'lKrJ810^ ^'ado ^-^![^e 1. »45-457 32591 OmKf^imentalko. e725_ iWp···»-- _32882 55^Í1S2Lmešanko, staro 3 Pr^~~"-~ 32888 32893 10 simTntl?067^0 KRAV0 in ^lentalko. «51-287 32900 Prodam polovico KRAVE simen-talke. «64-011 32642 KRAVO s teletom in več mlade živine s paše, prodam. «64-114 32787 Kupim 1 teden starega BIKCA simentalca. «51-010 32802 Prodam bikca težkega 110 kg in silažno koruzo. Štebe, Podborš 14, Komenda 32803 Prodam delovnega VOLA 400 kg. «800-391 32807 PODARIM miado MUCKO. «55- 168 32828 Prodam 14 dni starega BIKCA simentalca. Cegelnica 1, Naklo 32831 Prodam 7 mesecev brejo TELICO. Oblak, Zalog 11, Gorice 32876 Zelo ugodno prodam več KOZ ali KOZLIČKOV za nadaljno rejo ali zakol. «861-314 32880 Prodam TELICO, staro 7 mesecev, izredno lepo, za pleme. «421-341 IN MEMÒRIA M SLAVKO PRIMOŽIČ Te dni smo se v Tržiču poslovili od Slavka Primožiča, prave legende tržiškega ljubiteljskega odra, igralca, pevca, organizatorja družabnega življenja med ljudmi tretje starostne generacije. Kljub 77 letom - rodil se je leta 1919 v Tržiču - je vse do zadnjega ohranil živ stik z gledališčem in petjem, zato je zareza ob njegovem odhodu še toliko bolj opazna. Slavko Primožič je bil ves v teatru. Že za mlada leta je krenil na odrske deske in živo so mu ostali v spominu gledališki delci Petrčkove sanje in Garcia Moreno, kjer je debitiral. Na izust je vedel vse pomembnejše vloge svoje kariere. Že pred drugo svetovno vojno je bil pri Sokolih na odru, takoj po njej pa je bil eden soustanoviteljev in obenem gonilna sila tržiškega odra pri KUD Svoboda, nato pri tržiškem amaterskem gledališču kot predsednik, tudi tajnik in blagajnik, pa še režiser včasih. Rad je imel teater, kot to rečejo v Tržiču za oder. Z njim so z veliko uspeha sodelovali vsi tržiški režiserji Blaž Šter, Dolfe Anderle, Mirko Brejc in Jelka Žagar jeva. Kot imenitnemu karakternemu igralcu so mu zaupali več kot trideset pometfibnih vlog v igrah: Žalujoči ostali, Gospa ministrica, Skupno stanovanje, Za stanovanje gre, Lažnivec, Mladost pred sodiščem, Namišljeni bolnik, Dnevnik Ane Frank, Kastelka, Vojak Tanake, Plinska luč, Naši ljubi otroci, Mati, Ogenj in pepel, Operacija, Krog s kredo, Draga Rut, Revolucijska svetba, Trinajst jih bo, Odlikovanje, Čarlijeva tetka, Via mala, Vrnil se je, Sveti plamen, Pot do zlopina, 40 karatov, Požar strasti, Hlapec Jernej, Matura, Lepa čevljarka. Radi so ga videli tudi na tržiškem letnem odru pri sv. Jožefu, kjer je v dveh sezonah igral v Miklovi Zali, nato pa še v Svobodnem soncu in Matičku se ženi. Da je Slavko Primožič rad pel, je bilo razumljivo samo po sebi in spoznal ga je tudi nekdaj znani tržiški operetni oder. Pel je operete Hmeljska princesa. Melodije srca, Pod to goro zeleno, Planinsko rožo in Študentje smo. Soigralci so ga imeli radi, saj je igri znal s svojevrstnim šarmom vdihniti življenje. Bil je lahko vzvišeno eleganten, svetovljanski, očakovsko moder, pa tudi igrivo sproščen, duhovit in blagodejno vesel. Čeprav ga je znotraj bolelo, da so se zaradi osipa mladih ukinjali igralski ansambli, ki jim je bil tudi soorganizator, ni nikoli izgubil poguma. Vedno znova se je vključil tja, kjer je kar vrelo in ustvarjalo, da je bil le teater. Tako je tja v kasni osmi križ z vsem žarom vstopil v gledališko skupino Smeh: Špilal bom, kaj prav posebej dolgega komada pa skoraj ne!" Sredi druženj pri upokojencih, ki jim je bil dolga