OBČINSKA KONFERENCA SZDL OBČINSKI SVET 2VEZE SINDIKATOV LJUBUANA-ŠlSKA UVELJAVLJANJE DELEGATSKEGA SISTEMA V OBČINI LJUBLJANA-ŠIŠKA Občinska konferenca SZDL in Občinski svet Zveze sin-dikatov Ljubljana-Šiška se s svojo stalno aktivnostjo in neposrednim sodelovanjem s temeljnimi nosilci prizade-vata za čim učinkovitejše uresničevanje sprejetih nalog, ki so jih delovni Ijudje in občani v občini Ljubljana-Šiška začrtali v programih dela delegatske skupščine ta skup-ščin SIS, ter usmeritvah dela in akcijskih programih po-sameznih družbenopolitičnih organizacij v občini. Z namenom, da se poglobi ocena o delovanju delegat-skega sistema in delegatskih odnosov v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih v občini, sta svet za razvoj samoupravljanja pri OS ZSS in svet za po-litični sistem pri predsedstvu OK SZDL Ljubljana-Šiška poslala v organizacije združenega dela in krajevne skup-nosti vprašalnik o delovanju delegatskega sistema in samoupravnih organov. Na podlagi lastne ocene pa sta opravila tudi razgovore v posameznih okoljih z odgovor-nlmi nosilci, ki so bili vključeni v to akcijo. Cilj navedenih aktivnosti je bil usmerjen v analizo ob-stoječega stanja na področju delovanja delegatskega si-stema v posameznih temeljnih okoljih ter uresničevanje nalog za vodenje nadaljnjih aktivnosti v smeri odpravlja-nja prisotnih slabosti pri delovanju delegacij in samo-upravnih organov, nadaljnjem poglabljanju in utrjevanju delegatskih odnosov ter učinkovitejšem delovanju dele-gatskega sistema. V nadaljevanju gradiva so zajeti podatki o opravljeni analizi v organizacijah združenega dela in krajevnih skup-nostih. A. UVELJAVLJANJE DELEGATSKEGA SISTEMA V ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA .' ¦¦ ."r . I. UVOD Svet za razvoj samoupravljanja pri občinskem svetu ZS Ljubljana-šiška stalno spremlja razvoj delegatskega sistema in detegatskih odnosov. Ž namenom, da se po-globi ocena o delovanju delegatskega sistema, je svet v aprilu 1983 poslal v organizacije združenega dela vpra-šalnik, na njegovi podlagi pa je bila dana pobuda, da so se v nekaterih karakterističnih organizacijah opravili po-globljeni razgovori o tej problematiki. Svet naj bi tako prispeval k nadaljnjemu poglabljanju in razčiščevanju po-sameznih problemov kakor tudi k še učinkovitejšetnu uve-Ijavljanju delegatskega sistema. V okviru teh razgovorov so člani sveta, predstavnik enote SIS pri Komiteju za družbene dejavnosti skupščine občine Ljubljana-Šiška skupaj s predstavniki skupščine občine Ljubljana-Šiška ter OK ZSMS Ljubljana-Šiška ugo-tavljali tudi, kako se uresničujejo ugotovitve sveta iz no-vembra 1980, pri čemer je bil dan poseben poudarek delovanju delegatskega sistema s področja samoupravnih interesnih skupnosti ter delovanju različnih samoupravnih organov v delovnih organizacijah, ki so sestavljeni, ozi-roma, v katere so izvoljeni a!i imenovani zunanji člani (komisije za razpis del in nalog, disciplinske komisije itd.). V razpravi je bil zajet širok krog vprašanj o uresničeva-nju delegatskega in skupščinskega sistema, bistvenih za njegov nadaljnji razvoj in večjo učinkovitost, kot: delovanje temeljnih delegacij in konferenc delegacij, njihova organiziranost, udeležba družbenopolitičnih orga-nizacij v sistemu, njihovo povezovanje ter usklajevanje različnih interesov za različne nivoje, udeležba delegatov in možnostih vpliva na odločitve itd. Po opravljenih razgovorih je osnovna ugotovitev sveta, da so vse dosedanje ugotovitve o razvoju delegatskega sistema in delegatskih odnosov še vedno aktualne. Zaradi družbenoekonomskega stanja v naši družbj ter nalog go-spodarske stabilizacije pa izhaja, da je delegatski sistem še vse preveč na začetnih težavah ter se vse prepočasi razvija. V razpravi je bilo zaradi vzrokov in posledic, v ka- ' terih se odvijajo delegatski odnosi, čutiti kritičnost do tega stanja pa