ÍV 79003 LIST Naročnina: Za Ameriko in za celo leto $ arg. 6.—; za pol leta 3.50; Za druge dežele 2.50 USA-Dola-rjev. ORGANO DE LA COLECTIVIDAD YUGOESLAVA Loto VIII. Dirección y Administración: Gral. César Díaz 1057, U. X. BUENOS AIRES, 9. JANUARJA 193 Aires Štev. 1. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. LIST IZHAJA OB SOBOTAH Rokopisi se ne vračajo NAŠI JAVNOSTI "Novi list" in "Slovenski tednik" sta se združila v eno samo glasilo slovenskega izseljeništva v Južni Ameriki, v "Slovenski list". Mislimo da nič ne pretiravamo, če rečemo, da. pomeni ta združitev nad vse važen ter mnogo obetajoč dogodek, ki ga bo gotovo pozdravila z iskrenim veseljem vsa naša javnost. Združitev listov se j a izvršila brez slehernega bobnanja, pači pa po treznem preudarku in v globokem ter iskrenem prepričanju, da, je tako najbolj prav za skupne koristi našega izseljeništva, ker je samo z združitvijo sil mogoče pričakovati, da bo skupno delo rodilo za našo kolo^-nijo lepše kulturne, gospodarske in socialne uspehe, nego jih je moglo doslej prinašati. Glavni namen "Slovenskega lista" je služiti koristim slovenske in s tem tudi jugoslovanske izseljenske skupnosti v tem delu sveta. Ker je glasilo slovenskega delovnega ljudstva v izseljeništvu, se bo list vselej potegoval za koristi in pravice delavstva; nasproten bo, po svojem smotru, vsakemu izrabljanju človeka ter bo podpiral vsako socialno reformo v korist dela. Prizadeval si bo služiti izobraževanju posameznika in podpiral bo vsako kulturno akcijo izseljenskih organizacij, katerih delovanje je za slovensko izseljensko skupnost koristno. "Slovenski list" bo stal na stališotu, da je Jugoslavija domovina vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev in vztrajno se bo boril proti kulturnemu, gospodarskemu in političnemu zatiranju bratov onstran meje. Aktivno ne bo posegal v nobene strankarske boje niti v domovini, niti v Argentini, stal pa bo, v skladu s politično tradicijo našega naroda, vselej na načelu demokracije in odklanjal bo slehern o ekstremistično propagando. List je last Konsorcija "Novega lista" in "Slovenskega prosvetnega društva" v Buenos Airesu, vodi ga pa poseben odbor, v katerem imata SPD in KNL vsak po tri svoje zastopnike. Izdajatelji "Slovenskega lista" ter tisti, ki ga pišejo in upravljajo, ne( iščsjo od njega nikakih gmotnih dobičkov, marveč imajo edinole namen in željo, da bi list bil v kar največji meri koristen slehernemu našemu izseljencu in vsej naši skupnosti. Mogel pa bo uspešno vršiti svojo nalogo le tedaj, čo ga bo vse naše izseljeništvo tudi v resnici podpiralo tako in še bolj nego je doslej oba lista, iz katerih je vzrastlo sedaj edino in skupno glasilo vseh Slovencev v Južni Ameriki. Rojaki! Rojakinje! Prepričani smo, da je združitev listov pametna stvar; uverjeni smo, da so smernice, katerih so bo držal "Slovenski list", edino pravilne; zagotavljamo vas, da nas vodijo najboljši nameni in zato vas prosimo in zato od vas pričakujemo, da nas boste podpirali pri našem delu. "SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO" "KONSORCIJ NOVEGA LISTA" AVISO Comunicamos a los suscriptores, avisadores y amigos de los periódicas. de la colectividad yugoeslava "NOVI LIST" y "SLOVENSKI TEDNIK" que —en homenaje a la unión de las fuerzas vivas de la colectividad que felizmente se está produciendo en los últimos tiempos— hemos decidido hacer la fusión de los dos periódicos mencionados en un solo y único órgano esloveno de la colectividad yugoeslava en la América del Sud bajo el título de "SLOVENSKI LIST" cuyo primer número presentamos. El "SLOVENSKI LIST" continuará persiguiendo los nobles propósitos a. los cuales han servido el "SLOVENSKI TEDNIK" durante siete años y el "NOVI LIST" durante sus cuatro años de vida: será servidor fiel y desinteresado de los intereses de la colectividad y promovedor activo de las relaciones amistosas, d& todo orden, entre la noble y hospitalaria Nación Argentina, segunda patria de nuestros laboriosos inmigrantes, y la Nación Yugoeslava. "SLOVENSKI TEDNIK" "NOVI LIST" NAROČNIKOM IN PRIJATELJEM "NOVEGA LISTA" "Slovenski tednik" in "Novi list" sta se združila v eno in edino slovensko tedensko izseljensko glasilo v Južni Ameriki — v "Slovenski list", katerega prvo številko Vam danes predstavljamo. Prepričani smo, da boste vsi z zadoščenjem in z iskrenim veseljem pozdravili to .združitev, ki odpravlja marsikaj nevšečnega iz naše kolonije in ustvarja obenem podlago za lepo in kori- stno sodelovanje vseh naših ljudi, ki so dobre volje. Toplo se vsem naročnikom, oglaševalcem in prijateljem "Novega lista" zahvaljujemo za naklonjenost, ki so nam jo tako zvesto izkazovali, obenem pa jih prosimo, naj s še večjo vnemo, s š& večjim navdušenjem podpirajo sedaj ta naš skupni list, da bo lepo rastel in se siril, da nam bo vsem v veselje in v ponos. "NOVI LIST" Poslanik Dr. Cankar o nekaterih izseljenskih problemih Uredništvo "SlovesiiKega lista" se je obrnilo na našega novega poslanika g. (lr. Izidorja Cankarja s prošnjo, da bi povedal nekoliko besed za našo izseljensko skupnost v Jnžni Ameriki, pa je g. minister rad ustregel naši želji. Tu prinašamo njegove izjave: Zelo prijetno mi je, da se mi je po ljubeznivem povabilu uredništva ponudila prilika, da morem po izročitvi svojih akreditivov g. predsedniku republike Argentine in takoj ob pričetku novega leta izpregovo-riti tukajšnji jugoslovanski koloniji nekaj besed. Naj omenim pri tem tri stvari, ki se mi zdijo važne in ki, ako scim mogel v tem kratkem času stanje v naši koloniji pravilno oceniti, naše izseljeništvo posebno zanimajo. To je razmerje naše kolonije do Jugoslavije, razmerje do naših domačih notranjepolitičnih moči in slednjič razmerje do velikih vprašanj, ki posegajo danes v politično življenje že skoraj vseh držav. Jugoslovanska državna skupnost mora biti osnova vsega našega političnega mišljenja in udejstvovanja, zakaj samo po tej državni skupnosti morejo Srbi, Hrvati in Slovenci živeti polnovredno življenje med ostalimi narodi če kdo drugače misli, je nepolitična glava,, je sanjale Če bi Jugoslavije ne bilo, bi Slovenci zopet gledali tuje napise na Zidanem mostu, tuje ljudske šole ob Savi, tuje najvišje politične in sodne uradnike v svojem glavnem mestu in bi živeli dalje življenje suženjskega narode-; brez Jugoslavije bi Hrvatska, okrnjena na vseh straneh, postala politično brezpomembna provinca in predmet krute politične in gospodarske eksploatacije; brez Jugoslavije bi Srbija bila, neznatna balkanska državica, šele ta velika jugoslovanska državna tvorba nam je dala vsem politične moči, med-nrodnega ugleda in možnosti, da se gospodarski razvijemo, kakor delavnost našega ljudstva in bogastvo naše zemlje dopuščata. Seveda je notranje« državno življenje odmevalo tudi nred jugoslovanskim izseljeništvom v daljnem svetu; hrup strankarskih bojev, ki so se bojevali tamkaj, se je kakor po megafonu prenašal preko oceana. To ni nič čudnega, zakaj čim tesneje je kolonija navezana na svojo rodno zemljo, s tem večjo strastjo sprejema vse, kar se v njej dogaja. Toda medtem ko spremljamo notranjepolitične dogodke v domovini in ko nam naša, vroča kri ne bo dala, da jih opazujemo z budističnim mirom, moramo vendar gledati te dogodke z drugačnim pogledom, nego jih gledai bojeviti strajnkar, strumno uvrščen v svojo organiza,-cijo doma. Tu jih moramo gledati z večjo objektivnostjo, ki nam bo potrdila, da se je Jugoslavija, kljub vsem težkim dogodkom, v osemnajstih letih skupnega državnega življenja Srbov, Hrvatov in Slovencev zunanjepolitično dvignila do velikega ugleda, da/ se gospodarski krepko razvila, da se je upravno razmeroma zelo hitro izpopolnila in da kulturno ustvarja blago, ki ga smemo z mirno dušo pokazati na kulturnem tržišču evropskih narodov zelo starih tradicij. Človek, zapleten doma v osebne politične spore in dnevne strankarske boje, more to znamenito dejstvo prezreti; mi pa ne smemo pozabiti nanj, zakaj daje nam poguma, ponosa in upanja. Ti osebni politični spori in dnev- ni strankarski boji so v daljni jugoslovanski koloniji nepotrebni, so brezsmiselni, so škodljivi. V Jugoslaviji je dovolj zelo brihtnih glav, ki bodo, kakor kaže, kljub vsemu znale pereča, vprašanja notranje politike slednjič vendarle tako rešiti, kakor zahteva korist ludstva ik države. Mi tukaj brezsmiselno tratijo svoje moči, ako notranjepolitične boje svoje domovine prenašamo na argentinska tla, ker s tem nihče ne pomaga svojemu političnemu prijatelju doma, marveč le škodi zavesti bratske skupnosti in mirnemu sožitju ter tako tudi ugledu kolonije v tujini. Nekateri mislijo — čeprav po krivici, kakor sem prepričan — da je svet danes že razdeljen v dva tabora, v fašističnega in komunističnega, in skušajo Jugoslavijo enostransko opredeliti glede teh vprašanj ; tudi v tukajšnjem jugoslovanskem tisku se je o tem govorilo. Zato je potrebno reči, da so vsi takšni in podobni komentarji o jugoslovanski politiki napačni. Jugoslavija ni niti fašistična niti komunistična, in ima za to svoje držanje dovolj dobre razloge. Kar ona hoče v. svoji politiki, je spoštovanje njenih pravic, mir na zunaj in znotraj ter vztrajno delo za stalem gospodarski in kulturni napredek naroda. In v tem ji tudi najbolj daljni izseljenec more pomagati. Jugoslovanska kolonija v Argentini je po veliki večini mlada in po svojem največjem delu gospodarsko šibka; troba je, da sleherni zase in vsi za skupnost zastavijo moči, da se po sameznik in narodna celota gospodarsko okrepi. Jugoslovanska kolonija, kulturno nikakor ni tako zaostala kakor nekatere druge, a vendar je treba, da naša »posvetna društva svoje vzgojno delo še bolj razširijo in da pritegnejo v svoje vrste čim več rojakov, tudi tiste, ki so danes še brezbrižni za naša narodna in prosvetna stremljena. Naše šolstvo je v Argentini — razen nekaj malo poskusov, nesebično in brez sleherne pomoči začetih — popolnoma zanemarjeno, tako da se raznarodovanje naših otrok vrši mnogo hitreje in škodljiveje, nego je po naravi stvari nujno; treba je, da se vsa kolonija upreže v delo za narodno zaščito našedece in da se to delo sistematično "organizira. Da vse to opravimo, mora med nami vladati razen osebnega poštenja medsebojno zaupanje, prava ljubezen in neporuš^jiva zavest nacionalne skupnosti, ki prezira tisto, kar nas razlikuje, ir. gleda zlasti tisto, kar nas druži. To je potrebno doma, še mnogo bolj je to potrebno v tujini. Naj mi še tako pretiravamo važnost razlike med Subotico in Cetinjem, med Skopljem in Ljubljano, tujec teh razlik ne vidi in ne razume; pred njim smo vsi zgolj Jugoslovani in v njegovi sodbi je sleherni za vse druge odgovoren. Le nespameten človek more pozabiti na srbstvo svetega Save, na Kosovo polje in na Karadjordja, more pričakovati, naj izginejo iz spomnina hrvatski kralji in Grgur Ninski, more zaMevati, naj Slovenci nehajo govoriti tisti jezik, ki ga je pred štiristo leti pisal in tiskal Primož Trubar, toda tujina gleda v nas vendar nekaj drugega: jugoslovansko nacijo. Naša dolžnost je, da ravnamo v vsem tako, da se bo ime te nacije s spoštovanjem imenovalo in da ga bomo sami s ponosom nosili. RAZNE VESTI Velika Britanija in Italija uta se pogodili, da bosta spoštovali medsebojne interese na Sredozemskem morju ter da de bosta skušali spremeniti sedanjega stanja moči na njem. S tem se je začasno uredilo razmerje med Londonom in Rimom in se je odstranila ona huda napetost, ki je bila nastala v od-nošajih med Anglijo in Italijo za časa etiopske vojne. Abd-el-Krimu, junaku iz rifske vojne, ki je dolgo kljuboval Špancem in Francozom, a je bil končno le premagan ter interniran na otok Reunión, nameravajo Francozi vrniti svobodo ter mu dovoliti- da se nastani v Franciji. V Kaspiškem morju, v Rusiji, je silen vihar zalotil veliko število ribiških čolnov ter jih pognal na odprto morje. Več sto ribičev, ki so brez tople obleke in brez živeža, se nahaja v emrtni nevarnosti in plavajoče ledene gore groze, da zdrobijo njihove čolne. Oblasti so poslale na pomoč letala in ledolomce. Na tragičen način se je zaključil izlet, ki ga je priredila neka šola ii Santiago de Chile po reki Maipo. Šolarji so se vozili na splavu, ki so je — radi neprevidnosti in razposajenosti otrok — prevrnil, učitelj-njegova žena in trije otroci so utonili. Veliko strategično cesto, ki bo peljala iz Moskve na zapadno mejo, grade že nekaj