leta tudi predsednik, in v njihovem zboru je prepeval, ga je doletela najbridkejša vloga. Zastor za Slavkom Primožičem je padel! Tržiškim kulturnikom je delno v uteho, da so ga odlikovali s Kurnikovo plaketo (dvakrat), za svoje gledališko poustvarjanje je dobil tudi Linhartovo, za pevsko pa Gallusovo priznanje. SLAVKO PRIMOŽIČ, HVALA TI! prof. Janez Ster SPOROČILO O SMRTI ^Poročamo žalostno vest, da nas je nepričakovano zapustila naša sodelavka DRAGICA NOVAK Ohranili jo bomo v trajnem spominu. Kolektiv podjetja Iskra Instrumenti Otoče, d.o.o. Sv SPOROČILO O SMRTI J° ŽivlienJsko pot je sklenil naš upokojeni sodelavec iz Tovarne SAVA FORMA ADOLF OREHAR rojen 1934 na§ega dolgoletnega sodelavca smo se poslovili v soboto, 12. oktobra 1996, ob 15. uri na pokopališču na Kokrici. KOLEKTIV SAVA Prodam 10 dni staro TELIČKO SIVKO iz A kontrole. «721-26332987 Prodam BIKCE simentalce, križanca in črno bel. Babni vrt 2, «46-337 32915 Ugodno prodam KOZO staro dve leti. Zg. Bitnje 136, pri Puškami 32923 Prodam 10 dni staro simentalko. «45-401 32934 Prodam čistokrvnega OVNA jezersko solčavske pasme. «800-382 Prodam lepe bele, rumene KANARČKE, dobre pevce. «330-174 32938 Prodam MESO od krave. »730-727 32946 Prodam 3 ieta staro KRAVO. »55- 079 32965 Prodam KRAVO simentalko v 9. mesecu brejosti. Glinje 1 32968 Prodam domače ZAJCE - zaklane. ©802-654 32973 OPRAVIČILO Pri osmrtnici za pokojnim Dolfetom Oreharjem je po pomoti med žalujočimi izpadla: mama Lojzka. Za neljubo napako se iskreno opravičujemo. Malooglasna služba ZAHVALA Ob nepričakovani izgubi našega dragega ANTONA BERNIKA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki sta ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dežurnemu osebju zdravstvenega doma Kranj za hitro pomoč, uslužbencem in učencem OS Stane Žagar, g. Slaparju za poslovilni govor, Remontu Labore, VVZ enota Hrušica in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Iskrena hvala vsem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih. ŽALUJOČI: žena Anica, otroci Toni, Miri in Boštjan z družinami ter ostalo sorodstvo Kranj, 10. oktobra 1996 V SPOMIN MIRI RAZIGNER rojeni Pogačar 8. oktobra so minila 3 leta žalosti in bolečine, odkar nas je za vedno zapustila naša ljuba mamica, hčerka in sestra. Iskrena hvala vsem, ki se je spominjate. Njeni: oče, mati, hčerka Mateja in sin Primož ter brat Darko ZAHVALA Povsod te iščejo oči, zamen te iščejv dlani, vedno znova, ko jutro se budi, se vanj zazremo s solznimi očmi, srce v bolečini zaječi, tebe med svojimi več ni. Naš dom je prazen vsak dan, vendar v naših srcih živel boš z nami vekomaj, saj zlatih src in zlatih rok kot si imel jih ti, malo še živi. DRAGU FINŽGARJU, st. Begunje na Gorenjskem 128/a Ob smrti našega dragega moža, očeta in dedka, se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, njegovim bivšim sodelavcem, prijateljem in znancem, pa tudi vsem sodelavcem sinov Draga ml. in Sama. Srčna hvala dr. Grmovi za dolgoletno zdravljenje in njeni med. sestri Štefki, društvu upokojencev Begunje, gospe Leskovčevi, gospe Kočevarjevi, gospodu Hrovatu za poslovilne besede ob odprtem grobu, darovalcem cvetja in sveč, za vsa pisno in ustno izrečena sožalja vsem, ki ste darovali namesto cvetja v korist bolnišnici Jesenice, bratom Zupan za ganljivo zapete pesmi, g. Podgorniku za zaigrano Tišino in pogrebni službi Akris. Vsem, prav vsem, imenovanim