tudi malodušje, da se pripombe in pred-logi ne upoštevajo, povsbd pa enotna zahteva, da se z usklajeno aktivnostjo vseh institucij političnega sistema čimprej zagotovi učinkovitejše delovanje delegatskega sistema, kakor tudi večja odgovornost vseh udeležencev v procesu sprejemanja odločitev glede na njihove pristoj-nosti ter možnosti vplivanja. Tudi aktivnost družbenopoli-tičnih organizacij vedno ni dovolj usmerjena v neposredno utrjevanje delegatskega sistema, zagotavljanje večje ak-tivnosti članov v delegatskem sistemu ter odklanjanje sprejemanja odločitev mimo samoupravnih poti, Razvoj delegatskih odnosov je še vedno v veliki meri odvisen od razmer, ki vladajo v družbenopolitični skupnosti ter priza-devanj DPO za uresničevanje demokratičnih odnosov. Kvaliteta dela delegacij je še vedno odvisna od razvi-tosti samoupravnih odnosov v posameznih sredinah, pred-vsem pa od prizadevnosti in aktivnosti posameznih dele-gatov. Poudarjeno je bilo tudi, da se v vseh sredinah, bolj kot do sedaj, zagotovijo pogoji za uspešno delo skupin in konferenc delegatov, v primerih upadanja aktivnosti pa bi se morali večkrat poslužiti instituta odpoklica oziroma zamenjave delegata. Posebno kritično je bil ponovno poudarjen problem gra-div, njihovega obsega, izostajanja krajših povzetkov, ne-razumljivosti, prejemanje dodatnega gradiva na klop pred samo sejo, variantnih možnosti za odločitve ter usklajeval-nih postopkov ob različnih oziroma nasprotujočih si predlogih. Delegati so še vedno slabo povezani z delovnimi Ijudmi, organi upravljanja, strokovnimi službami in DPO. V neka-terih sredinah se delegacija še vedno ne smatra kot or-gan, prek katerega naj bi temeljne organizacije usklaje-vaie svoje interese v občinski skupščini in v skupščinah SIS. Tudi v okviru konferenc delegacij se še vse prepo-gosto dogaja, da se ugotavljajo le različna mnenja in sta-lišča, brez da bi se gradivo širše obdelalo v različnih sredinah znotraj TOZD, pri čemer so delegati še vedno prepuščeni sami sebi in svoji iniciativi. Delegati tudi niso dovolj seznanjeni z razmerami v organizacijah združenega dela na eni strani ter razmerami v DPS na drugi, pri če-mer so se postavljala celo vprašanja o objektivnih infor-macijah oziroma zadrževanju informacij. Delegacije se še vedno sestajajo le pred sejo skupščine, zaradi česar je še vedno v ospredju problem obravnave gradiv. Posebej je bila nakazana tudi problematika o sestavi in povezovanju delegacij v konference delegacij, kakor tudi o sodelovanju in preslabi povezanosti z delegacijami za skupščine SIS. Udeleženci pogovorov so navajali, da je še vedno pereč problem sklepčnosti konferenc delegacij, kjer so vključe-ne manjše OZD. Za okvir SIS pa so marsikje, oziroma kot pravilo, nava-jali, da niti ne vedo, v katero konferenco spadajo, kdo je vodja konference delegacij za posamezno SIS. Pri tem se je največkrat ponovno predlagala branžna povezanost konferenc, za SIS so bile dane pripombe, da je sestava konferenc delepacij preobširna ter da so nosilci konferenc delovne organizacije, ki nimajo strokovnih možnosti, da bi lahko prevzemale te obveznosti. Enotno je bilo ugotovljeno, da delegacije za skupščine SIS v delovnih organizacijah delujejo veliko slabše kot delegacije za DPS. Taka opredelitev je bila izražena za delovanje SIS ma-terialne proizvodnje kot tudi za SIS družbenih dejavnosti. Nekatere konference delegacij se niti do danes še vedno niso konstituirale. Več je tudi delovnih organizacij, v katerih ne vedo, v okviru katerih konferenc delagacij delujejo, kdo je no-silec konference oziroma kako je konferenca konsti-tuirana. Opozorjeno je bilo tudi, da so tako dnevni redi skup-ščin SIS vse preveč usmerjeni v normativno urejanje, skoraj nič pa v svobodno menjavo dela in skupno plani- ranje. Vse premalo je tudi sodelovanja med zbori občin-ske skupščine in SIS ter nejasna razmejitev