mesecev v Rusiji. Pri delu so zaposleni izključno politični kaznjenci. Cesta bo tako široka, da bo moglo po več vozov hkrati vštric voziti. Strašna nesreča se je dogodila v Mek-siku pri gradnji ceste med Bermejillom in Palmitejem; eksplodiralo je več sto kg dinamita ter ubilo 36 delavcev in jih veliko ranilo. V Solunu v Grčiji so nahaja že več tednov španski tovorni parnik, natovorjen s strojnicami in munici-jo, ki jih je imel peljati iz Rusije na Špansko. Posadka se brani zapustiti luko tev kreniti Z la&jo proti španskim vodam* ker se boji, da bi parnik padel frankovcem v rokei Holandska prestolonaslednica princesa Julijana se je v sredo poročila s knezom Bernardom vo® Lip-pe Riesterfeldom. Vršile so se velike svečanosti in zadovoljni so bili tudi mnogi kaznjenci, ki so bili ob tej priliki pomiloščeni. Med 230 obtoženci, ki so osumljeni sodelovanja pri novemberski komunistični revoluciji v Braziliji, je tudi argentinski državljan Rodolfo Ghioldi. Nekatere obtožence je že začel soditi posebni tribunal za zaščito države. V Italiji, od Pontebe v smeri proti Jugoslaviji je bil v četrtek ob 22.25 močan potresni sunek, ki je poškodoval veliko hiš v Pontebi in v Chiusaroti. Ljudje so v strahu bežali na polja, kjer so v najhujšem mrazu prenočili. O človeških žrtvah ne poročajo. Stran 2 NAŠ NOVI POSLANIK AKREDITIRAN PRI ARGEN-SKI VLADI V torek 29. decembra je predsednik republike gen. Justo sprejel v svečani avdijenci našega novega opolnomočenega ministra g. dr. Izidorja Cankarja, kateri mu je predložil svoja poverilna pisma. Ob tej priliki je naš g. poslanik imel kratek govor, v katerem je posebe omenjal prijateljske vezi. ki družijo Argentino in Jugoslavijo, da bi se s sklenitvijo naše številne jugoslovanske kolonije in pa potrebo, da bi se s sklenitvijo trgovinske pogodbe ojačile tudi trgovinske zveze med obema državama. Pred vladno palačo ir. pozneje na poslaništvu je g. poslaniku izrazilo svoje čestitke mnogo članov ko-uonije. DR. STOJANOVIČ ODPOTOVAL V NEW YORK G. dr. Božidar Stojanovic, bivši odpravuiik poslov in svetnik našega poslaništva v Butnos Airesu. nas je 2. t. m. zapustil; odpeljal se je z ladjo "Western Prince" proti New Yorku. kjer bo prevzel posle tamošnjega generalnega konzulata. Slovo, ki mu ga je priredila kolonija. je jasno pokaza'o, kako velike simpatije si je znal g. dr. Stojanovic pridobiti med vsemi našimi izseljenci v onem kratkem času, ko je bival med nami; bil je mož, ki je imel za vsakega izseljenca prijazno in iskreno besedo ter odprto src<\ mož, ki je takoj po svojem prihodu stopil v stike /. našim tukajšnjim narodom ter se zanimal za vsa naš» izseljenska vprašanja. Na predvečer njegovega odhoda se je vršila v hotelu "Castellar" poslovilna večerja, na kateri je bilo preko 70 oseb. Cela vrsta govornikov se je oglasila k besedi, da izreče dr. Stojanoviéu pohvalo in zahvalo za njegovo delovanje med nami ter da mu želi kar največjih uspehov tudi na njegovem novem \ažnem mestu; govoril je na tej večerji tudi g. poslanik, ki je obžaloval, da izgublja z dr. Stojanovicem vrlega sodelavca in kolego. S prisrčnimi besedami se je g. generalni konzul zahvalil vsem. Na ladjo se je prišlo naslednjega dne poslovit od g. dr. Stojano-vica izredno veliko število rojakov, kolikor jih gotovo dotlej še nikoli ni bilo okrog nobenega iunkcionar-ja našega poslaništva-, kc se je — poslavljal. G. Stoja.novicu želijo vsi, ki so ga poznali, obilo uspehov in zadoščenj tudi na njegovem novem mestu. PRODAJA LOTERIJSKIH LISTKOV Uprava državne loterije pripravlja veliko preosnovo glede prodaje loterijskih listkov. Po tem načrtu bi smele prodajati te listke samo one agencije, ki bi imele posebno tozadevno dovoljenje. Ta preosnova je zamišljena zaradi tega., ker so se pri razproda,ianju listkov dogajale velike nerednosti in prekupčevalci naravnost oderuško navijali cene. PROMETNE NESREČE V BUENOS AIRESU Kakor je razvidno iz poročil, je bilo v 1036. letu od avtomobilov, omnibusov. zasebnih avtov, "colecti-vov". k-imijonov. vozov, hiciklov in tralmvaiev do smrti novo/enih • v orla vnem mestu renublike 106 oseb, ramenih na 6126. Povnrečno torej je promet povzročil več ko 17 žrtev na dan. jem Durquetom na. čelu. so v sredo, okrog 1 ponoči, na svojem pregledovanju. na višini Berazategui. kakih 200 metrov od obrežja, opazili sumljiv čoln, ki ni imel luči, kakor je to predpisano. Krenili so tedaj s svojim poizvedovalnim čolnom tja. Toda, ko so dospeli v bližino, so jih s sumljivega čolna, sprejeli s streli. Seveda so tudi stražniki pričeli streljati ter pri tem enega iz sumljivega čolna ranili in sicer 28 letnega Antonia Gioio. Razen tega so prijeli tudi Juana Equiva, starega 43 let, ter gospodarja, čolna. Marjana Casaglio, ki je pa skočil v vodo, ko so jih peljali v pristanišče. V čolnu je bilo 3800 kg svile v vrednosti črez 100.000 pe-sov; svilo so seveda zaplenili. Casaglio pa. iščejo, toda ne v vodi. ker je predober plavač. da bi utonil, ampak na suhem, da ga spravijo pod ključ. ZOPET DVE ŽRTVI KOPANJA To nedeljo je zahteval;: voda zopet dve žrtvi. Pri kopanju v San Isidru je utonil 18 letni Alejo Dor-ta, v Olivosu pa Plácida Andó. star 23 let. Oba utopljenca sta bila iz Buenos Airesa. V mlaki novega pristanišča, na višini pvenide Costanera, in Canninga je tam službujoči stražnik našel že razpadlo truplo kakih 40 let starega moškesra. o katerem se ne ve. je li ntonil ali postal ž-tev zločina. se zamogi. po nedoll^ be protikc/HU osnutka ze.' uoloc-iia zakonskega LOMA Reklamna cm J/H^E. í Popolno pohištvo za jed'lnco .... -"p -ji spalnico-' t w — "i ,r V *»£'«/. i Avda,. SAN MARTIN 27d0 U. T. 59-0504 | \,Na pol kvadre) Buenos Aires ¡I Dr. ADOLFO HELMANN Bivši zdravnik bolnišnice Alvear, po rodu Ukrajinec Sprejema od 16. do 18.. v nujnih slučajih pa ob katerikoli uri Av. SAN MARTIN 6059 U. T. '50 — .Devoto — 1523 PREDSEDNIK JUSTO ODIDE V TUCUMAN Guverner province Tucumán je novabil nredsednikr. republike, gen. Justa, ki se seda i mudi v Mar del Plati, da bi obiskal Tucumán. Državni predsednik se je temu vabilu odzval ter bo sredi aprHa posetil nrovineo. POSADKA LADJE "C. S. ANTO NIO" BO DEPORTIRANA Posadka šnanskesra prakomorske-2-a narnika 'Cabo San \ntonio". ki se že več mesecev nahaja tukaj, v Buenos Airesu. pod nadzorstvom političnih oblasti. bo deportirana, naibrž na pa miku "Tb;r". ki se se-d»i mudi v tnkaišnem pristanišču. "C. S. Antonio" pa ostane še nada-lie a* tuknišniih vodah. DR. DE T.A TORRE ODLOŽIL SVOJ MANDAT l»r. LisaV««!' i- In To'tp, senator z i nrov ta Po je odložil svoj man...... kšnih vzrokov je ina.pravil ta ¡••¡•rak se ge ne ve. ker noče dati no¡ -nih pojasnil. Znano je le toliko. <. kratkem odpotuje v Rosar v <>r si misli nekoliko odnočiti ter si ses! ,ti s svojimi prijatelji in strankarskimi somišljeniki. BOGAT PLEN Carinski stražniki tnkaišnie mornariške podnr'ofektnro, z Bartolome- IMMIU' TRAGIČEN DOGODEK NA KOMISARIJ! ANGEL VELYANOVSKY UVOZ — ZASTOPSTVA — IZVOZ Edini uvoznik jugoslovanskih suhih gob in semen za Argentini j o in Uruguay 24 DE MAYO 726 J'. T. 31 BUENOS AIRES J t Retiro 331.") J Y nedeljo se je dogodil v Merce- | desu nenavaden slučaj, pri katerem j sta. dva človeka izgubilo življenje, tretji pa je bil težko ranjen. Pred kratkim je policija v Mercedesu prijela nevarnega zločinca, nekega Miguela Ponceja. ter g», imela tam zaprtega. Ker se je zločinec zelo dostojno vedel, so mu n i komisariji dali precej svobode. To svobodo je pa Ponce izrabil za to, da si je tam prisvojil tri revolverje, ki jih je nameraval v "ugodnem" slučaju uporabiti. V nedeljo zjutraj, ob 7., je šel v stražniško nisarno, ne da bi mu kdo t<> poskušal braniti, ker je pač užival .'. upanje. Nemoteno je torej šel v pisarn* kjer sta se službujoča uradnika pogovarjala. Nenadoma. potegne Ponce iz žepov dva revolverja ter dvakrat ustreli v En-riqueja Garcío, ki se takoj zsrrudi ter po par minutah izdahne. Uradnik Ríos se je skušal braniti pred strašnim človekom, tod i še predem nm je uspelo potegniti revolver, je že p del težko zadet. Kaznjenec Juan Sierra, star 53 let. ki se je v tem trenutku tudi nahajal v pisarni, je hotel pobegniti, toda Ponce je ustrelil tudi njega. Streljanje je privabilo tja stražnike, -d so takoj spoznali za kaj se «re ter so nevarnega čloiveka obkolili. Ko je Ponce izprevidel, da ne more uiti, si je pognal kroglo v glavo in bil takoj mrtev. SENAT ODOBRIL ZAKONSKI PREDLOG O ZATIRANJU KOMUNIZMA Prejšnji četrtek je b'"l v senatu sprejet predlog senatorja Sancheza Soronda o pobijanju komunizma; 17 senatorjev je glasovalo za predlog, proti njemu pa 4. Če ta siklep potrdi še poslanska zbornica, tedaj posta- VELIKA >rSSB KCA Grozna nesreča . •. > 'ipetila dne 22. decembra tu pri ■.<( O!-, og dru-ure pop., ko je odha.ial t,, vlak. natovorjein s cementóla ir. »pn m, iz Lome Negre. je pove 'i! nas ■-<> rojaka. Milana Protičai. •:' o-ša v Bana tu. ki je bil <• 1. društva "Bled". Delal je že več časa "EmboV sadori" in je bil zelo priljubi;» i med svojimi rojaki in ostali™' lavci. kan- je pričal tud nie greb. ki se je vršil drugi ¡a; v •!..-varriji. Pokojni Milan je naš prvi : n. 1 i je storil tako žalostno smrt v i-i ji ni. Ob tej priliki izražam., :-:.i"-no sožalje njegovemu bratu t aj ter njegovi ženi in deci v don ovini. Dragi Milan i Bodi Ti lahka tuj.. zemlja! Jožef Zlogar, tajnik. IZ UREDNIŠTVA IN UPRAV-NIŠTVA F. J. Egipt. — Vam bomo poročali, dasi imamo malo upanja na uspeh, ker je tudi tu dovolj te vrste konkurence. Pozdrav! J. J. Calchaquí. — Vam bomo dali nasvet. Pozdrav! A. B., Rosario. — Naslov novega naročnika prejeli. Hvala! Pozdrav.! J. F. Villa Regina. — Za vpoklic je vedno več sitnosti. Vun bomo ž poročali pismeno natančneje. Pozdrav ! M. B. Castelar. — Radi zaposlitve nismo mogli vsemu kaj Odslej pa bo bolj redno vse. Pozdrav! E. T. Castelar. — Vaš naslov smo sedsfj uredili in upamo da. boste v redu prejemali list. Pozdrav! I. D. Avellaneda. — Upamo, da bo seda.i vse bolje organizirano in (la bo več časa tudi za obiskovanje naših roaSelbin. Pozdrav! C. A. Mesto. — Vse bomo sedaj uredili. Pozdrav! krojačnica P. CAPUDER se priporoča cenjenim rojakom RIO BAMBA 879 — Buenos Aires ,fVA IN UPRAV-NIŠTVA „casi človek daleč pride", pravi pregovr; "Slovenski list" bo pa kmalu daleč prišel in se lepo razvil, če ga. boste Vi vsi, cenjeni rojaki in rojakinje, podprli n pomagali z nasveti in. dejanji. "Slovenski list" mora v salto našo izseljensko liišo, v vsako našo izseljensko sobo! O tem smo gotovo vsi prepričani. Vendar pa je potrebno, da mu pokažemo pot in mu odpremo vrata.; in v tem pogledu je največ odvisno od dobre volje in požrtvovalnosti naročnikov 'Slovenskega lista" in jegovih prijateljev. katerih število, tako hočemo vsaj upati, bo od dne do dne naraščalo. Polni smo najbolše volje in krepkega zaupanje v uspeii, ker smo trdno prepričani, dragi izseljenci, da boste prizadevanja tega lista, ki je sedaj skupen list vseh nas slovenskih izseljencev v Južni Ameriki, podpirali vselej in po svojih .najboljših močeh. Za vse kar boste zanj storili, naj Vam bo že sedaj izrečena najlepša zahvala. Prva številka nikakor še ni taka, I kakor bi mi želeli; prosimo Vas pa. da vpoštevate, da je prva in da si oomo vztrajno prizadevali, da bo vsaka naslednja boljša. Ampak — vdi v tem pogledu Vas prosimo po-' .. oči. Posebno vi, bratje, ki živite provincah, spomnite se od časa uo časa. našega lista tudi s kakšnim ■pisom. Iz vseh naših naselbin, tudi iz najmanjših, naj prihaja glas v ."Slovenski list", da bo verno zrcalo našega izseljenskega življenja v tem delu sveta! In nikakor ne odlašajte, marveč se čim pogosteje oglašajte! Glede naročnine moramo povedati naslednje: kdor ima "Slovenski tednik" ali "Novi list'" — ali pa tudi oba — plačan v naprej, temu se naročnina šteje za "Slovenski list"; kdor je bil prejšnjima listoma se kaj dolžan na naročnini, dolguje sedaj 'Slovenskemu listu", ki je "naročnine za nazaj" podedoval po obeh listih. Če ste prej odlašali in se Vam ni mudilo, da bi izvršili svojo dolžnost, storite to pa vsaj sedaj brez odlašanja! 'Slovenski list" stane letno $ 6.