in neimenovanim prisrčna hvala, ki ste se v tako velikem številu poslovili od njega. Drago, hvala ti za vse, kar si naredil za nas! Žalujoči: žena Francka, sinova Drago in Samo z družinama, brata, sestre in ostali sorodniki Begunje, 9. oktobra 1996 ZAHVALA Saj ni rečeno, da te ni, čeprav tvoj glas se več ne sliši. Beseda tvoja v nas živi med nami si. Ko se oziramo okrog, povsod te čutimo - mi vsi. Saj ni rečeno, da te ni. Med nami si, med nami si. (Rudi Robič) Ob boleči in nenadomestljivi tragični izgubi našega dragega sina, brata, vnuka, pravnuka, nečaka in bratranca JURETA SODNIKA 1989 se zahvaljujemo vsem m vsakemu posebej, ki so nam izrekli pisno in ustno sožalje, darovali cvetje, svečke in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iz vsega srca hvala osebju in sošolcu OŠ Matija Valjavec Preddvor, Skakalnemu klubu Triglav Kranj, Lovski družini Storžič, občini Preddvor, dr. Hriberniku in vsem, ki so nam kakorkoli pomagali. Hvala tudi duhovnikom za lep pogrebni obred, otroškemu pevskemu zboru, pevcem Zupan, trobentaču in Navčku. VSI NJEGOVI ZADNJA STRAN r »MERKUR Slovesnost na Katarini TC DOM Cesta na Okroglo 8, Naklo, telefon: 064 488 303, delovni čas od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure Spet prišlo je v DOM jesen, vso z barvitostjo prežeto Okrasne rastline za zelenice, skalnjake, žive meje, za prekrivanje tal DOBER NASVET ♦ strokovno svetovanje tudi za urejanje vrtov AKCIJSKE CENE RAZNOVRSTNA PONUDBA ♦ več kot 200 vrst sadik grmičevja, drevnin, trajnic, vrtnic in jagodičevja ♦ sadike za živo mejo: tuja smaragd, velikost od 40 do 50 cm _1.099,00 tuja sunkist, velikost od 20 do 30 cm _ 276,00 liguster,velikost 50 cm _ 85,00 češmin, rdeči _ 405,00 Vse potrebno za ureditev grobov CELOVITA PONUDBA ♦ zemlja, pesek, okrasne rastline, cvetoče lončne krizanteme, več kot 40 različnih nagrobnih sveč UGODNE CENE sveče,trije kosi, gorljivost pet dni mačehe, raznobarvne __ enoletna resa,Er|ka pesek za posip grobov, Bianco Carrara: vreča 25 kg vreča 50 kg 350,00 70,00 399,00 _ 590,00 1090,00 Z Merkurjevo kartico zaupanja še najmanj 4% in največ 8% ceneje! Cestno podjetje Kranj obvešča, da bo na cesti R 314 skozi Železnike, na odseku Podrošt - Cešnjica (od Plavža do odcepa za Ojstri Vrh), zaradi asfaltiranja: popolna zapora ceste od danes, torka, 15.10.1996, do sobote, 19.10.1996, od 7.30 do 13.30. ure Obvoz v času popolne zapore je na relaciji Železniki - Ojstri Vrh - Megušar - Miznikar - Jesenovec in obratno. Avtobusni promet je urejen s prestopanjem. Udeležence v prometu opozarjamo, da se ravnajo po prometni signalizaciji in z razumevanjem upoštevajo, da navedenih del ni možno izvajati med prometom. Rafunalniiki engineering d.0.0. Zavod za računalniško izobraževanje Jaka Plania 13,4000 Kranj. SLOVENIJA Tel.:064/331 441, ISDN:064/350 200, Fax:064/325 978 Microsoft HOT UNR:064 331 020, MS.POMOCAJ3UNET.SI DOBER RAČUNALNIK ZA POŠTENO CENO opus - podjetje, vredno zaupanja Cesta je premaknila 30 let V nedeljo so na Katarini proslavili asfaltiranje ceste in nove orgle v reritil Katarina, 14. oktobra - "Toliko kot smo letos premaknili v krajevni skupnosti Trnovec -Topol oziroma na Katarini, nismo zadnjih trideset let skupaj. Zasluga in zahvala pa gre županu občine Medvode Stanislavu Žagarju in vodji za komunalne dejavnosti pri uradu župana Cirilu Hočevarju," je ob odprtju asfaltirane ceste poudaril