področii dela med njimi, kar je posebej očitno za SIS materialne pro-izvodnje. Po mnenju večine razpravljalcev v skupščinah SIS prevladujejo interesi izvajalcev. Skupno zasedanje zborov ni ustrezno, saj je bila večina mnenja, da izvajalci vsiljujejo svoja mnenja uporabnikom. Poudarjena je bila zahteva po ločenih sejah zborov ter prepričanje, da bi le na ta način lahko prišlo do neposrednejših odnosov med uporabniki in izvajalci. Posebno neugodna kritika je bila izražena tudi na račun sprejemanja prispevnih stopenj, ki so največkrat vnaprej dogovorjene v strokovnih službah SIS, ne pa odraz skup-nih potreb in zahtev. Izraženo je tudi prepričanje, da bodo DPO morale vložiti več naporov v še boljše kadrovanje ter učinkovitejše izobraževanje delegatov. V razpravi je bilo ponovno tudi opozorjeno, da bi upravni organi ter člani izvršnega sveta morali imeti dru-gačen odnos do predlogov in pobud, ki prihajajo s strani delegatov. Vse prevečkrat se še pojavlja videz, da se sklepi sprejemajo le za združeno delo. Na razgovorih so delegati opozorili tudi na druga vpra-šanja, probleme in pojave. Svel za razvoj samoupravljanja meni, da teh razprav ne kaže ponavljati še v tem sestav-ku, saj so bila definirana in razčiščena že ob vseh prejš-njih razgovorih. Do njih so bila tudi že sprejeta stališča ter sklepi, kako jih v praksi izpolniti oziroma spremeniti. Ta stališča in sprejeti sklepi morajo biti zato tudi še nadalje sestavni del aktivnosti za še hitrejši razvoj, ne samo za boljše uresničevanje delegatskega sistema in delegatskih odnosov, temveč tudi za stalna izpopolnjevanja delegat-skega sistema in poglabljanja vseh procesov oblikovanja in uveljavljanja delegatskih odločitev ter ugotavljanja poti in procesov vključevanja tako delovnih Ijudi, delegatov in delegacij, družbenopolitičnih organizacij, izvršnih, uprav-nih in strokovnih organov, ki so soodgovorni za učinko-vito in kvalitetno funkcioniranje delegatske skupščine. H. ANALIZA VPRAŠALNIKA O DELOVANJU DELEGATSKEGA SISTEMA IN SAMOUPRAVNIH ORGANOV Z namenom, da bi ugotovili vzroke, zaradi katerih še vedno ne dosegamo učinkovitega delovanja delegatskega sistema, je Svet za razvoj samoupravljanja pri Občinskem svetu ZS Ljubljana-Šiška pripravil vprašalnik o delovanju delegatskaga sistema in samoupravnih organov in ga 6. maja 1983 posredoval vsem (273) osnovnim organiza-cijam ZS v občini. Do začetka meseca julija smo prejeli 111 izpolnjenih vprašalnikov. Kljub urgenci niso posredovali odgovore na vprašalnik iz 44 OZD (z nad 100 zaposlenimi delavci): 1. Avtomontaža 2. Iskra Avtomatika, TOZD Razvojni inštitut 3. Iskra Avtomatika, TOZD Trženje \ 4. Iskra Elektrozveze, DS SS _ .. ¦ 5. Iskra Elektrozveze, TOZD PMD 6. Iskra IEZE, TOZD Keramika 7. Iskra Široka potrošnja, TOZD TV Pržan ' ¦ ' 8. PAP, TOZD Kovina 9. IMP, DO IKO, TOZD Skip 10. Litostroj, DS SSP 11. Litostroj, TOZD IRRP r. • 12. Litostroj, TOZD IVET ' . ' ¦ ' 13. Litostroj, TOZD Montaža • " ¦"* 14. Litostroj, TOZD Nabavni sektor • 15. Litostroj, TOZD Prodaja ¦". •' 16. Litostroj, TOZD PUM .,••¦: 17. Litostroj, TOZD ZSE 18. Bayer Pharma \ ¦ . , "¦•" ' 19. Donit, TOZD Filtri i ¦ ¦ • '¦ 20. Donit, TOZD Tesnit ¦ ¦ '¦'¦'.< ¦ 21. Lek, TOZD Kozmetika •",, 22. Lek, TOZD Razvoj in raziskave 23. Tekstil, TOZD Predilnica Medvode 24. Fructal-Alko, TOZD Alko ¦ " 25. Slovin, DO Slovenija vino, TOZD Vinarstvo 26. PAP, TOZD Avtomatika 27. SGP Gradbinec, TOZD Gradbena operativa Ljubljana 28. IMP, DO IKO, TOZD Trata Avtomatika 29. IMP, DO IKO, TOZD Trata Črpalke 30. Integral, DO LPP, TOZD Delavnice 31. Integral, DO SAP, TOZD Obmestni promet 32. Integral, DO Tovorni promet, TOZD Tovorni promet Ljubljana 33. PEP, TOZD VNSNE ' 34. Slovenija avto, DO Zastava avto, TOZD Zastava 35. Usluga, Zgornja Šiška 36. Mercator hoteli, Gostinstvo, TOZD llirija 37. Zdravstveni dom Ljubljana, TOZD Osnovno zdravstve-no varstvo Šiška . . . 