—. polletno pa $ 3..r»0. ** * Par številk "Slovenskega lista" pošljemo na ogled vsakemu, ki nam dostavi svoj naslov; kdor za list ne mara (a teli gotovo ne bo veliko), naj ga vrne, druge pa prosimo, da potem čim prej dostavijo naročnino, kajti list bo tak, kakršni bodo njegovi naročniki. ** * Radi mnogega dela, ki je bilo v zvezi z zdfužitvijo listov in preureditvijo marsičesa, je ta številka izšla nekoliko kasneje nego bo list izhajal v bodoče. , > ♦ ♦ » ♦ ♦ < KO RABITE ODVETNIKA za kakršnekoli pravite nasvete, obrnite so na pisarilo M. I). Hočevar, Traductora pública nacional, Calle Tucumán r>80, Buenos Aires, V. T. »1-8108, ker se boste u tem zavarovali perd izrabljanjem ter ne boste padli v napačne rokie. Isto-t lun se PREVAJAJO IX DOBAV-UAJO DOKUMENTI. EXPRESO "GORIZIA" Najstarejše prevozno podjetje za mesto in na vse strani dežele. Zmerne cene in solidna postrežba FRANC LOJK Calle VTLTAROEL I »7« VISina Dorrego 900 U. T. 54 Darwin 5172 ln 2094 Ruska klinika za vse bolezni Za venerlčne bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost razpolaga klinika s posebnim kon zultorijem, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni Dra. A. IZAGriHRE-a. Razpolaga z 10 specializiranimi zdravniki za razne bolezni ženske s«- sprejemajo v petelinih prostorih s posebnim vhodom in postrežene po jrospei Dr. Matildi Krastinir, katera se le diplomirala v Rusiji, v Parizu in Buenos remi. — Tinam«, zdravnike unecln- j liste za vse vrste bolezni. — žarki X. laboratorli. Električno zdrav ljenje. Za bolnike Iz notranjosti Imamo Vezervlrane aobe i kakor za ienRke. tako tudi za moSke) s nosteliami Ceno od 1 t dalje dnevno. Dajemo nasvete »ismenim potom, za mali honorar. Zdravniški presrled za vsakovrstne bolezni $ 3,-Ordiniramo: od 9—12 i 1f>--21. V needljali in praznikih od 0—12. GOVORI SE SLOVENSKI S UIP A C H A 28 Vesti iz organizacij Cenjeni naročniki in naročnice ter čitatelji Slovenskega tednika Gotovo se boste začudili, ko vam pride y roke "Slovenski list" na mesto "Slovenskega tednika". Prepričani pa smo, da, ko boste enkrat ta članek do konca prečitali ter natančno vse preudarili, boste rekli: Tako je prav! Torej: "Slovenski tednik" in "Novi list" sta se združila v eno samo glasilo, ki se imenuje: "Slovenski list". Z združitvijo obeh listov pravzaprav nismo napravili nič drugega kot tisto, kar so vsi naši izseljenci želeli, namreč, da, bi imeli v koloniji eno samo in močno glasilo. "Slovenski tednik" je vadno poudarjal potrebo po skupnem delu brez ozira na politična ali' verska prepričanja posameznika, ker samo tako nam bodo kulturni, socialni in gospodarski uspehi v izseljenstvu zagotovljeni. Ko je konzorcij "Novega "lista" sprožil idejo za združitev obeh listov,; ]e odbor "Slovenskega prosvetnega društva, katerega last je S. T., takoj sklical članstvo, ki je na svojem sestanku proučilo zadevo tetr takoj določilo svcje pogoje za združitev in načelne smernice skupnega lista; te so potem zastopniki SPD. I. in KNL. pripravili za obojestransko odobritev. Brez velikega hrupa v javnosti sta se torej oba lista združila v enega. "Slovenski list" bo vsebinsko tak, da bo oim več koristil kulturnemu, socialnemu in gospodarskemu razvoju naše naselbine. Tak list pa bo samo takrat če ga boste vsi slovenski izseljenci podpirali z dopisovanjem, s točnim plačevanjem naročnin in s pridobivanjem vedno novih naročnikov. Združitev obeh listov je velikega pomena za napredek in nadaljnji razvoj naše kolonije, vendar samo tedaj, če se tega vsi v polni meri zavedamo! Ta združitev ustvarja podlago za uresničenje mnogih važnih načrtov, kakor so ustanovitev lastne slovenske tiskarne, zgraditev lastnega doma, v katerem bomo imeli šolo za male in tečaje za velike MODERNO ZDRAVILIŠČE Talcaliuiino 1000 Buenos Airee V VSAKEM SLUČAJU Ko čutite, da Vam zdravje ni v redu. N'asli boste v tem zdravilišču specializiran«» zdravnike in najmodernejše zdravniško naprave. Upravitelj naš rojak dr. K. VBIjJANOVie sprejemamo bolnike v popolno oskrbo in sicer po jako zmernih cenah. . . . Izvršujemo tudi operacije . . ■ Poseben oddelek za vse ženske bolezni in kozmetiko. ter prireditve in druge društvene vaje in sestanke, knjižnico itd., itd. Z eno besedo: združitev listov bo olajšala uresničenje vsega, kar potrebujemo za naš kulturni, socialni in gospodarski razvoj. Pred vsem zato smo združili oba lista. Prepričani smo da bo združitev gotovo blagodejno vplivala tudi na naša društva in sploh na vse dobromisleče rojake in rojakinje. Ponavljamo pa spet, da brez razumevanja in podpore od strani vseh, ne bomo vsega dosegli, ker čudežev ne znamo delati. Zato je dolžnost vas vseh, rojaki, da to akcijo ne samo mimogrede pozdravite, marveč da jo vsestransko podprete. Nobenih velikih žrtev ne bo treba, če bomo vsi edini. Napačno je mnenje: "Bomo videli, kaj bodo napravili!", marveč mora biti naše geslo: "Bomo videli, kaj zmoromo skupno napraviti!" V teh kratkih vrsticah smo vam, čitatelji in čitateljice "Slovenskega tednika", na kratko obrazložili namen in pomen združive obeh listov. Obenem pa smo dokazali, da nam je reisnično za skupnost. Sedaj pa je vrsta tudi na vas, dragi' rojaki in rojakinje, da dejanski dokažete in pokažete lastno stremljenje po skupnosti, katere potrebo ste ob vsaki priliki poudarjali. Ne bomo se pa utrudili ponavljati, da bo "Slovenski list' tak po vsebini jn obsegu, kakršnega si bomo znali z združenimi močmi ustvariti. Vsaka odkrita beseda, bodisi pohvala ali graja, bo dobrodošla. Zato, rojaki in rojakinje: Vsi na delo in vsi z odkrito besedo na dan! "Slovenski tednik". S PRIREDITVE SLOVENSKEGA PROSVETNEGA DRUŠTVA NA SILVESTROVO Slovensko prosvetno društvo I. je proslavilo silvestrovo v znani dvorani v ulici Al,sina. Udeležba je bila velika, dasi so ljudje prihajali, kot ponavadi, malo pozno. Vzpored je bil sicer kratek, a tembolj pester, tako da so bili vsi posetniki zelo zadovoljni. Pevski zbori: mešalni, moški, oktet in kvartet, so vse pesmi dobro zapeli, posebno pa je ugajal "Večerni zvon". Vseh pa je iznenadil s solo-spe-vom bariton Slavko Furlan, ki je tehnično dovršeno zapel, in tudi v glasu je bil dober, dva solospeva: "Črne ovce" in "Mornar" ter še neko rusko za -nameček. Na: glasovirju ga je spremljal njegov učitelj Rudolf Kubik, ki je našim čitateljem znan kot dirigent famnziiega internacionalnega zbora, ki poje v radiu. Solist in spremljevalec sta bila obai deležna toplega aplavza. Srca vseli je namah osvojila Irena JekSetova, ki je tako prepričeva- VELIK PIK-NIK Slovensko prosvetno društvo I. in društvo 'Tabor" priredita v nedeljo, 17. t. m., velik skupen pik-nik v San Isidru ob reki La Plata, in sicer na prostoru "Recreo Los 3 Ombúes', efao kvadro od železniške postaje San Isidro R. Na sporedu so razne tekme, "a-sado" in, tekom popoldneva, razne glasbene in pevske točke. Prilika za kopanje, oddih in lepo zabavo pod milim nebom. Za skupno kosilo se je treba javiti najkasneje do 14. t. m. Vabljeni so člani obeh društev in pa seveda tudi vsi prijatelji obeh organizacij in pa proste narave. Vstopnina na rezervirani prostor, kjer bo pik-nik, je $ 0.50 za odrasle. V društvih se dobe podrobnejše informacije, kdor bi pa ne imel časa ali volje, da se pobliže informira, naj 17. t. m. kar junaško zleze v vlak, proga R, ter naj se pripelje do San Isidra. Tam bo pa že poskr-bleno, da bo do pravega mesta pot našel. lno in dovršeno deklamhala, kot na našem odru še nismo imeli prilike videti. Zelo lepo in v srce segajoče je dekla,mirala tudi mala Brna Ma-rušičeva, posebno če vpoštevamo, da je to pot prvikrat nastopila. Sledila je veseloigra. "Dva gluha". Glavni vlogi sta igrala Joško Živec in Mirko Peljhan, ki sta jih tako rešila', da so se vsi gledalci jokali od smeha. Igra tudi ni imela druge vsebine kot da gledadce spravi v dobro voljo. Jožku Živcu je občinstvo aplavdiralo še preden je kaj zinil, kar pomeni, da je že sama njegova mimika, osvajala gledalca. Sledila sta; še pesem "Lahko noč", izvajana od moškega zbora SPD. I., in kratko novoletno voščilo od strani urednika S. T. Prosta zabava se je potem vršila v najlepšem razpoloženju in je trajala do jutra. BOŽIČNICA V "TABORU" Tradicionalna "Taborova" božič-nica je tudi letos lepo uspela, dasi je bila božična nedelja izredno vroča. Mnogo otrok, pa tudi odraslih se je zbralo na prireditvi, ki je bila seveda namenjena, pred vsem našim malčkom. Ti so tudi imeli glavno, oziroma — razen bradatega Božičnega moža — edino besedo tudi na odru, kjer so nastopali z deklama-cijami, petjem, s plesi in raznimi prizori. Največ zanimanja je vzbudil pri mladem svetu seveda Božični mož, ki je toliko s seboj privlekel, da je vse navzočne otroke obdaril. Zahvala za to pa gre v prvi vrsti onim, ki so mu pomagali, da je božične darovo nakupil; darovali so: Po $ 25.— : N. N., Miguel Miha-novič in N. N.; po 20.— pesov: Bco. Germánico in Bco. de Boston; po 10 pesov: dr. Božidar Stojano-vič, A. Sohr in A. Bojanovič (Hotel Pacífico); po 5 pesov: V. Sulčič, dr. Veljanovic, N. N., V. K„ Kap. Da(binovič, Angelj Velyanovsky, Ferdo Eisenbauer, Kram Mate Veža; po 2 pesa: Augustin Gobič, Fr. Brklačič, Kati Podreka, Ivan Ber-ginc, Ililarij Kenda, Peter Roje, Marij Medvešček, Franc Koglot in Valerij Godina; po 1 peso: Alojzij Birsa, Leopold Ličen, Alojzij Pod-gornik, Josip Tuta, Josip Vidmar, Leopold Lojk, Stanko Ličen, Marijan Samsa, Stanislav Baretto, Josip Paškolin, Stanko Groser in Sil-van Pečenko; Ivan Pahor je daroval 11 pesov, tako da je bilo skupno nabranih $ 231.— ter se je vsa, ta vso- ta porabila za obdarovanje otrok. Bco. Holandés je daroval eno hranilno pušico, g. Jovan Toškovič i-gračo, tvrdka Uhlitzsch & Cía. pa 2 kg peciva,. Oelbor se najtopleje zahvaljuje zavodom in tvrdkam tei cenjenim rojakom za prispevke in darove. I. D. "Tabor" DOMAČA ZABAVA G.P.D.S. VILA DEVOTO Gospodarsko in podporno društvo Slovencev v Viili Devoto, priredi v nedeljo, 10. januarja 1937, svojo prvo domačo zabavo v tem | letu. Zabava se vrši na društvenem zemljišču, uíica Simbrón 5148. Začetek ob 4. uri popoldne. K obilni udeležbi vljucloio vabi Odbor. Poročilo o delovanju jugoslovanske izselenske zaščite ^ V mesecu novembru pr. 1. je po-setilo ta urad skupno 242 oseb. Med* temi: 84 je iskalo dela, 27 priporočila, 24 razne informacije in za, intervencije; 4 lekarsko pomoč, 97 za podporo, prehrano, prenočišče in drugo pomoč, 6 pa je bilo delodajalcev. Zaščiti pa je bilo ponujeno delo za 71 oseb ip sicer: 39 služkinj, 12 delavcev, 4 mizarje za atmirani beton, 1 delavko za narodno vezivo, 4 zakonske pare (matrimonio), 1 šoferja, 3 zidarje in 3 klesarje. Zaposlilo pa se je: 8 delavcev (U-zorič Ivana, Tomaža Prodan, Marka ka Prodan, Gnjec Ivana. Pavlinovič Jurja, Ilijo Belak, Krkula Anteja, in Mileta Bajak). 1 delavko za narodno vezivo (Stepanovlč Vasilijo). 1 trgovskega pomočnika (Soljamčič Anteja,), 2 zakonska para (Goldrin-ga z ženo in Majča. Tvana z ženo). Izdalo se je v denarju za zdravila, potne stroške in diuge potrebe $ 19.50, 61 bonov za prehrano, 33 bonov za večerje in prenočišče ter za zajutrek, 2 para črevljev Ln 1 obleko. Iz Rosaría Preselitev društva S.D.D. "Triglav" v Rosariu sporoča svojemu članstvu, da se je 15. decembra pr. 1. preselilo. Začasno bo imelo svoj sedež v hiši tov. Franca Kadteliea, sedanjega predsednika društva, v ulici Ayacueho 5335 (Saladillo). Mnogi rojaki so se pvej izgovarjali, da aie marajo hoditi v društvo, ker so tudi druga društva tam na-stanjenai, ker visijo po zidovih obešene slike, katere jim niso ljube ter druge take stvari. Sedaj, dragi rojaki, smo sami, po zidovih ni nobenih slik, zato tudi ne mere biti več nobenih izgovorov. Pridne tedaj v v društvo, delajte nesebično zanj in je mogoča medsebojna pomoč, ki jo ima zarisano v sisrojeu: programu društvo "Triglav". Za odbor: J. Sigulin Prejelo se e 16 dopisov, odposlalo pa 264. Veliko povpraševanje je po naših sobaricah in sploh po naših ženskah. Nezaposlene naj se takoj zglase v našem uradu. Delavce sprejmejo: Fabrica de tacos — išče 10-15 delavcev. Plača po dogovoru. Podjetnik - Jugoslovan rabi 5 delavcev za gradnjo mostu v mestu Warnes F.C.O. Kdor želi delo sprejeti naj se takoj zglasi pri Zaščiti — Bolivar 314, eser. 27. Bs. Aires - U. T. 33-9905. Franjo Huspaur FACUNDO QUIROGA 1441 Na Dock Sudu SLOVENSKA LEKARNA Vam nudi najboljša zdravila j po nizki ceni, kakor tudi bree-plačne nasvete, železno vino po \ tri pese steklenico. Pošiljamo tudi v notranjost republike. Priporoča se i ......... RESTAVRANT - PARILLA IN PIVO ZA DRUŽINE (FAMILIAR) F I 0 R D E L L 1 Pripravno za bankete — Poseben pokrit prostor na dvorišču. Odprto čez dan in ponoči Av. San Martin 2688 - U. T. 59-1656 Prvi