predsednik gradbenega odbora v KS Trnovec-Topol Ciril Sušnik. Ob odprtju blizu dva kilometra urejene, pet metrov široke, asfaltirane ceste (okrog šest sto metrov asfalta zaradi slabega vremena še niso položili in ga bodo v UIOW VVIWUU »i 5« T , 0, prihodnjih dneh) in blagoslo- niki pa so pripravili veselico in novih orgel s trinajstimi pvi vitvi novih orgel v cerkvi na Katarini so v nedeljo imeli pri šoli na Katarini pravi praznik. Za program so poskrbeli šolarji, povabili so godbenike iz Medvod, z ansamblom Meseč- srečelov. Cesto je slovesno odprl župan Stanislav Žagar, blagoslovil pa jo je domači župnik Slavko Kimovec. Ob treh popoldne pa je bila slovesna maša z blagoslovitvijo čimi registri. Šest let so pripravljali na ta dogjgj denar pa so prispevali J« in dobrotniki iz raznin *» Maševal je škof Alojz • A. Žalar Odločna zahteva krajanov KS Senica Šolski okoliš naj ostane nespremenjen Krajani Senice so se pred 15 leti odločili za šolski okoliš in šolo na Svetju« izgradnjo šole v Sori se dosedanjemu okolišu ne bodo odrekli. Senica, 14. oktobra - 371 rave pojasni razloge. Pred zaključkom redakcije smo dobili sporočilo iz urada župana, da iz dnevnega reda podpisov, s katerimi so izrazili zahtevo, da se ne želijo odreči šolskemu okolišu oziroma šolanju svojih otrok v šoli na Svetju, so v nedeljo na zboru krajanov ponovno potrdili s sprejetjem sklepa, da odločno nasprotujejo kakršnimkoli spremembam. Poudarili so tudi, da niso proti šoli v Sori, vendar pa ne pristajajo na nikakršne manipulacije z njihovimi otroki, če je zgrajena šola v Sori prevelika. Podporo ugotovitvi, da so v petnajstih letih utrdili in navezali trdne stike s šolo na Svetju in vsakodnevnim utripom v tem okolišu, so na zboru v nedeljo dobili tudi od predsednika občinskega sveta Mitje Ljubeljska in predsednika odbora za družbene dejavnosti ter člana občinskega sveta Mira Debeljaka. Odgovora, zakaj je občinska uprava z županom v predlaganem odloku opredelila spremembo dosedanjega šolskega okoliša za šolarje v KS Senica, na zboru niso dobili. Župana s sodelavci iz občinske uprave namreč ni bilo. Zato so nekateri zahtevali, da se zbor skliče ponovno in da župan z odgovornimi iz up- današnjega zasedanja u.*1! v. vse odloke o ustanovitvi nih vzgojno-izobraževa zavodov. • A. Žalar GG r< - m. k ♦•» y4 ' Sar T B ne*-B i t>4 jr pa r*CJ-irwv /rt v ItHKH - TOj £>A/f Fa.lS.jf KVJfCft, Z>^ ?tune*~a as& jSos,? c xapi m tMLi Se «o tj , H.OT wr c a e *~ ! ■sAf+cur V4~£et«a 2>oceA J>o T$*.c-m. Kr·íi'gT.............................. V pravni državi je odločba odločba, pa čeprav je napisana na... ZADNJA NOVICA Odkrili 190 kilogramov heroina Tovornjak in voznik nista iz Alpetoura Škofja Loka Kranj, 14. oktobra - Novico, da so v nedeljo na mejnem prehodu Gradina pri Dimitrovgradu med Bolgarijo in ZR Jugoslavijo našli na Alpetourovem tovornjaku s kranjsko registracijo med papriko 190 kilogramov heroina, na ilegalnem tržišču vrednega 200 milijonov mark, nam je danes tik pred zaključkom redakcije demantiral direk- tor Alpetour Špedicije transporta Loka Janez Sušnik. Neuradno *® izvedeli, da gre za tovornjak frr Alpeturist s kranjsko registracijo. v nik tovornjaka, za katerega je pre^s ^ valni sodnik Okrožnega sodišča v Pn* jg odredil pripor, pa je (potrditev smo do g na njegovem domu) Marko OselJ Zgornjega Brnika. • A. Ž. 1ADÍO «Aní 913 Ff) STKRKO NINI KVIZ • VSAK DAN OB 11,30 URI