38. OŠ Valentin Vodnik ' ¦ ... . .¦ 39. 2G, Železniški šolski center 40. Skupščina občine Ljubljana-Šiška, Delovna skupnost 41. Slovenijales, Tovarna Sora, Medvode 42. Energetika, DS SS 43. Energetika, TOZD Komunalna energetika 44. Energetika, TOZD Plinarna ODGOVORI NA VPRAŠANJA A. ZDRU2ENI DELAVCI V DELEGATSKEM SISTEMU 1. Na vprašanje o načinu in vodenju postopka eviden-tiranja kandidatov za posamezne funkcije ]e večina TOZD (85 %) odgovorila, da je predlagani že v fazi evidentiranja obveščen o kandidaturi in da svoj neformalni pristanek. 2. Iz odgovorov na vprašanje, kolikokrat so na sejah DS obravnavali gradiva, ki so predmet odločanja na de-legatskih skupščinah v SIS in DPS, je mogoče sklepati, da je obravnava teh gradiv na sejah samoupravnih orga-nov zelo redek pojav. Vedno obravnavajo gradiva le v 3 % OZD, ostali pa po potrebi, občasno ali nikoli. 3. Razlogi, zakaj gradiva niso obravnavali na sejah DS, so predvsem v: — nerazumljivosti in prezahtevnosti gradiv (GP Objekt), — vsebina gradiv ni predmet TOZD (Avtomerkur, TOZD KEG), — gradivo ni aktualno (Knjižnica Šiška), — nepravočasen prejem gradiva (TZ Litostroj DSPFSR, Oš Milan Mravlje, Prod, PAP, TOZD Gradnje), — TOZD na več lokacijah (Iskra Elektrozveze, TOZD Kl). 4. !z odgovorov na vprašanje, kakšen je način obrav-nav gradiv za seje delegatskih skupščin, je razvidno, da je gradivo v veliki meri predmet obravnave posamezni-kov (vodij delegacij oziroma konferenc delegacij). Le v večjih OZD (TZL SŠTS, Iskra IEZE, TZ Litostroj, TOZD PZO, Donit, DS SS, Lek, DS SS, Lek, TOZD Trže-nje) vsebino gradiv praviloma prouči strokovna služba. ki posreduje mnenje ali predlog stališč delegaciji. V nekaterih OZD (Unitas, Dekorativna, Avtomerkur, TOZD TRG) posamezni delegat prouči gradivo in vsebino posreduje delegaciji. V manjših OZD pa gradivo obravnavajo na zboru de-lavcev, še predvsem, če je gradivo pomembno za njihovo OZD (Oš Zvonko Runko, Center za socialno delo). Več-krat pa je zaradi časovne stiske z gradivom seznanjen le vodja delecjacije (VVO Najdihojca), se delegacije ne se-stajaio (Color) oziroma zaradi nepravočasnega prejema gradiva le-tega nikoli ne obravnavajo (PAP, TOZD Grad-nje). V navedenih zadnjih primerih je še posebej vpraš-Ijivo delovanje delegatskega sistema. Če vse odgovore prikažemo številčno, je rezultat na-slednji: — v 53 OZD vsebino gradiv obravnava delegacija, ki oblikuje stališča, — v 26 OZD deleaacija določi posameznega delegata, ki naj prouči gradivo in zavzame do njega stališče, — v 16 OZD vsebino gradiv obravnavajo vodje konfe-renc delegacij, ki oblikujejo stališča, — v 9 OZD vsebino obravnavajo v samoupravnih de-lovnih skupinah, ki oblikujejo stališča, — v 7 OZD vodia delegacije prouči gradivo in zavza-me do njega stališče. 5. Na vprašanje, kolikokrat se je v zadnjem mandat-nem obdobju sestala delegacija ZZD (imel je 17 sej), so odgovori (zajeti iz vrnjenih vprašalnikov) naslednji: — nikoli 2 OZD — 1—5-krat 27 OZD (manjše OZD) ' . — 6—1O-kr<:.t 17 OZD — več kot 11-krat 42 OZD (predvsem v večjih OZD) Delegacije SIS materialne proizvodnje se večinoma ne sestajajo oziroma število sestankov ni evidentirano. Priha-ja pa tudi do nesklepčnosti (Lek, DS SS, Lek, TOZD Trže-nje, Lek, TOZD Invest servis). Ponekod opravljajo funkcijo posamezne SIS materialne proizvodnje delavski sveti. V nobeni OZD pa ne navajajo svoje delegacije za samoupravno stanovanjsko skupnost, samoupravno interesno komunalno skupnost itd. Glede delovanja SIS družbenih dejavnosti so odgovori zelo različni in je potrebno upoštevati, da je le tretjina vseh OZD, ki so vrnile izpolnjen vprašalnik, na to vpraša-nje sploh odgovorila. Iz odgovorov je tudi ugotovljeno, da v večini OZD ne vodijo nobene evidence o sestajanju delegacij. 