ste vi! V zadnjih mesecih se je krog naših klijentov jako povečal in dnevno prejemamo od njih zahvalna pisma, ker so bili njih bančni posli pri nas POCENI, HITRO in NAJTOČNEJE izvršeni. TO JE NAŠE NAJVEČJE ZADOŠČENJE i ker je v PRVEM REDU ZADOVOLJNOST klijentov, kateri poslujejo z nami dokaz, da boste tudi Vi postrežem kakor želite in zaslužite NOBEDEN BOLJŠI kot SLOVENSKI ODDELEK na BANCO HOLANDÉS UNIDO SOCURSAL BUENOS AIRES Centrala: Podružnica: CANGALLO CORRIENTES 1900 DENARNA NAKAZIL/: .RANILNICA — PRODAJA VO' LISTKOV — IZSELJENSKA POŠTA (Postrestan Stran 4 SLOVENSKI LIST Slovenci doma in po svetu ŽUPNI UPRAVITELJ BIDOVEC, BRAT BAZOVIŠKEGA MUČE-NIKA, KONFINIRAN Dne 17. novembra pr. 1. je bil v Dolini pri Trstu aretiran tamošnji župni upravitelj Ivan Bidovec, brat bazoviškega mučenika Ferdinanda. Tržaški "Piccolo" je o tej aretaciji nesramno pisal, da je "čin nad vse pametne krajevne politike, ki je končno rešil mirno pocieželsko vas zastrupljevalnega delovanja hujskača, ki je pričel učiti .svoje vernike celo komunistični pozdrav". Takoj se je sestala konfinacijska komisija ter obsodila duhovnika Bidovca na pet let konfinacije: 24. novembi-a so Bidovca pod močno stražo ukle-nili v verige ter odpravu' na otoke Tremiti. Župnik Ivan Bidovec je bil zman zaradi svoje skromnosti, dobrote in značajnosti, zato so ga ljudje ljubili in spoštovali. Kljub temu. da je bil župnik obsežne fare, mu ni od dohodkov niti toliko ostalo, da bi si Ialiko privoščil poštene obleke. Ko so jugoslovanski listi prinesli vest o Bidovčevi aretaciji, so se oglasili tržaški listi in bi-ez skrupoloznosti obdolžili Bidovca kot komunista, ne glede na to, da je bil znan kot dober in vesten duhovnik, in skušali s tem opravičiti korak Iržaške policije. Poleg hitre obsodbe, ki je značilna zlasti v današnjih razmerah. Ne smemo prezreti značilnosti te obsodbe tudi v tem. da so poslali Bidovca v kraj, kamor doclej niso pošiljale laške oblasti politične obsojence. Kot kraj konfinacije so mu določili otočje Tremiti v Jadranskem morju, ki je znano kot zelo nezdrav kraj. Na to otočje so doslej pošiljale oblasti le kriminalne zločince, kjer imajo zanje posebno koncen- Nova Slovenska Gosiilna "GRUTA DE POSTUMIA" Dobru postrežba, čisti in zračni prostori, priporočata za obisk lastnika zmerne cene. — Rojakom se toplo Ivan Gašperšič in Ludvik Dekleva AV. FORKST «21 — CHACARITA tracijsko taborišče, politične kaznjence pa so pošiljali doslej na druga italijanska otočja v Tirenskem morju. In še tu lahko naštejemo neznatno število duhovnikov, kajti večina njih je bila pridržana na celini, in sicer v južnih predtlih Italije. Vzrok takega postopanja na|pram duhovniku Bidovcu ni znan. Vemo, da je bil na črni listi tržaške policije že samo radi tega, ker je bil pri ljudstvu zelo priljubljen. Njegovi želji, da bi pel svojo prvo mašo nekje na deželi, oblasti niso ugodile. Primoran je bil peti jo v Trstu. Pa tudi tu se je zbrala ogromna množica ljudi, ki se ni ustrašila pokazati spoštovanja vernemu sinu svoje zemlje. Tej slovesnosti pa je prisostvovalo tudi vsepolno policijskih agentov, ki so imeli nalog strogo paziti na vsako besedo posameznika, zlasti onih, ki so zapisani kot nezanesljivi. Po slavnostni službi božji so prepovedali celo običajno fotografiranje in sploh vsako postajanje. IIOJAtliCJk LEOPOLD liŠAJ Sedaj v novih prostorih, zraven prejšnjo krojačnice, kjer boste zmerom in v vsakem oziru najbolje postrežem. GARMENDIA 4947 — Bs. Aires Paternal ISTRAN DR. UJČIČ BEOGRAJSKI NADŠKOF Ker je dosedanji beograjski nadškof dr. Rodič podal ostavko, je bil za njegovega naslednika imenovan, na podlagi sporazuma med jugoslovansko vlado in Sv. Stolico, dr. Josip Ujčič, ki ima sedaj 57 let ter je doma jz Starega Pazina v Istri. Dr. Ujčič, ki je dclj časa živel tudi v Trstu, kjer je bil tajnik škofa in poznejšega kardinala dr. Nagela, je bil od prevrata dalje profesor teološke fakultete v Ljubljani. REŠKI ŠKOF PROTI SLOVANSKIM DUHOVNIKOM Reški škotf Saint in je razposlal duhovščini svoje škofije okrožnico, v kateri pravi, da mnogi duhovniki doslej še niso ubogali njegovih na-redb. da Se v cerkvah, pri nobenem opravilu, ne sme rabiti drug jezik nego latinski, a se je iato odločil, da izda strožje ukrepe. Objavil je dekret, ki določa, da bo takoj suspendiran "a divinis" vsak duhovnik, ki bo pri mašah, tudi tihih, in sploh pri vseh cerkvenih obredih, tudi pri pogrebih, rab;l kak drug jezik razen latinščine. Prav tako grozi s suspenzijo vsem onim žup-nim upraviteljem, v kat-nih cerkvah bodo zbori peli ali odgovarjali duhovniku r.skem jeziku. S tem ršČauskim dekretom je škof Santin odpravil iz svojih cer- kva še poslednje ostanke onega jezika, v katerem je istrski narod stoletja in stoletja molil Boga. KARABINJER USTRELIL NAŠEGA ČLOVEKA Istega dne, ko je nastopil Ivan Bidovec žalostno pot v deportacijo po zaslugi dolinskega brigadirja, je po krivdi istega brigadirja drugi naš človek, neki družinski oče iz Doline izgubil življenje. Ko se je namreč ta domačin, ki je zaposlen v tovarni olja, v družbi dveh tovarišev vračal na kolesu proti domu, so srečali brigadirja z nekim karabinje-rjem. Ko so že šli mimo niju, je kričal brigadir za njimi, naj se ustavijo. Dva sta se ustavila, tretji pa je bržkone ukaz preslišal in je vozil mirno dalje. Tedaj je brigadir dal karabinjerju ukaz, tnaj strelja za njim. Karabinjer je res tudi takoj oddal strel proti bežeeemu kolesarju, ki se je zadet v tilnik zvalil mrtev na cesto. Njegova usoda je tem žalostnejša, ker ga je doma čakala mlada žena, ki mu je nekaj dni prej rodila, ljubko dete. ARTEACIJE ZARADI DEZER-TIRANJ "Popolo di Trieste" od 29. novembra je poi'ocal, da. so aretirali Pavla Brečeviča od Ivana, starega 26 let. iz Avč, 251etnega Valentina Jakopiča od Andreja iz Avč, 221etne-ga Frana Juga pok. iz Anhovega, Josipa eBltrameja od Josipa in starega 21 let, in 251etnegi Josipa Se-moliča od Rafaela iz Brestovice-Dola, ki so pred časom zbežali brez potnega lista v Jugoslavijo in so se sedaj zopet vrnili v svoje rojstne kraje. ŠTEVILNE OBSODBE RADI TIHOTAPSTVA Pred goriškim sodiščem so bili kaznovani: GOletni Jernej in 311etni Mihael Ozebek iz Št. Vida nad Vipavo vsak na 470 lir denarne kaani zaradi tihotapstva. 701etna Podobnik Antonija iz Idrije pogojno na 540 lir in takso 140 lir, ker je tihotapila saharin, žganje in vžigalnike, 301etna Angelika Nedizavec iz Cerknega pogojno na 50 lir za tihotapstvo bele moke turŠčične moke in sladkorja. 441etna Šinkovec Katarina iz Reke pri Cerknem na 15 dni zapora 3 mesece in 9 dni aresta ter 2867 lir denarne kazni in 361et-na Amalija Kacin iz Reke tna 15 zapora, 3 mesece in 9 dni aiesta ter na 3.080 lir denarne kazni pogojno obe zaradi tihotapljenih 6 kg kave, pol kg sladkorja, cikorije, čaja, tobaka in 600 cigaret "Drava", 241etnai Julija Šinkovec iz Idrije na 450 lir denarne kazini ker je hranila jugoslovanski tobak. 341etni Natalij Bla-žutič iz Sv. Petra Slovenov na 50 lir denarne kazni, ker je imel pol 1. neobdavčenega žga.nja. — Aretiran je bil 37 letni Rijavec Alojz iz Dorn-berga, in bo moral odsedeti 14 dni zapora radi tihotapstva. IZSELJENSKA NEDELJA Izseljensko needljo 2'l novembra 1936 so v Sloveniji proslavili na. lep način. Skoro vsi listi so posvetili povodom tega izseljenskega praznika izredno pažnjo izseljenskim vprašanjem in tako je na pr. storil celo prekmurski list "Novine Slovenske krajine", ki nam je slučajno tudi prišel v roke. Ljubljanski "Slovenec" posveča v številki, ki je izšla na izseljensko nedeljo, izredno mnogo prostora izseljencem in njihovim vprašanjem. Žal le, da se iz marsikaterega poročila vidi, da so v domovini še v mnogih pogledih zelo površno, pristransko ali pa celo napačno obveščeni. Tako na. pr. či-tamo v "Slovencu", da živi v Južni Ameriki 70.000 slovenskih izseljencev in se zaman vprašujemo, kam se je več ko polovica skrila, da mi o njej nič ne vemo... Že mnogi so nas opozorili (po nepotrebnem sicer, ker smo itak sami to opazili), kako površno je tudi poročilo o Slovencih v Arpentini. ki bi bili morali po svojem delu (in — če hočete — tudi po svojem dosedanjem rav-sariju in kavsanju) vendarle vzbuditi nekoliko več zanimanja tudi v domovini... Niso to sicer nikaki rčitki. marveč so le blagohotne ugotovitve, ki nimajo namena kvariti veselja, katero je tudi v nas vzbudilo dejstvo, da so se vendar enkrat, pi av pogumno spomnili v domovini tudi na mas, ki nas je usoda pognala v tujino. IZKUŠENA BABICA Filomena Beneš de Bilek diplomirana na univerzi v Pragi in v Buenos Airesu. Zdravi vse ženske bolezni. — Sprejema tudj noseče v popolno oskrbo, ordinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer LIMA 1217, I. nadstr. U. T. 23 Bueno O nI en 8;$8» Buenos Aires snt Fotografija "LA MODERNA" Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji. NOVOPOROÓENT' Najbolj« in najtrajnejši spomin je lepa ln dobro izdelana povečana slika, ki Vam Jo napravi fotografija "LA MODERNA". Posebne cene z velikim popustom z ozirom na Številno slovensko klijentolo. Poštno slike od $ 5.— dalje ducat. Obiščete nas lahko vsa! dan od osmili zvečer, tudi ob sobotah. — Ne pozabiti: Fotograf. "LA MODERNA" S. Saslavskv Av. SAN MARTIN 2579 Tele'on: 59-0522 Bs. Aires DROBIŽ Ker je dala napačne osebne informacije organom javne varnosti, je bila obsojena na 45 dni zapora 60 letna Marija Zimič, doma iz Grga-rja. 500 lir denarne kazni je dobil Vladimir Žušmel iz Grgarja, ker je odnesel staro granato Venceslavu Fur-lanu. ki je pooblaščen nabira,telj vojnega železa. Ker so mleku prilivale vodo, so bile kaznovane z globo od 50 in 100 lir mlekarice Antonija Zah iz Doline. Josipina Vidau iz Ban in Leopolda Ložič iz Tubelj. Okradli so trgovca Franca Siliča v Bilja,h: odnesli so mu kolo, mekaj denarja, precej kave, sladkorja, slanine, salame, mortadele in kruha. Posestniku Karlu Arčonu iz Ar-čonov pri Mirnu je zgorel senik s 40 kvintali sena. Ponesrečila sta se na cesti Tr.$t- Koper, z motornim kolesom. 28 letni Brumo Batagelj in 29 letni Hrova-tin Frane iz Trsta. Hrovatiu je dobil le lažje poškodbe na rokah in nogah, Batageljevo stanje je pa nevarno, ker je dobil globoko rano na čelu ter si prebil lobanjo. V Borjani pri Kobaridu so oblasti zaprle tri trgovske lokale zaradi prekrškov tržnih odredb medsindi-kalnega odbora. Pri zadeti trgovci so Peter Uršič, Ivam Kuščar in Marija Hrast. "Dopolavorovski" org. nizaciji v čezsoči in Bovcu sta dobili nove društvene prostore. Ob tej priliki sta bila v Gornji soški dolini tudi goriški prefekt in fašistični zvezni tajnik. Fašisti so v obeh krajih organizirali posebne faš'stične manifestacije. V bližini Anhovega se je pripetila smrtma nesreča. 511etni delavec Mar tin Mrak je bil zaposlen pri silosu za cement, pri katerem je po neprevidnosti potegnil za; ročico tako, da je odprl izlivek silosa ln se je nanj naenkrat sesulo več ton cementa, pod katerim se je zadušil. Nagrad« za dvojčke. V zadnjem času so pričeli v okviru splošne akcije za povečanje števila porodov deliti posebne nagrade tudi materam. ki rodijo dvojčka. V Julijski krajini so bile doslej deležne takih nagrad samo slovenske matere. Tako so prejele nagrade po 800 odno-sno 600 lir družine Drnovšek v Anhovem, Gregorič v Renčali, Škapin pri Št, Vidu na Vipavskem, Lapa-nje in Koder v Cerknem, Klanjšček v Mirnu in le ena furlanska družina na Gradiščanskem, Košanski fašistični tajnik Enrico Belli je bil odstavljen. Za njegovega maslednika je bil imenovan Anton Cavo. ANA C H R P O V A Slov. babica dipl. v Pragi in Bs. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici "Rawson", se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oakibo. Cene iz- ♦ redno nizke. Postrežba prvovrstna. ♦ ENTRE RIOS 621 ♦ l. T. Mayo SIK2 ♦ r Jugoslavija in Bolgarska sta sklenili prijateljsko pogodbo Na zadnji dan pravkar minulega leta so listi prinesli vest, da sta Jugoslavija in Bolgarska sklenili prijateljsko pogodbo. Vsebina te pogodbe inam dosle še ni znana, vendar pa je dejstvo, da sta bratska slovanska naroda prišla do sporazuma, samo po sebi tolikega pomena za Jugoslavijo in za Bolgarijo, kakor sploli za vse politično stanje Balkanu, da je prav, če "Slovenski list" izpregovori nekoliko obširneje o njem. Obedve komaj osamosvojeni balkanski državi, Srbija in Bolgarija, sta, kmalu, še preden sta bili notranje dograjeni, prešli v stanje očitnega medsebojnega sovraštva in to po krivdi svojih vladarjev. Srbski kralj Milan Obrenovič je na lastno pest in proti izrecni volji srbskega naroda leta 1889. napovedal Bolgariji vono, ki je bila vsestranska nesreča za sožitje obeh bratskih držav. Srbija je bila premagana in je morala nositi bremena izgubljene vojne, Obrenoviči so zaradi tega neugodnega vojnega podjetja in zaradi svoje tudi drugače slabe zunanje politike izgubili slednjič prestol, v Bolgari! pa je bila vojna zanetila veliko sovraštvo -do srbskega soseda, v katerem je narod videl krivičnega napadalca. To stanje medsebojne napetosti je trajalo znatno dobo in misel, da je treba povezati srbske in bolgarske politične moči v obrambo obojestranskih koristi, je prišla do izraza šele potem, ko je prišla na srbski tp«S®tol vladarska hiša Ka;mgjo¿-gjev. Kakor se je pod vplivom te vla ■darske hiše začelo-živalino nacionalno delo na vsem teritoriju kjer je prebival srbski živel j, tudi izvein meja kraljevine Srbije, take se je pod vplivom kralja Petra I. in ob sode-lovauu izredno sposobnega državnika Nikole Pašica začel" tudi delo za osvojitev srbskih, bolgarskih in grških ozemelj na Balkanu, ki so tedaj bila še pod turško Oblastjo. Prišlo je tako do balkanske vojne, v kateri .so balkanski narodi, s poletom, ki ga je občudoval ves svet. navalili na Turčijo ter pregnali s svoje zemlje tlačitelja, ki jim je bil tako dolgo gospodoval. Pod pokroviteljstvom Rusije sta bili / Srbija in Bolgarija sklenili predhoden sporazum, ki je natančno določal, kako si bosta obe državi razdelili od Turčije izvojevane pokrajine med seboj. Nesreča pa je hotela, da je že ob koncu zmagoslavne vojne bolgarski kralj Ferdinand, vladar tujega rodu, ta dogovor raztrgal in srbskega zaveznika nepričakovano napadel. Ko je bila Turčija že premagana, se je začel 1912. leta drugi del balkanske vojne — boj med Srbi in Bolgari. V tej žalostni vojni so Bolgari podlegli. Za bolgarsko državo je bilo zločinsko dejanje kralja Ferdinanda (kakor tudi bolgarski nacionalisti označujejo njegov napad na Srbijo) usodnega pomena: Bolgarija je bila> oropana vseli uspehov balkanske vojne, je, razen tega, izgubila še svojo najbogatejšo žitnico Dobru-džo, katero je morala prepustiti Romuniji, se je gospodarsko močno oslabila, je objokovala tisoče in tisoče svojih mladih sinov^ žrtvova-nih zaman, in je — kar je bilo za bodčnost najhujše — začela gojiti v svojem obupu in žalosti čustva skritega sovraštva in želje no maščevanju. To stanje je povzročilo, da je ob začetku svetovne vojne Bolgarija storila, in spet pod vplivom kralja Ferdinanda, drugo usodno napako: pristopila je s svojo oboroženo močjo na stran srednjeevropskih sil, zasedla s pomočjo nemške armade srbsko zemlje, kjer je njena vojska kruto divjala, toda slednjič je. z osrednjimi velesilami vred, izgubila tudi to vojno. Mirovna pogodba v Neuilleju je odtrgala nadaljnja njena, ozemlja in jih priključila sosedom, razorožila je državo in jo obvezala na plačevanje težke vojne odškodnine. Bolgarija je bila v povojnih letih v najtežji dobi svoje zgodovine: oropana vseh gmotnih sredstev, brez vojske, teritorijaliv okrnjena, notranje razbita (kar se ,je najočitneje pokazalo v dejstvu, da se je kralj Ferdinand moral odpovedati prestolu) in brez vsake zunanjepo- litične pomoči, na katero bi se mogla oslanjati, zakaj Bolgari so se zavedali, da bi bilo zanje italijansko prijateljstvo, ki se jim je ponujalo, ne samo malo uspešno, marveč tudi v mnogih ozirih nevarno. Povojno življenje Bolgarije v njenem razmerju do Jugoslavije se je razvijalo v treh, po svojem političnem značaju zelo različnih periodah. Ko je, pod vplivom težkeba gospodarskega in političnega stanja v deželi sami in pod vplivom splošnih povojnih revolucionarnih razpoloženj v Evropi, prevzel vlado načelnik bolgarske kmetske stranke Aleksander Stambolijski, socialno radikalen človek, mož velikih političnih zamisli in široka slovanska duša, se je v Bolgariji začela propagirati ideja "integralnega jugo-slovanstva", kar je tam pomenilo državno skupnost balkanskih Slovanov ali, z diyagimi besedami, propagirala se je združitev Jugoslavije in Bolgarske v skupno močno slovansko državo. Poleg znatnega upravnega nereda, ki ga je vlada Stambolijskega trpela v deželi, poleg ostrih in ne vedno smotrnih go-sodarskih in prosvetnih reform, ki jih je mlada kmetska stranka skušala čez noč izvesti, je bilo zlasti to "integralno jugoslovanstvo" Stambolijskega vzrok, da se je proti njemu skovala zarota, ki je Stambolijskega samega stala življenje in ki je razbila njegovo stranko. Nadaljnjo dobo v razmerju do Jugoslavije pomenijo nacionalistične bolgarske vlade, ki so sledile Stam-bolijskemu in v katerih je — kot vodja bolgarskih razumnikov in nacionalistov — igral morda na.jzna^ menitejšo vlogo Aleksander Cankov. Bila je to doba, ko so se odnoša.ji med Jugoslavijo in Bolgarijo docela pokvarili in ko je Bolgarija začela s terorističnimi akcijami v Makedoniji, ki naj bi pripravile odcepitev te krajine od Jugoslavije. Ko je pa jugoslovanska upravna oblast vse nemire na meji neizprosno zatrla, ko so se na sofijskih ulicah pričela stalna krvava obračunavanja med posameznimi makedonskimi strankami, v zgledovanje vse Evrope in gotovo ne v čast Bolgarije, in ko so v Sofiji slednjič uvideli, da Bolgarija ne more stati v večnem neprijateljstvu z prav vsemi sosedi, se je začela> tretja doba političnih odnošajev med našo in bolgarsko državo. Kakor je čitateljem prav dobro znano, so se leta 1932, in sicer na bolgarsko pobudo, začeli izmenjavati pogosti obiski bolgarskih in jugoslovanskih književnikov, znanstvenikov, gospodarskih krogov, čemur so sledili še številni drugi stanovi, ustanavljati so se začela jugoslovan-sko-bolgarsko društva in kmalu nato se je začelo opažati tudi politično zbliževanje obeli bratskih narodov. Dasi Bolgarija ni pristopila \ balkanski zvezi, je kralj Aleksander vendarle obiskal Sofijo in bil tam sprejet z resnično ljubeznijo in nepopisnim navdušenjem, kakor je bil nato tudi kralj Boris sprejet v Beogradu. To zadnjo dobo približevanja med Jugoslavijo in Bolgarsko je kronala sedaj prijateljska pogodba, med obema državama. Tudi če Bolgarija še ne pristopi k bankalski zvezi, je pomen te pogodbe vendar le nad vse velik: na Balkanu — v takozvanem "evropskem sodu smodnika"—. kjer je vrelo in se kadilo od početka 19. veka skozi vse stoletje in dalje, vlada sedaj trden mir. ki se je s sklenitvijo jugoslovansko-bolgarske pogodbe le še bolj okrepil. kar bo mogočno pospešilo gospodarski razvoj ter dvignilo politični ugled ljudstev na Balkanu. Po prijateljski pogodbi med Jugoslavijo in Bolgarijo so sedaj izločene iz balkanskega ozemlja še poslednje mahiuacije velesil, ki so vedno težile po političnem in gospodarskem izrabljanju bogate balkanske zemlje. Sedaj pa smemo tudi u-pravičeno reči, da se je uresničilo načelo "Balkan balkanskim narodom !" Da: Balkan balkanskim narodom, ki so se otresli tujih spletkarjev in ki bodo v bratskem sporazumu in složnem delu znali sami utirati pot v vedno lepšo bodočnost. TUJSKI PROMET V SLOVENIJI Statistike slovenskih letovišč kažejo za lansko leto lep napredek. Bled je posetilo lani skoro tri tisoč gostov več, kakor pred lani. Pa tudi skoro vsi drugi letoviški kraji v Sloveniji, kot Dobrna, Celje, Dolenjske Toplice. Kranjska gora, Laško, Rimske Toplice, Rogaška Slatina in Slatina Radenci, beležijo razveseljiv napredek v primeri z lanskim letom. Med letoviščarji je bilo največ Jugoslovanov, njim pa so sledili Nemci, Cehi. Avstrijci, Angleži in Madžari. XAZXAXILO. Sporočani, da sem se preselila i/, ul. Fraga «1 ter bom, kakor dcidej, razpolagala vedno le z zanesljivo dobrimi službami za matrimonios, služkinje, sobarice itd. B E lt T A C E 1! X I č, Dorrego 1583 (pol kvadre od Rivere 1900) — C. T. 54, Dar-wíii, :5o88. I ZOBOZDRAVNICA Dra. Samoilovič de Falicov in FELIKS FALICOV Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure DONATO ALVAREZ 2181 Trelles 2534 ¿ r. T. 59 - 1723 | K R 0 J A Č HIC A "GORICA" ima v zalogi veliko iz-i * — poletnega blaga ne dobite Rojakom se v priporoča FRANC LEBAN Av. del Campo 1080 U. T. 59-3102 FAVS T A Kratek opis začetka romana "Fav-sta" za čitatelje N. L. Dehteča pomladna noč. Z balkona bogate hiše je gledala lepa deklica za «alim plemičem, svojim zaročencem. Ta deklica je bila Leonora, plemič pa vojvoda Jean Kervilliers, po poklicu duhovnik in škof. Leonora ni vedela, da je njen fant škof. In tudi Jean se je najbolj bal, tega, kedaj bo to izvedela ena, ki jo je resnično ljubil. Nekega dne pa je Leonori nekdo vrgel kamen v sobo; zavit je bil v papir z nekaj vrsticami, da naj jutri pri-de k maši, kjer bo videla kneza maše-vati in ji bo pisec tudi lahko ustmeno sporočil, zakaj Jean ne bo nikoli njen mož. ■Leonora je res šla k maši in je z grozo spoznala, da ni škof nihče drugi kakor njen ljubimec. Kriknila Je od gro ze spoznanja ter padla ne?avestna na tla. Vsi navzočnl no videli, ca mora Leonora kaj tajnega imeti s škofom, ali pa !>i ga rada zapeljala. Prišla je pred sodišče kjer so jo obsodili na smrt na grmadi, "ker je po krivem obrekovala škofa." Dasi jo je škof imel rad. ni imel poguma, da bi to priznal. Ko pa je hotel krvnik zamahniti s sekiro, se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Leonora je rodila majhno dete, deklico, ki so ji pozneje dali ime Vio-letta. Ker pa je tedaj množica pričela tuliti in zahtevati svobodo za Leonoro, so se krvniki zbali ter jo Izpustili. Ker ni hotel Violette rlhče pobrati 11 a morišču, jo je vzel s soboj krvnik C laude in jo vzgojil kot svojo hčer. Krvniku pa jo je nekega dne ukradel neki cigan. Leonora in Violetta sta bili odslej obe pri ciganu v službi; nista se pa poznali, ker je bila Leonora od tistega dno ko je bila na morišču, slaboumna in ni govorila o drugem kot o nekem škofu, ki da ji je ukradel srce. Ciganu pa je veliko dobička prinašala, ker je bila lepa in neumna ter kot taka večna zagonetka. Violetta je imela krasen glas, s katerim je vse ljudi očarala in je pri tem cigan dobro služil. Za Violetto pa je zvedele vojvoda Guiški ter se je hotel z njo pomočit in ločiti od svoje žene. violetta se je bala Guiškega ter je srčno ljubila mladega Karla, ki je bil nezakonski sin francoskega kralja Henrika 111. Vojvoda Guiški in škof, ki je bil postal kardinal, nista bila nič drugega kot golo orodje v rokah Favste, ki se je izdajala za papežinjo. Ko je Favsta videla, da Guiški nori za dekletom, je ukazala kardinalu, ki ni vedel, da je njen oče, naj jo spravi s poti. Kardinal je res odšel z mošnjo denarja k ciganu ter mu naročil, kam naj pripelje Violetto. Ob tej priliki je videl tudi Leonoro, katero ni spoznal, ker je vedno hodila z zakritim obrazom in ni pustila nobenemu moškemu, da bi jo pogledal v obraz. Cigan je res privedel Violetto Fav-sti, kardinal pa je potem šel po krvnika Claudija. Krvnik je ved^el, da je kardnal oče njegove Violette in ga je, dasi sam nI vedel zakaj, sovražil. Ko je kardinal povedal krvniku po kaj je prišel, se je ta razjezil, vendar ni mogel krvavega posla odpovedati, ker ga jo vezala posebna pogodba s Favsto, dasi ni bil več pariški krvnik. Krvnik ni nič slutil, da je iVoletta tista žrtev, ki jo mora umoriti. Odšel je v dvorec papežinje Favste s trdnim sklepom, da je to njegov zadnji krvavi posel. Fav-nta je pristala na to ter mu je dala svoj blagoslov .... Do tu je bil roman ' priobčeu v S. T., naprej pa boste lahko sami čitali. če pa kdo želi .¡tati povest odkra.ja, imamo še nekaj številk .-v T. na razpolago. Ciaude je planil na liost Njegovo obličje se je mahoma izpremenilo in je dobilo izraz divje, neizprosne odločnosti. "Vseh grehov bom odvezan?" je zavpil. "Vseh grehov, pravite?..." "Odvezan jih boš! ..." "In ta usmrtitev je poslednja? Razen te ženske mi ne bo treba moriti nikogar več? . . .'' "Ta ženska bo tvoja poslednja žrtev!" "Tedaj naj umre!" je kriknil mojster Ciaude in krenil proti krvniški sobi. Planil je vanjo ter zaprl vrata za seboj . . . Toda Favsta je stopila k nevidni meržici, da bi skozi njo opazovala njegovo delo. . . Soba je bila velik pomol, ki je visel baš nad Sekvano. Oken ni imela. Sve-tiljka, ki je brlela pod visokim stropom, je ni razsvetljevala, ampak je delala mrak še gostejši in sonce po kotih tega brloga še pošastne,jše. Tla in stene so bile od surovo obtesani'i tramov. Sredi sobe se je črtala v tleh zaprta laputnica. K železnemu obroču na njej jo bila privezana vrv; šla jo naravnost do stropa in od ondod po škripcih ob steni, kjer je bila z zanko nataknjena na velik žrebelj. Treba j* bilo samo sneti zanko, pa je vrv zdrknila po škripcih ob steni, kjer je bila z zanko nataknjena na velik žrebelj. Treba je bilo samo sneti zanko, pa je vrv zdrknila po škripcih in pokrov, ki ni imel več opore, se je odprl navzdol. . . Karkoli je bilo v takem primeru na j loputnfci, jé moralo pasti v globino. In j spodaj je tekla Sekvana, brez konca pojoč svojo zamolklo pesem polno groze in polno tožba. . . Krvnik je segel v kot in je zagrabil klobčič vrvi... Treba je bilo zvezati žrtev, zadaviti jo, poriniti truplo na pokrov in spustiti loputnico. . . Ozrl se je na obsojenko. Ležala je na tleh, onesveščena od straha; njena glava, obmotana s črno vrečo, se je malone dotikala pokrova. Ni se ganila, niti trepetala ni. . . morda niti ni več dihala... Krvnik se je zdrznil kakor od razočaranja ali sramu . . . Njegova odločnost je omagovala. "Kdo je nesrečnica?" je zamrmral. "Kaj je storila, da mora umreti? . . . Zakaj naj jo umorim?. . ." Ozrl se je na žrebelj, ki je držal vrv, in je krenil proti njemu. Toda napravil je velik ovinek. ... in vso pot se ni upal pogledati žrtve. . . Hropel je, znoj mu je curkoma tekel z obraza... Ne da bi se ozrl, je iztegnil roko ter jel odvezovati vozel... Prav tedaj pa je žrtev vztrepetala, in vzdihnila. Njen vzdih je pretresel krvnika silneje od trombe sodnjega dne. . . Odskočil je in obstal nepremično, presunjen po strašni misli: "Drami se. . . umoriti jo moram, preden ,jo vržem v vodo. . . če ne, se utegne rešiti! ..." Obupno je počenil k njej in jel pripravljati vrvico, da bi jo zadavil. . . Obsojenka se je spet zganila. . . Njen "epet, jedva slišen, je udaril krvniku na uho. "Z Bogom: mati... ljuba mamica! Očka !Kje si... očka moj?..." "Mater kliče'', je zasopel krvnik. Očeta kliče!... Kako mil in žalosten jo njen glas... in kako bolestno mi sega v srce! ..." Polastila se ga je neodoljiva radovednost, da bi videl obra', tega otroka v čudni ciganski noši. Moria bo na njenem licu zapisano, kak zločin je storila, da mora umreti... Oh, videti jo! Ni se mogel dolgo ustavljati izkuš-njavi. že je od vezal vrečo, že jo je potegnil obsojenki z glave... Ostrmel je. čista lepota njenega dekliškega obličja ga je prevzela do dna duše. "Kako krasna je ubožica!" je zamrmral. "In mora umreti!..." Tedajcl pa ie udarilo vanj kakor blisk. "Grom in strela!" je vzkriknil sam p>r sebi, grabeč se z obema rokama za lase. "Ali mar blaznim?.... Kaj mi reji po glavi? O Bog! Ta obraz. . . oh, ta obraz me spominja... Brezumna misel. . . in vendar. . . moje dete bi bilo zdaj teh let. . . Imelo bi te črte. . ." Zaihtel je, zagroliotal se, vse obenem. "Oh, to so njeni lasje. . . in to so njena usta! če bi mogel videti še oči... oh, če bi bila ona!... Hčerka!" je zavpil, tresoč žrtev za ramena. "Violetta, dete moje!. . .'' iVoletta je odprla oči in jih je boječe uprla v krvnika. Njegovo srce je zamrlo v krču neizrekljive tesnobe... In glej, tisti mah je zalila njene zrenice čista, zaupljiva luč. . . Iztegnila je roke kakor takrat na morišču in radostno zamrmrala: "Očka moj! . . . Mqj dobri, dragi očka Ciaude! ..." Krik, ki je planil nesrečnežu iz prs, je presunljivo odjeknil med stenami krvave sobe. "Bog nebeški, ona je! Dote moje!" Na Violettinem obličju je zaigral angelski smehljaj. "Jaz sem, očka! . . . Jaz, vaša Violetta! ..." Ciaude jo je vzdignil kakor peresce. "Kaj delava tu?" je vzkliknil kakor iz uma, pozabljaje kraj, kjer sta bila, in posel, zaradi katerega je bil pokli-•an. "Pojdiva... domov... v tvojo hišico v Mendonu. . . kamorkoli! ..." "Kje sva, očka?" je prestrašeno šepnila deklica, gledaje okoli sebe. "Zakaj sva tukaj?" "Kje sva?" je zavpil C'.aude, kakor b: se dramil iz sanj. "Zakaj sva tu?. . . Oh, gorje nama!... Beživa, otrok... beživa! ..." ■.'■'.. Z brezmejno grozo jo je stisnil k sebi... Prav tisti mah pa so se odprla vrata in pojavila se je Favsta v svojo črno kopreno zavita. . . Z žarko napetostjo je uprla oči v Violetto. Stran 6 SLOVENSKI LIST Človek ne živi samo od kruha UVODNA BESEDA Prav zares je bilo v veliko škodo dobri stvari, da se je slovensko delovanje v javnosti cepilo. Zato vsi dobromisleči in dobrohoteči Slovenci z nadušenjem pozdravljamo združitev obeh listov. Bolj še ko dejstvo združitve je pa pomembno to, da sedaj vidimo, da je med našimi javnimi delavci res veliko dobre volje zai dobro stvar in zato od nove-pega in veselega. Zelo resno smo imeli v pretresu, da bi stopilo "Duhovno Življenje" v novo leto kot tednik, toda prav radi tega dejstvu smo sklenili, da tudi naše sile uprežemo v skupno delo. Zato bo v tem listu vedno tudi oddelek: Človek ne živi samo od kruha.. Urednik tega dela bo g. Hla-dnik Janez. "Duhovno Življenje" ostane mesečnik za celoletno naročnino enega pešat Vsi zavedni Slovenci pa bodo že radi doprinesli svojo žrtev, da si na-ročiji ta. skupni "Slovenski list". Vsem bralcem srečno in veselo novo leto! Kier je liubezen, tam je mir Te nedeljo se praznuje praznik svete družine. Moderno življenje s svojimi socialnimi krivicami in raz-brzdanostjo je razrdlo pravo družinsko življenje. Oče in mati. cesto oba, gresta na delo. Včasih je temu kriva lakomnost, še večkrat beda. N? matere, ki bi otroke z ljubeznijo učila,'¿i bi jih modro zaposlila*, ki bi' jim nele-pa nagnicvij« obračala k dobremu, ki by-z njimi molila in jih v cerkev ki bi z njimi molila in jih vcerkev vodila... Boriti se mora mati-siro-ta, da ji otroci ne umro v pomanjkanju. In kako naj potem iz take družine zrasto dobri otroci? Kako naj zanemarjen vinograd, da dobrega vina? In potem: toliko razvedrila in za-baive je na razpolago, toliko papirja se natisine. In otroci čitajo vse, kot nevešč človek je strupene gobe-ker meni, da so prave; in je grdega dela potem, da se reši življenje. Tako se razdira urejena družina, mesto pa se polni s pokvarjenci, ma^-lopridnimi otroci zanemarjenih družin. Sramota so za starše, nesreča, za sosede, /nadloga za tujcc. Breme so za državo, ki bo marala podesetori-ti ječe, da bodo čez deset let mogle sprejeti vse te nesrečen izrodke človeške družbe, ki so hud;, kazen svetu. Mnogo se danes zabavlja proti temu in onemu in tudi proti božjim naukom, ki se nekaterim ne zde več "moderni". Kdor pa nepristranski gleda na današnje čase, ta jasno vidi, da je pač le oddaljevanje od naukov velikega Učenika povzročilo one žalostne pojave, ki smo jih zgoraj omenili. Včasih, ko so se otroci vzgajali v ljubezni do Boga, do roditeljev in do svojega bližnjega, je bilo na svetu drugače. Proti razpadanju današnje družine je samo eno zdravilo: družina po zgledu svete družine. Takšna, pa je le tista družina, v kateri se otroci vzgajajo z ljubeznijo in v ljubezni in kjer na zidu križ vi/;,, ne pa na-' ge ženske in nesramni letaki. Pogled po stanovanju ponajvečkrait zadostuje, da si ustvariš pravo sod--bo o družini, ki tam stanuje; če nič božjega pod streho ni, potem lahko veš, da hudič iz vseh strani preži, kako bi napravil škodo. "Kjer je Bog, tam ni nadlog", nas uči star narodni pregovor; in tam prav gotovo tudi ni one razdrapa-nosti, ki jo vidimo dandanašnji v premnogih družinah in ki človeštvu nič dobrega ne more prinesti. Cerkveni vesioik Kar pogrelo ga je gospoda Bob-ka! Kako ga ne bi! Že spet ta "cerkveni vestnik"! Kakor da bi vgriz-nil zeleno tepko, tako mu je šlo skozi zobe in grlo in kosti. Mislil je, da bo sedaj mir, pa. kaij hočemo: Nekaj nadlege je že treba delati. Sicer pa bo cerkvemi vestnik ponižna stvarca. Lepo mirno se bo držal svojega kotička in ponižno čakal, če bo kdo smatral za vredno, da si ga ogleda in prebere njegovo vsebino. Povedal bo vselej cerkveno oznanilo, omenil važne verske dogodke tu iu drugod posebno v domovini, dotaknil se bo pa tudi takih vprašanj, ki so ne le zanimiva, temveč tudi nadvse važna, posebno glede vzgoje. Üpam, da bo tudi cerkveni vestnik imel obilo hvaležnih bralcev v tem listu; tisti pa, katerim se zdi ta stvar nepotrebna, naj se zadrže kot izobraženi ljudje ;z obzirnosi do sorojakov, katerim se cerkveni vestnik ne zdi nepotreben. Kdor ima kake stvarne razloge proti temu, naj jih pa kar uredništvu sporoči in potem bomo pa preiskali obisti in jetra stvarem, da bo prav na. levo in na desno. Saj vsi pravimo, da se za. resnico in pravico trudimo in cerkveni vestnik bo prav to imel za edini svoj namen. VESTNIK 10. jan. : Maša na Avellanedi, ve-černice na. Paternalu. 17. jan.: Maša in večernice na Paternalu. V Saavedrio stane zanaprej samo maša vsa-ko prvo nedeljo v mesecu. Večernice se radi premnogih ovir ne morejo več tam vršiti. Prosim, da se priglasite za bratovščino Živega Rožnega Venca. Poročili so se: Romana Koradin in Liberat Tavčar ter Kristina Trček in Tomaž Kržič. Hladnik Janez Restaurant "Osorio" Edino slovensko zbirališče Lepi prostori, pripravno za svadbe - Vs?iko nedeljo ples CENE ZMEiNE — Prenočišče po 70 cent. Se priporoča, lastnik Emilio Živec OSORIO 5085 PATERNAL GLADOVNA STAVKA RUDARJEV Rudarji v Zbelovem pr 1'oljčanali so stopili v gladovno stavko. Rudnik je last nekih Zagrebčanov. Vsega skupaj je bilo zadnji čas zaposlenih okrog 60 rudarjev. Rudarji pa so prišli v nasprotja z lastniki, ker podjetje ni sproti v redu izplačevalo zaslužka. Preostala jim je naposlel edina demonstracija v tem, da so ostali v rovu. Brzojavno so pozvali tajnika Zveze rudarjev g. Arha iz Zagorja, ki se je odpeljal v Poljčane, kamor so prispeli tudi zastopniki oblastev in so se takoj začela pogajanja, da se ugotovijo vsi vzroki, ki so dovedli do gladovne stavke rudarjev in da se najde način za pravično rešitev zahtevkov, ki jih imajo rudarji naspioti podjetju. OBJAVE KR. POSLANSTVA Charqas 1705, Bs. Aires Kr. poslaništvo išče in poziva naslednje naše izseljence, da se zgla-sijo pri zgoraj navedenem poslaništvu: Stanislav Markelc, kateri je prišel v Argentino 1928 leta in čegar zadnji naslov je bil: Casa Juan Dat' Bič, La Cumbre FCCNA. Petar B. Dragojlovič iz Ubala. Prej se je mahajal v Tandilu. Jovan Dimitrovič iz sela, Capare pri Bitolju. Bogdan Toškovič iz Sela Saleviči. Matija Zlčarič iz Kostajnice. Mate eVkič iz Poljica, opčina Vr-gorac. iVnko Buz iz Gorice, opčina Rasi-nja, srez Ludbreg. Franc Viktor, iz Domžal, star 42 let. V Argentino je prišel 1927 leta. Če bi pa kdo od naših izseljencev vedel za, naslov od katerega zgoraj iskanih rojakov, je vljudno, naprošen, da to sporoči našemu poslaništvu. "Ták to je ona!" je zamrmrala. "To je otrok, ki ga je krvnik na morišču sprejel za svojega! Hči kardinala Far-neškega... Tem slabše zanjo! Treba je, da umre." Ciaude je stal kakor okamenel. Favsta pa je iztegnila roko in rekla z okrutnim prostodušjem: "Cesa čakaš?..." Krvnik je vztrepetaf Zajokal je kakor pogubljenec, kadar se razgrne pred njim peklenski ogenj. Z divjo kretnjo je porinil Violetto nazaj, vstopil se pred njo, sklenil svoje ogromne roke in zajecljal: "Moj otrok je, gospa' Moja hči! Izgubil sem jo bil... in sem jo našel tu, v tem strašnem kraju!... Saj ne morete res hoteti... jelite da ne... zdaj ne več?... Oh, zaklinjam vas, dajte nama, da odideva!..." "Mojster Ciaude,'' je odgovorila Favsta, "česa čakaš, da ne storiš svoje dolžnosti?... Zakaj ne usmrtiš obsojenke, krvnik?..." Pri tej ¡besedi se je Violetta z grozo ozrla najprej na črno ženo... in nato na očeta. . . "Oče!" je zavpila z glasom divje bolesti. "Moj oče... krvnik'..." Ciaude je posivel. Glava mu je pala na prsi, stok brezmejnega gorja je privrel iz njegovih ust. . . Nato se je obrnil k deklici. Njegovo lice je dobilo Izraz obupnega samozatajenja. "Ne boj se", je dejal komaj slišno. "Ne dotaknem se te več, ako nočeš. .. niti ne bom več govoril s teboj... niti te ne bom imenoval svoje hčere. . . Samo ne boj se, imej pogum!... Gospa", je zarohnel nenadoma, obračaje se k Favsti, 's tem, da ste uničili ljubezen tega otroka do mene nesrečnika, ste storili zločin vaen zločinov. Od te minute se čuvajte!..." "Čuvaj se ti, krvnik!1' ga je prekinila Favsta brez jeze, podobna Usodi, ki hodi svojo od vekov določeno pot. Končajmo brž. AH si še pokoren ali se upiraš?" "Pokoren? Mar niste čuli, da je moja hči? Moja hči, gospa! ... Ne boj se ničesar, Violetta!. . . Pra.