6. Ob navajanju, da je imelo 49 % vseh OZD, ki so od-govorile na vprašalnik, pomoč strokovnih služb, DPO in poslovodnih organov, se pojavlja vprašanje, zakaj je de-lovanje večine delegacij nezadovoljivo. Kritičen je položaj tam, kjer nimajo delegacije pri svo-jem delu nikakršne pomoči (nfti strokovne službe, niti DPO ter IPO) v Domu starejših občanov, Kliničnem cen-tru, TOZD Interna klinika II., Oš Heroja Franca Bukovca, Dežniku, PAP, TOZD Gradnje, PAP, TOZD Elektronika, Iskra Elektrozveze, TOZD Kl ter občasno v Iskra Avto-elektrika, TOZD Tovarna žarnic. 7. Na vprašanje, kolikokrat je bila v zadnjl mandatni dobi sklicana konferenca delegacij za ZZD in kolikokrat je bila od tega sklepčna, smo prejeli odgovore od 31 OZD, ki so nosilke konferenc delegacij za ZZD skupščine občf-ne Ljubljana-Šiška. Od teh 31 jih je le 14, kjer se kon-ference delegacij sestajajo redno in so pri tem tudi sklepčne — glej tabelo I. Iz same tabele I. lahko ugotovimo, da je udeležba de-legatov na zboru združenega dela odvisna tudi od aktiv-nosti posameznih konferenc delegacij, saj v večini pri-merov tam, kjer se konference delegacij redno sestajajo, tudi udeležba na zboru združenega dela skoraj ne izo-stane. Zanimiv je primer iz Pivovarne Union, pd koder so se redno udeleževali sej ZZD, v vprašalniku pa navajajo, da pri njih ni sedeža konference delegacij. Iz Delikatese, kjer so po sklepu o oblikovanju konfe-renc delegacij za SIS družbenih dejavnosti nosilci 4 dele-gacij za SIS družbenih dejavnosti, pa sploh odgovarjajo, da niso nosilci nobene konference delegacij. Za delovanje konferenc delegacij SIS materialne prolz-vodnje so podatki pomanjkljivi in je nemogoče ugotoviti kakršnokoli aktivnost. Udeležba na sejah posameznih konferenc delegacij družbenih dejavnosti je navedena v tabeli II. Glede same sklepčnosti sej je položaj tak, da je le 35% vseh OZD, ki so na vprašalnik odgovorile, potrdilo sklepčnost sej. Iz katerih OZD, kjer je oiiganizirana 00 ZS s sedežem v naši občini, se delegati največkrat ne udeležujejo sej konferenc delegacij, je razvidno iz tabele III. Še enkrat toliko je delegacij, ki se sej konferenc dele-gacij ne udeležujejo iz OZD, ki nimajo sedeža v občini Ljubljana-Šiška (predstavništva, poslovainice, skladišča, hišni sveti, društva itd.). 8. Več odgovorov vsebuje mnenje, da so delegati zbora uporabnikov v podrejenem položaju do zbora izvajalcev. Pri tem navajajo, da so delegati zborov izvajalcev bolj »strokovno podkovani«, oni so tisti, ki gradiva v glavnem pripravljajo in je to področje njihovo osnovno delo. Na sejah skupšoin pa se razrešuje problematika, k| bi jo morale urediti že strokovne službe. 9. V 70% OZD, ki so odgovorile na vprašalnik, nava-jajo, da si pri njih delegati porazdelijo funkcije po inte-resnih področjih in posamezni delegat zastopa povsem določeno interesno skupnost. 10. Kar se tiče pravočasnega prejema gradiv, večina OZD meni, da zadostuje za normalno obravnavo prejem . gradiv 10 do 15 dni pred sejo skupščine. 11. V večjih OZD menijo, da je potrebno poslati večje število gradiv in povzetkov kot doslej. En izvod pa ob- vezno v tajništvo OZD oziroma strokovni službi (kot to poteka pri gradivih za ZZD). 12. Kot vzroke neaktivnosti delegatov na sejah delegacij konferenc in skupščin največkrat navajajo, da je predvsem prisotna: — premajhna pripravljenost in odgovornost za oprav-Ijanje delegatske funkcije, — težave pri usklajevanju časa pouka, — delegati imajo občutek, da je že vse prej odločeno, — preobremenjenost delegatov iz neposredne proiz-vodnje, — pomanjkljiva kadrovska sestava delegacij, — premajhno sodelovanje DPO in strokovnih služb pri formiranju mnenj in stališč itd. 13. Iz odgovorov na vprašanja, ali so bili vzroki neak-tivnosti delegatov kdaj obravnavani na DPO, lahko ugoto-vimo, da odgovori niso v skladu z dejanskim stanjem. Saj bi delo delegacij bilo verjetno kvalitetnejše, če bi v skoraj 50% OZD (kot navajajo v odgovorih na vprašai-nik) resnično opozarjali