\m, da si moja hči, a nadlegoval te ne bom nikoli več... samo da ostaneš živa... Poj-diva odtod!" "Krvnik!" je viknila Favsta~ž jeklenim glasom. "Izberi prvo ali drugo: ali da storiš, kar ti je ukazano., ali pa, da pogineš s to žensko vred!..." "Nikdar!" je divje zarjul mojster Ciaude. "Svoje dete naj umorim? Nikoli!... Blaznite, vladarica! S poti! Prostor za naju dva, tako vam vseh peklenščkov!.. . S poti... sli pa znajte, da vam bije poslednja ura!..." Z levico je objel Violetto čez pas, dvignil jo, stisnil jo k sobi in krenil proti Favsti. . . Strašna pest njegove desnice je krožila pred njim kakor bojni kij. . . Favsta se ni ganila z mesta. Niti vztrepetala ni. Mirno, kakor da se ne godi nič posebnega, je vzela piščalko, ki jo je nosila za pasom, ter je kratko in ostro zapiskala nanjo... Se tisti trenutek je pridrlo v dvorano petnajst stražnikov z arkebuzami v rokah. Na Favstin mig so se postavili v vrsto in so namerili morilne cevi... "Kaj!" je zatulil Ciaude? "Kaj? Molo hčer hočete ustreliti!..." Vse žilice njegovega telesa In vse moči njegovega duha so se skrčile v blaznem naporu... Ziaj, ta trenutek... v tej stotinki sekunde je bilo treba najti sredstvo rešitve!... "Pozor!..." Je ukazal trd vojaški glas. In tisti mah so stražniki začuli rjoveč grohot, ki je stresel vse, težko tra-movje stropa in sten in trda srca ljudi. . . Videli so ogromno postavo, ki je nekam planila... "Pali!..." Petnajst arkebuz je zágrmelo na-mah! Krvava soba se je napolnila z dimom. . . Vojniki so se molče obrnili... odšli so... njih delo je bilo opravljeno. . . Samo Favsta je še ostala. Skrivnosten nasmeh je krivil njene ustnice. . . Dim se je počasi razgubljal. . . in njene oči so jele iskati trupel Clauda in Violette. . . Ostrmela je: krvnika in njegove žrtve ni bilo nikjer! Izginila sta brez sledu . . . Favstin pogled se je naposled ustavil na loputnici sredi sobe... Bila je odprta!... Zijala je kakor črno brez-dno... in spodaj, na dnu globine... je turobno goltala reka Sekvana... Favsta je stopila k odprtini, sklonila se in prisluhnila. Bila je uverjena, da se zibljeta tam spodaj v neprodirni temi dva mrliča... In brezdno pred njo je bilo manj črno od črnih misli njene duše!. . . VI. Dobra krčniarira. Ko sta se vitez de Pardaillan in vojvoda Angoulémski na Tuilerijskf planoti ločila od Crillona, sta zavila mimo mlina, ki Je nedaleč od ondod vrtil svoja široka krila, in sta se ekozi Mont-martska vrata vrnila v Pariz. Toda k "Vedeževalki" se nista napotila naravnost; krenila sta skozi mtsto, dospela v Progarsko ulico in stopila v meščansko hišo, kjer sta se bila ustavila prejšnji dan po svojem srečanju s Henrikom III. Ta hiša je bila last Marije Touche-tove, matere mladega vojvode. Bila je dar Karla IX. in zato vsa polna spominov na mladega kralja, ki je umrl tako strašne smrti kmalu po krvavi tragediji Jernejeve noči. Karel je zato odvel Pardaillana k sebi, da bi mu povedal tisoč stvari, ki so se dale vse izraziti z eno samo besedo: "Zaljubljen sem." Zakaj vojvoda Angoulémski, čeprav je imel med mladimi volikaši obilo znancev in tovarišev, je vendar našel samo enega zanesljivega prijatelja: Pardaillana, ki ga je poznal šele štiri- najst dni. Vitez se je bil nekega večera spotoma oglasil v Orléansu ter po-setil ljubimko pokojnega kralja Karla 1>l. Marija Touchetova se je razjokala ob pogledu na tega moža, ki ga že toliko let ni(videla; gotovo je dramil v njej spomine na drago, srečno prošlost. Sprejela ga je kakor polboga. Nato je povedala sinu vse, kar je -sedela o Par-daillanu, in mladi vojvoda je poslušal njegovo zgodbo kakor pravi junaški spev. Ko se je drugi dan Karel Angoulémski odpravil na pot, |e Marija proseče pogledala viteza, češ: "Nič več ne bom trepetala zanj, Rio Bamba 879 Buenos Aires Dr. Enrique Daniel Dauge Zobozdravnik Sprejema vsak dar, izven četrtkov od 14 do 19 ure PALPA 2584 — U. T. 73-1900 Buenos Aires Vsem svojim cenj. odjemaleem in prijateljem želi srečno in veselo novo leto Tvrdka ANGEL VELYANOVSKY 25 de Mayo 724 — Bs. Aires Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim klijentom MAKSIMILIJAN SAURIN Warnes 2191 — Bs, Aires Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim klijentom KROJAČNICA MOZETIČ Osorio 5013-5025 (La Paternal) Buenos Aires Veliki zavod "HAMOS VENEREAS ZDRAVNIKI SPECI J ALISTI ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseli oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914) KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in bolečin. SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrasten.ia, izguba spomina in šibkost. REVMATIZEM: kila, naduha, gota. Šibkost srca zdravimo po modernem nemškem načinu. PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča. ŽELODEC: upadel, raširjeni, kisline, težka prebava, bruhanje, rane. ČREVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka. GRLO, NOS, USEŠA, vnetje, poUpi: brez operacije in bolečin. Popolno ozdravljenje $ 30.— Plačevanje po $ 5.— na teden. Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECCIJALISTI je edin: te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in mesečno plačevanje. Plaza Once Rivadavia 3070 Od 9—21 ob nedeljah od 8—12 POZOR !!¡ Lepo posejan, 7 ha velik vrt (quinta) proda taf-ioj BONCELJ FRANC, Pereyra Lusena 2000, Lomas de Zamora FCSD. Krojačnica MOZETIČ Nudi cenj. rojakom veliko izbero vsakovrstnega blaga za poletne obleke, kakor tudi perila in vseh drugih moških potrebščin. SLAMNIKI itO na prodaj po cenah kakor jih ne dobite nikjer. Prepričajte se! Sebastian Mozetič BUENOS AIRES 5019 - OSORIO - 5025 (PATERNAL) CARIČIN LJUBLJENEC Kratka vsebina doslej objavljenega. Ruska carica Katarina, ki ji očitajo, da je dala spraviti s sveta svojega moža, carja Petra, se je zagledala v mladega častnika Aleksandra Potem-kina in zapustila svojega dotedanjega miljenca grofa Orlova, s katerim se je bila na skrivnem poročila. Ker pa je bil Potemkin zaljubljen in zaročen z Elizabeto, nezakonsko hčerko carja Petra, jo je Katarina skušala umoriti s tem, da jo je zastrupila. Strup pj, katerega je uporabila, je povzročil le na deželi svoj brlog. Pugačev se je nameraval uporabiti Elizabeto za svoje maščevanje nad Katarino, je dekle rešil iz grobnice Romanovih ter jo spravil v svoj "hram", kjer Je imel že veliko mladih deklet spravljenih, ki so mu bila všeč. V tem haremu pa je imel Orlov med drugimi tudi kozakinjo Li-vijo, s katero se je Elizabeta kmalu po svojem prihodu seznanila. Ta kozaki-nja pa je imola ljubčka, po imenu Pugačev. Pugačev je slučajno zadel v Pe-trogradu na Elizabetinega deda, ki mu Je potožil, da so mu ugrabili deklico. Ded mu je povedal, da tega ni mogel storiti drugi, kakor grof Orlof, ki ima na deželi svoj brlog. Pugaev se je napotil tja in našel Livijo in Elizabeto, ko so ravno poskušale omajati omrežje okna, da bi pubegnile. Ko so se tako mučile pri oknu je iLlvija zapazila Pu-gačeva ln tudi 011 jo Je zapazil. Po kratkem razgovoru je obljubil, da ju reši. Kmalu nato pa pride grof Orlov. Gospodarica, oziroma oskrbnica te hiše. Elizabeto čedno obleče ter jo pošlje k Orlovu v sobo. ki je ležal na divanu. Deklico vabi z lopimi beuedami k sebi ter ji ponuja ljubezen. Med tem se vrata odpro, v sobo priplefiejo štiri krasne deklice. Ko ples končajo, odidejo v sobo pa stopi kozakinji Llvlja, ne-soč pipo za opij ln vina. Orlov pije na zdravje Elizabete, nato pa mu da Livi- ja pipo v usta in jo prižge. Tedaj prime grof Elizabeto za roke ter ji zapo-ve, da ga mora poljubljati. Potegne jo bolj k sebi, a opij je že močno deloval. Livi.ja sedaj hitro povleče služkinjo Anovno v sobo, ki je že čakala pred vrati, oprosti Elizabeto Orlova in porine Anovno Orlovu v naročje. Tedaj uporabita priliko Elizabeta in Livi-ja. S pomočjo Pugačeva pobegneta iz sramotne hiše; Orlov pa je bil prehitro prišel k sebi. Razumel ,ie, kaj se je zgodilo, ter začel begunce zasledovati s pomojij/o svojih kmetov in sicer na saneh, kajti Pugačev in obe deklici so jo bili ubrali, s pomočjo drsalk, črez zamrznjeno reko Nevo. Orlov se jim je vedno bolj približeval. X: * * Pugačev opazi, da je Orlov našel sredstvo, da jih zasleduje. Obrnil se je in videl, da. se razdalja med njimi in njihovim preganjalcem vedno manjša. Nekaj časa je ugibal, ali ne bi bilo bolje, da pobegne z deklicami zopet na obalo. V tem zapazi, da je ravno na mestu, kjer so se nahajali led prebit. Delavci so ga najbrže izsekali in transportirali v Petro-grad. Od obale so bili torej popolnoma odrezani. Rešitev je ležala edino v njihovi hitrosti. Bil se je boj med njihovo spretnostjo in hitrostjo Orlovih vran-cev. Sani so se vedno bolj< približevale. Razdalja med .njimi in groznim Or-lovom je bila vedno manjša. Vedno večji je postajal grof Orlov s svojim spremstvom. Odsev bakelj s sani je že padal na njihovo pot — siguren dokaz, da jih bo Orlov skoraj dohitel. "Izgubljeni smo!" — zamrinra Pugačev. Poskusimo zadnje, morda, nam uspe. da se umaknemo temu groznemu človeku. Č'e nam ne uspe, potem — — —" Ni še izgovoril, ko jc. Livija že razumela njegov pomembni pogled in pritisk rok na prsi, kjer je imel shranjeno bodalo. Z vso močjo, ki jim je še ostala, so drseli naprej. Ko je Orlov opazil, da. hite z novo hitrostjo, se je odločil za nekaj, kar bo kozaka gotovo uničilo. Potegne za uzdi, konji se ustavijo. Zapove slugam, da izstopijo in gredo peš za njim. On sam ostane na praznih saneh, ki so, osvobojena tovora, poletele z dvojno hitrostjo. Pugatčev je opazil, kaj ne je zgodilo. Ravno je hotel deklicama povedati kar je videl, ko radostno vzklikne. Eden Orlovih konjev se je zrušil na tla. — Konj je ležal na ledu in udarjal S kopiti okrog sebe. Tudi drugi konj je bil od hitre vožnje tfiko izčrpan, I da bi se lahko vsak čas zrušil. Orlov stopi s sani. V njegovi roki .se zasveti nož. Prereže vrv, s katero .je bil privezan konj k sanem. Konja prepusti' na ledu njegovi usodi, skoči zopet na sani in požene preostalega konja. Z novo nado napolnjeni, lete naši begunci dalje, hvaleč Boga za milost, katero jim je izkazal. f'rni grof .je s svojimi sanmi v resnici zaostajal., tako da so bili prepričani, da so rešeni. Saino še nekaj ur napornega bežanja po za-mrzli Nevi, da se od Retrograda, kolikor mogoče oddalijo in dosežejo kako kmečko naselbino. Orlov je grozno preklinjal in besno udarjal po svojem konju. Ta' pa ni mogel več teči s tako bjrzino kakor prej. Od časa do časa se je razdalja večala. Naenkrat potegne Pugačev obe deklici nazaj in to tako silno da je Livija izgubila ravnotežje in padla. "Počakajta!", zakliče Pugačev v strahu. "Sedaj nam je usoda zapečatena. Da vaju nisem zadržal, bi padli v vodo." Tri korake pred njimi je bila v ledu velikanska odprtina. Kozak je takoj u videl, da, jim je povsem nemogoče prekoračiti zapreko. Če bi šlo samo zanj, se ne bi bal, da se vrže v vodo in jo preplava. A Livija in Elizabeta? Tudi če sta bili izvrstni plavalki, ni mogel dopustiti, da bi se vrgli v vodo. Naši begunci so uvideli, da je njihovi:1 rešitev nemogoča. Za seboj so zaslišali triumfirajo-či smeh grofa Orlova. ki je prihajal vedno bližje. Livija se vrže na prsi svojemu zaročencu, ga objame s svojimi mehkimi rokami, pritisne svoje ustne na njegove in potem--- "Pugačev. ljubljefni moj Pugačev!" — zakliče lepa kozakinja. "Ali se spominjaš svoje prisege? Ali boš čakal, da bo tvoja Livija oskrunjena ? Izvleči bodalo! Dragi, zasadi .mi ga v srce! Ne pusti, da padem živa v Orlove roke!" V Pugačevu se je bila stražna duševna borba. Roko položi na držaj svojega bodala. "Da, umreti" — zakliče Elizabeta. "Tisočkrat bolje je sedaj umreti, kakor da naju ta. gad onečasti!" Medtem je Orlov poklical sluge in jim glasno javil, da .so begunci v njegovih rokah. Sluge so na poziv svojega gospodarja pričeli teči in se mu približali. Orlov skoči s sani in se postavi na čelo svojih ljudi. Baklje so se dvignile in puške se pokažejo — lovci so prihajali bližje, da primejo trepetajočo divjačino. Orlov iztrga slugi meč. in skoči k Pugačevu, ki ga je čakal prekriža-nih rok. Trepeta je sta se privili obe deklici h kozaku. Ali junak stepi ni mogel ničesar storiti zai nesrečni jokajoči deklici. Tudi sam je bil brez moči. "Kozaški lopov!" zavpije Orlov. "Volk, ki si vdrl v mojo hišo in odnesel najbolja. jagnjeta moje črede. Nabodel te bom .na svoj meč! Tu imaš, lopov!" Z bliskovito brzino zabode konico meča v prsa mladega kozaka. Pugačev se ni premaknil. Zdelo se je, da se je pomiril s svojo usodo. Niti z enim giboni se ni poskušal