delegate na vestno opravljanje funkcije ter jih klicali na odgovornost. B. DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV IN DRU2BENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ ' Iz odgovorov je predvsem razvidno: — organ samoupravne delavske kontrole je neodvisen pri svojem delu in pritiski niso zapaženi, — gradiva za seje samoupravnih organov pripravijo in razlagajo poslovodni organi in strokovne službe, — sindikat ni vedno pobudnik in nosilec javnih razprav v postopkih samoupravnega sporazumevanja in družbene-ga dogovarjanja. — družbenopolitične organizaclje ne posredujejo vedno svojih stališč in predlogov do posamezne obravnavane problematike, — delovanje samoupravnih organov je na splošno za-dovoljivo, čeprav pogrešajo večjo pomoč strokovnih služb. III. UGOTOVITVE IN STALIŠČA 1. Občinski svet ZSS Ljubljana-šiška bo skupaj z osta-limi DPO še nadalje redno in organizirano spremljal raz-voj delegatskega sistema in delegatskih odnosov ter za-gotavljal njegovo uveljavljanje v praksi. Zato bo tudi v bodoče ugotavljal slabosti in s konkretnimi predlogi predlagal spremembe in izboljšave v metodah dela, orga-niziranosti in ostalih vprašanjih. 2. Družbenopolitične organizacije naj bi tudi v bodoče, temeljiteje kot dosedaj, zagotavljale svojo aktivno in ustvarjalno vlogo v usmerjanju in povezovanju sistema ter prizadevanju, da se odločitve ne sprejemajo mimo samo-upravnih in delegatskih poti ter da se delegatske aktivno-sti ne omejujejo na formalno potrjevanje odločitev in manjšanje intervencijskih ukrepov. 3. Družbenopolitične organizacije naj bi s široko poli-tično akcijo v delegatski bazi, prek nje pa vplivale tudi na organe družbenopolitične skupnosti za aktivno udeležbo delegatov pri razreševanju vprašanj, ki zadevajo kvaliteto gospodarjenja in odnosov. 4. DPO v okviru delegacij ter konferenc delegacij mo-rajo storiti več za usklajeno in povezano programiranje dela skupščin SIS tako, da se zmanjša normativno ureja-nje ter poveča vsebinsko reševanje problemov. 5. DPO v občini morajo posebno pozornost posvetlti tudi vprašanjem nadaljnjega dograjevanja informacijske-ga sistema na področju SIS materialne proizvodnje ter družbenih dejavnosti. Infortnacije in gradiva za odločanje, posebno na področju SIS, morajo biti prilagojene delega-tom. Oblikovana morajo biti tako, da bo delegat lahko odločal. Gre za vsebinsko oblikovanje gradiv, njihovo jedmatost, razumljivost, število izvodov, kl se pošiljajo v delegacije in pravočasnost. Z doslednim uvajanjem po-vzetkov ter izpostavljanjem bistvenih vprašanj v predla-ganih rešitvah ter posledicah za odločitve bi lahko dele-gatom omogočili boljše delo. 6. V okviru delegacij in konferenc delegacij, med seboj in v odnosu do občinske skupščine oziroma skupščin SIS že v procesu oblikovanja predlogov odločitev bo potrebno storiti več za medsebojno obveščanje o stališčih, predlo-gih, amandmajih. V te aktivnosti se morajo še bolj vklju-čiti tudi delovna telesa skupščinskih organov ter skupin delegatov za dokončno usklajevanje sklepov. 7. Delegati in izvršilni organi skupščin morajo vzposta-viti tudi boljše povratne informacije o sprejetih odločit-vah. Pri tem bi se morala bolj vključiti tudi sredstva jav-nega obveščanja, še posebno »Javna tribuna«. 8. Vsi strokovni, izvršilni ter skupščinski organi morajo posvetiti še večjo pozornost obravnavi predlogov v fazi osnutka posameznega gradiva. V tej fazi obravnave se mora v okviru SIS organizirati problemske konference delegacij ter tako uskladiti interese uporabnikov in izva-jalcev. 9. Strokovne službe SIS ter IS občine Ljubljana-Šiška oziroma mesta Ljubljana morajo nuditi delegatom podat-ke, kakšne posledice bi posamezni predlog sklepa imel za širše družbeno področje. Tako naj bi bili delegati se-znanjeni tudi z družbenopolitičnimi oziroma ekonomskimi posledicami po sprejetem sklepu oziroma odločitvi. 10. Več kot do sedaj bo potrebno storiti tudi za kon-trolo izvrševanja sklepov ter njihove učinkovitosti. 11. Strokovne službe SIS morajo na podlagi ugotovitev sveta nakazati, v katerih sredinah je delovanje delegat-skega sistema še preveč tuje z namenom organiziranja kvalitetnega usposabljanja in izobraževanja delegatov. 12. V sleherni temeljni sredini (OZD, KS), kjer nimajo normativno urejenega delovanja delegacij, morajo spre-jeti program za izpeljavo te aktivnosti in pri tem oprede-liti vse postopke in odgovornosti ter delež, ki jih v posa-meznih primerih imajo strokovne službe. V tem programu je potrebno določiti: — postopek pri selekciji vprašanj za obravnavo — bistvene točke, — obseg postopka (obravnava gradiv prek samouprav-nih skupin), — odgovornost za sestajanje in delo delegacij, — odgovornost strokovnih služb za opredelitev do po-sameznih gradiv, ki jih izdelajo. V tem programu je potrebno tudi: — preveriti kadrovsko sestavo delegacij glede na struk-turo zaposlenih in — pristopiti k popolnitvi posameznih delegacij. 13. Vztrajati je potrebno na tem, da se način in pristop razreševanja obravnavane problematike usmeri v delegat-sko razpravo (npr. Dekorativna — dnevne informacije de-tavcev o stanju zalog surovin, prodaji itd.). 14. Družbenopolitične organizacije in samoupravni organl morajo temeljito obravnavati vlogo in vpliv ter delovanje delegatskega sistema pri odločanju v lastni sredini (npr. ob sprejemanju zaključnega računa, obravnavi periodičnlh obračunov). 15. Vodje delegacij oziroma konferenc delegacij mora-jo biti vabljeni na vse seje samoupravnih organov, k|er se obravnavajo pomembnejša vprašanja. 16. Enako kot v OZD mora potekati delovanje delegat-skega sistema tudi v KK SZDL ozlroma v krajevnih samo-upravah. Pri tem je še predvsem pomembna tesna povezava kra-jevne samouprave in OZD z njenega območja. 17. Strokovne službe DPS se morajo konkretno vklju-čiti v delo konferenc delegacij ter spremljati njihovo de-lovanje. V primeru, ko se ugotovi nedelo posamezne kon-ference delegacij (ni udeležbe, ni zapisnikov ipd.), ie po-trebna tudi osebna angažiranost (udeležba na posameznih sejah konferenc delegacij pa tudi delegacij). 18. Stalna oblika delovanja vseh organov in organizacij bi morali biti posveti, razgovori in podobno. 19. V organizacijah s predvsem izrazitim nedelovanjem delegatskega sistema je treba oceniti tudi odgovornost poslovodnih organov in strokovnih služb. 20. Zaradi boljšega delovanja delegacij in konferenc de-legacij je potrebno pripraviti spremembo sestav konferenc delegacij, še predvsem tam, kjer je to delovanje izrazito slabo in v primerih, kjer so nosilci konferenc delegacij preveč obremenjeni (z velikim številom delegacij) — TZ Litostroj, Pivovama Union, Emona, OŠ Veljka Vlahoviča itd. B. UVEUAVUANJE DELEGATSKEGA SISTEMA V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH 1. Organiziranost delovnih Ijudj in občanov v krajevni skupnosti je eno izmed bistvenih sestavin sistema samo-upravnih družbenoekonomskih in političnih odnosov, sa-moupravljanje v KS pa temelj in izhodišče za usmeritev neposrednega delegatskega odločanja v samoupravni ko-muni in v širših družbenopolitičnih skupnostih. Tako kot delavci v TOZD in drugih organizacijah združenega dela ter skupnostih tudi delovni Ijudje in občani organizirani v krajevnih skupnostih po svojih delegatih in delegacijah neposredno sodelujejo pri opravljanju družbenih zadev in odločanju o vprašanjih skupnih pomenov v cbčini in širših družbenopolitičnih skupnosti. S tem je postala KS tudi temeljna celica delegatskega in skupščinskega sistema. Preko zbora KS, DPZ in skup-ščin SIS prihajajo v cbčinski skupščini vse bolj do izraza neposredni interesi delovnih Ijudi in občanov v KS. 2. Da bi ugotovili (ocenili) kako v tem sistemu izraža-nja, povezovanja in usklajevanja neposrednih interesov