braniti. Stal je popolnoma mirno. Orlov hoče ponovno zabosti svoj meč v njegova prsa. — zdajci pa se opoteče in zakriči. »SLOVENSKI LIST" - antes: „NOVI LIST" y »SLOVENSKI TEDNIK" ORGANO DE LA COLECTIVIDAD YUGOESLAVA List izdajata: SLOV. PROSVETNO DRUŠTVO in KONSORCIJ "NOVEGA LISTA" Dirección: Gral. César Díaz 1657 Buenos Aires TARIFA REDUCIDA Concesión 1551 ZANIMIVOSTI SADJE IN ZOBJE Uživanje sadja je eden najuspešnejših pripomočkov za ohranitev zob. Že davno je znano, da imajo ljudje, ki redno jedo sadje im zele-ljavo, po navadi lepe zebe in da Je redko trpe zavoljo zobobola. Skoraj vsi raziskovalci južnih krajev pripovedujejo, da imajo tamkajšnji domačini najlepša zobovji, in da so tam zobni kamen, zobna gniloba, lomljivost zob in druga podobna o-bolenja. redek pojav. To je umljivo, kajti ti ljudje se hranijo po večini s sadjem in zelenjavo. V sadju je narava nakopičila pod vplivom sonca mnogo sveže življenjske sile in to sprejemajo potem sa-djejedci vase. Kadar žvečimo sadje, prihaja to, kakor tudi kislina iz njega v dotiko tudi z najbolj oddaljenimi zobmi. Med tem ko prevzame mesnati del sadja ulogo pometača in snažilea ustne dupline in opravlja to ulogo na temeljit, čeprav rahel način, vdira, sadna k slina v vse luknje in v mesne prostore med zobmi ter uničuje tu povzročitelje zobnih bolezni. Sadna kislina pa uničuje tudi tiste izločiine ob robovih dlesni, ki povzročajo tvorbo zobnega. kamna in s tem nastajanje mučnih obolenj. Pri tem je treba poudariti, da sadna kislina' sklenini zob ni nevarna, pač pa so hranilne soli v sadju zobni rasti zelo potrebne. Kdor se hoče prepričati o resničnosti tega, naj použije vsak večer, preden se vleže,eno ali dve jabolki in na.j potem zjutraj opazuje učinek. Že sveži okus, ki ga bo imel v ustih, ga bo poučil, da jabolka dobro opravljajo svojo delo, kajti o kakšnem plehkem okusu, ki ga ima- mo običajno zjutraj v ustih, in o slabem duhu, ki prihaja iz njih, ne bo nič ali pa le malo sledu. To bi si morale zapomniti posebno matere in skrbeti za to, da. dobe njih otroci vsak večer preden odidejo spat, svoje jabolko. S tem jih ne bodo očuva-le samo marsikakšnene nevarne nalezljive bolezni, temveč jim bodo ohranile tudi lepe. zdrave zobe. MOŽ, KI ZNA 290 JEZIKOV Kakor poročajo v svojih kulturnih rubrikah nemški listi, v Frank-furtu ob Maini živi učenjak dr. Ha-rald Schutz, ki zna govoriti in pisati 290 jezikov. Ta njegov dar za jezike je menda možu prirojen. Že njegov ded je bil sloveč poznava-telj sanskrta, ki je znal 12 jezikov. Njegov oče je znal mnogo starih in modernih jezikov. Po materi, ki je po svoji materi bila Islandka, je v sorodstvu z nekdanjim norveškim kraljem Haroldom Hafargarom, po katerem so mu starši dali tudi ime Harald. Mož, ki je sedaj 63 let star, samo študira v svoji bogati knjižnici, v kateri ima 14.000 zvezkov. Na vprašanje, kako je bilo mogoče, da se je naučil toliko jezikov, je odgovoril, da tega sam ne ve. .Pristavil pa je tole: "Pač pa lahko povem recept, kako se človek lahko nauči jezikov. Za to je treba treh stvari: ljubezni in veselja, priložnosti, časa. Časa in prilike sem imel vedno dovolj, ljubezen pa sem pe-dedoval po svojih prednikih." NASVETI ZA DEBELE LJUDI Ljudje, ki se debelijo se morajo posebno smotreno oblačiti. Ker se zelo radi pote, naj gledajo na to, Piše Z?/dr. GOSPODARSTVO VEČNE OBLJUBE Za novo leto je govoril potom radia poljedelski minister svojim va-rovancem-kolonom, želeč jim obilo sreče v novem letu. Med drugim jim je povedal, da je v pretečenem letu predstavil zakonodajni skupščini osnutek zakona za kolonizacijo, kateri bo, če ga zakonodajalci odobre, rešil kolona iz sedanjega kritičnega položaja. Zakon predvideva razlastitev veleposestev na. manjša premoženja, katera, se bodo prodajala kolonom po zelo ugodnih pogojih. Kolon bo s svojo družino postal lastnik in gospodar ter ne bo več odvisen od brezsrčnih kapitalistov, kateri ga sedaj tako nesramno odirajo in iskoriščajo. Te bodoče gospodarje pa bo minister povezal v zadruge, katere bolo sami vodili pod nadzorstvom ministrstvi in tako bo rešeno zelo važno vprašanje. Ko je minister končal svoj govor, so mu ploskali, — seveda tisti ki so bili prisotni v prenašainici; če bi pa videl one, katerim je bil govor namenjen, bi se prepričal, da so se da bodo nosili kar se da, lahko in luknjičavo^. obleko; tako bodo pre-"prečili nepotrebno tvorbo potu in prizanašali srcu; sej zahteva za.no-jenje napornejše delovanja srca. Kdor se nagiba k debelosti, naj se dosti giblje pa se ne bo redil. Posebno mnogo naj telovadi in hodi. S tem prepreči tvorbo nove masti. Paziti pa mora, da. ni pri telovadbi preveč tesno obleče-n. Kdor je vajen volnene obleke, naj jo v začetku obdrži, dokler se nekoliko ne utrdi. Pozneje bo potem laže prešel na bombažno obleko in perilo in naposled na platneno. bridko posmejali usodi, katera jih tepe in jim je že mnogokrat prinesla mnogo lepih obljub, ki se pa niso uresničile. Oni ki imajo zemljo in oblast, v rokah, niso na razpolago ne ministru ne kolonom. Saj so dovolj dokazali z zakonom, ki so ga v zadnjem času izdelali in za katerega je bilo povod tudi gibanje ko-lonov v Chacu,"v preteklem letu, za poštene cene bombaževemu pridelku; takrat so zakonodajalci posebe omenili in se pohvalili, da so tiste, ki niso hoteli bambaža, prodati tako, kot so tuje družbe želele, izgnali v Europo kot. najhujše zločince. Tako začenjajo in končujejo lota. Previli-girancem ne pade nobena las iz glave, dočirn ostanejo delavci sužnji in bodo, dokler si ne bodo priborili svobode in enakopravnosti. VINOGRADNIKI DOBE POSOJILO Kakor smo zadnjič poročali v SI. T. se je zadnji čas mudila v Buenos Airesu delegacija viničarjev iz Men-doze in san Juana, z namenom da zaprosi federalne oblasti za, zaščito in pomoč. Največja; nesreča za vini- čarja je, da nima posod in priprav prodajati po cenah, katere mu določijo prekupci, ki jih revščina ne briga in plačujejo navadno sramotno nizke cene. Delegacija je dosegla pri vladi in Narodni banki precejšen znesek, iz katerega se bodo dajala posojila viničarjem, pod ugodnimi pogoji. Nal ta način se bo vsaj nekaterim pomoglo in jih rešilo odvisnosti brezsrčnih trgovcov. V ITALIJI NARAŠČA DRAGINJA Ko je italijanska vlada razveljavila liro za 42 o|o, je zagotavljala, da ne bo to povzročilo nobene draginje, ki je to tudi nekaj dni držalo. Ko so pa trgovci videli, da vlada nad njimi ne bo izvajala posledic, so mirno dvignili cene posebno najpotrebnejšim življenjskim potrebščinam, tako da so nekatere stvari podražale kar za¡ 35 do 40 o|o. Ljudstvo se ne sme razburjati, ker imajo kapitalisti na strani vlado, katera pravi, da se mora za blaigor domovine vse prenesti. Naši ljudje so pa še bolj udarjeni, ker ne morejo nikjer dobiti zaposlecja in so povsod zapostavljeni. f Ako hočete biti zdravlieni od odgovornega zdravnika zatecite se k Dr. A. GODEL Specijaiisti za sigurno in hitro zdravljenje — AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH Krvne in kožne bolezni ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specija- listi za pljučne, srčne, živ renmatične bolezni ŽARKI X —f DIATERMIA — ANALIZE Sprejema se od 9. do 12 in od 15 do 21. GOVORI SE SI OVENSKO CALLE CANGALLO 1542 Prestrašeno pogledajo služabniki svojega gospodarja. BiH so, kakor vsi Rusi v onih časih, babjeverini ter so mislili, da je Pugačev začaral s svojim pogledom Orlova. Zato so se vrgli na njega, oddvojili od njega obe deklici in izvlekli verige, da ga vklenejo. "Pustite ga I Nihče je ga ne sme dotakniti! Ali ne vidite, da to ni človek? To je pošast! To je duh, ki je vstal iz krste! — N,i kolena)! — Milost, car Peter III.. Milost !" Orlov se je komaj še držal na nogah. Zamolklo zakriči in se vrže na kolena. Sklone glavo, tako da se mu je čelo dotikalo hladnesra leda;. Pugačev prime obe deklici za roke. Ni bežal, nasprotno, dostojanstveno je korakal z deklicama mimo preplašenih slug in mimo Orlova, ki ga se ni drznil pogledati. Ko je Pugačev korakal mimo njega, se sklone in mu zašepeta : "Danes sem se ti prvič pokazal, grof Orlov. Moja krvava senca se ti bo pokazala še enkrat. Ko se ti bom pa prikazal tretjič, boš umrl, ubijalec !" "Bogorodiea!", je jecljal Orlov, "zaščiti me. Mrtvi vstajajo iz svojih grobov. Približuje se maščevanje!" Pugačev ni slišal ničesar več. Prišel je z deklicama do sani, ki so popolnoma osamljene stale na ledu. "Hitro vstopite!", ukaže deklicama. "Daleč moramo že biti, ko se bo Orlov zopet zavedel (" Deklicama pomaga) na sani, požene konja in v trenutku <»o drveli po ledu. "Pugaiev", vzklikne Livija, ko so že deset minut nemoteno drveli po zamrznjeni Nevi, "kaij pomeni vse to? Kaj pomeni Orlova preplaše-nost, njegov vzkrik, ko je omenil carja Petra III? Pojasni mi to!" "To je zelo enostavno'.", odgovori kozak. "Opazil sem celo doma, v stepi, kako se ljudje čudijo in kako se mi klainjajo, kadarkoli me vidijo. Sličen sem namreč nesrečnemu carju Petru III., katerega* sta umorila Katarina in Orlov!" Umolkne. Nato pa polglasno izgovori: "To sličnost bom še potreboval; v tej grozni uri, ki smo jo sedaj preživeli, sem se za nekaj odločil!" 16. POGLAVJE Katariniro srečno jutro fie nikoli, odkair je viadalai Katarina, ni prišla tako dobro razpoložena v zajtrkovalnico. Bilo je to onega jutra, ko je prebil Potemkin prvo noč v zimski palač:. Katarina je sedela pri svoji čokoladi, stregel pa ji je paž Gabrijel. Ko je srkala dišečo čokolado, je Katarina običajno proučevala važne spise in reševala državne posle. Danes pa se ni dotaknila, aktov na> mizi. Mirno je sedela in razmišljala ; naenkrat pa. ukaže pažu, da ji prinese črnilo in pero. Nato sto- pi k mizi, napiše hitro nekoliko vrst na papir in podpiše. Ka.trin.av carica Rusije, pošilja generalmajorju Aleksandru Potem-kinu svoj jutranji pozdrav in ga prosi, da sprejme kot znak carske milosti posestvo Pánica v moskovski guberniji, z dvajset tisoč dušami. Ker bo generalmajor Potemkin potreboval za upravljanje tega posestva večjo vsoto denarja, naj blagovoli dvigniti pri državni blagajni 300.000 rabljev. — Katarina bo osebno zahvalo rada in takoj sprejela.. "Gabrijel! Pridi sem!" Paž se požuri do carice. Poklekne pred njo in jo goreče pogleda. "Me-li ljubiš Gabrijel? Ljubiš svojo carico?" "Ali ljubim svojo carico?" — vzklikne mladenič. "Oh. ko bi mogel žrtvovati zanjo svoj - življenje! Umreti zanjo, bi pomenilo za mene blaženost!" "Ne ti moraš zame živeti Gabrijel!" — se je smehljala Kaitarina in ga nežno pogladila. po laseh. "Služi mi zvesto; storil mi boš še mnogo uslug. Poslušaj Gabrijel, danes sem tako vesela, da bi hotela vsakega osrečiti! Četudi s! aieprestn" ji bližini, vendar me še nikoli nisi ničesar prosil. Stori to sedaj — zaželi si kaj!" Mladenič počasi vstane. Na njegovem obrazu ni bilo niti kapljice krvi. (Dalje prihodnjič) IZŠEL JE PRVI SLOVENSKI IZSELJENSKI KOLEDAR v Južni Ameriki za lefo 1937 VSEBINA: Uvod — Dnevi, tedni in meseci — Leto 1037 — Ob obletnici (pesmica) — Argentina — Buenou Aires (pesmica) — Kratek zgodovinski opis slovenskega ozemlja — Jugoslavija — Agrikultura _ Kulturni pregled in gospodarski razvoj Slovencev v J. Ameriki — V Idriji (pesmica) — Nekaj o radiju — Hiša čaka, pesem o pajku in nekdanjem dekletu — 1'odbrdo in okolica — Slovenska kultura v Rueños Aireuu — Veseli in bridki spomini — Naše prireditve — Pri slovesu (pesmica) — Slovenec sem! — Bo z rakom v Argentini — lzseljenčeva tragedija — Tinca iz KoSane — Kako je bil») kaj (loma — Slovenska krajina Prekmurje — Brez naslova — Predpustno pismo in Velika noč (pesmica) — Spomini na ing. Brlnška — Večer na morju pesmica) — Tiskarstvo — Sužnji — Vijolina--Za vinogradi — Sinko povprašuje in v Tihem večeru (pesmice) — Moje ječo — Pomlad prihaja (pesmica) — Slovanski svet — Vlničarjeva pesem — Ljubezen, žena in njena vzgoja — Na tuj« 'in polju (pesmica) •— Pesmi slovenskih izseljencev ——■ V naravi — Kar nas jedelavcev (pesmica) — Kako se kuha in Htrcže argen<-tinski gospodi — Nekaj pot rebullí naslovov jm> Bs. Airesu — Kako mora postopati kdor hoče klicati koga svojcev iz Kvrope — Zanimivosti. -0- Naročite ga lahko naravnost na uredništvu Slov. lista kakor tudi pri vstih naših zastopnikih Poleg zelo zanimivih člankov in raznovrstnih navodil in nasvetov prinaša bogato ilustracijo 64 slik iz skoro vseh vasi s Primorske in ostale Slovenije i z Jugoslavije. CENA $ 1.50; po pošti 30 cent. več.