delujeta delegacija in celoten delegatski sistem v KS, smo s pomočjo vprašalnika zastavili predsednikom delegacij za zbor KS in za skupščine SIS nekaj vprašanj, katerih odgovori bi bili opora pri oblikovanju ocene delovanja delegatskega sistema. Nekatera vprašanja so bila zastav-Ijena samo predsednikom delegacij za zbor KS. Za po-moč pri organizaciji ankete smo poprosili tudi predsed-nike KK SZDL in tajnike krajevnih skupnosti. Vprašanja, ki jih je bilo 18, se nanašajo na: — način — potek evidentiranja kandidatov za delegate, — aktivnost DPO in organov KS pri obravnavi gradiv, — način obravnave delegatskih gradiv, — sestajanje delegacije za zbor KS, — strokovna pomoč delegacijam, — »delitev dela« znotraj delegacij, — delegatska gradiva, ¦ . ¦ — gradiva, ki jih obravnavajo delegacije, — odnos zbora KS občinske skupščine do stališč dele-gacije do vprašanj, ki jih obravnava zbor občin SML ali SRS — delegatska vprašanja, — ravnanje DPO do aktivnosti delegatov. ' 3. V cbčini Ljubljana-šiška je 31 krajevnih skupnosti. Odgovore na vprašalnik je poslalo 24 KS (77,4%). Iz 8 KS so odgovorili na vprašalnik bodisi tajniki KS a!i predsed-niki KK SZDL ali skupaj s predsedniki delegacij, iz ostalih pa vsi ali le nekateri predsedniki delegacij. Od 193 dele-gacij, ki so izvoljene v vseh KS, je bilo vrnjenih 106 (54 %) izpolnjenih vprašalnikov (upoštevaje tudi odgovo-re, ki so jih v imenu predsednikov delegacij izpolnili taj-niki KS in predsedniki KKSZDL). 4. Odgovorl na vprašanja: 1. Na vprašanje o načinu in vodenju postopka eviden-tiranja kandidatov za delegate v delegacijah DPS in SIS je večina vprašanih (92 %) odgovorilo, da je predlaganl že v fazi evidentiranja obveščen o kandidaturi in da da svoj formalni pristanek. 2. Iz odgovorov na vprašanje, kolikokrat so na sejah organov KS in v DPO obravnavali gradivo, ki je predmet odločanja v skupščinah DPS in SIS, je mogoče sklepati, da organi KS in DPO v KS pred sejami skupščin v pre-težni večini obravnavajo le vprašanja, ki so v interesu KS. 3. Razlogi, zakaj tudi drugih gradiv ne cbravnavajo na sejah organov KS in DPO, so predvsem: — gradivo ne obravnava vprašanj iz KS (26%), — delegati gradiv niso predložili v obravnavo (22%), — drugi razlogi (29%) kot: — nepravočasnost gradiv za širšo obravnavo, zlasti ti-stih, ki obravnavajo probleme KS, — slabo sodelovanje delegacij in organov KS, — preobsežnost in prestrokovnost gradiv. 4. V načinu obravnave gradiv za delegatsko skupščino prevladuje obravnava in oblikovanje stališč na seji dele-gacije (90), uporablja pa se tudi druge načine. Delegacija določi delegata, da prouči gradivo in pripravi stališča (14%), gradivo prouči in do njega zavzame stališča pred-sednik delegacije (10%), organi KS in DPO obravnavajo gradivo za 8% delegacij, ki so odgovorili na vprašalnik. Upcrabljajo pa se tudi drugi načini obravnav (10%), kot so skupne obravnave s tistimi, ki jih problemi zadevajo, sejam prisostvujejo predstavniki organov KS in DPO, pred-lagatelji gradiv itd. 5. Sestajanje delegacij za zbor KS je redno (ti podatki so za 30 KS). Za 18 sej zbora v tem mandatu so se de-legacije sestale v povprečju 17,4-krat ali 97%; nekoliko slabša je njihova sklepčnost, vedno je bilo sklepčnih 18% sej, več kot 15-krat 30,3%, več kot 10-krat 21,7% in manj kot 10-krat 30% sej. 6. Delegacijam pri delu v večini primerov pomaga taj-ništvo KS, 95% odgovorov. 7. Ta pomoč pa ie v sklicevanju sej (90%), pomoč pri povezcvanju delegacij z organi KS in DPO (62 %), stro-kovna pomoč pri oblikovanju stališč (10%) in druge oblike (29%), kot npr. organiziranje strokovnih razlag delegatskih gradiv, opozarjanje na sklicevanje sej, administrativno-teh-nična opravila itd. 8. 56 % delegacij, ki so odgovcrile na vprašalnik, je od-govorilo, da si delegati razdelijo funkcije po interesnih področjih, pri čemer delegat zastcpa povsem določeno interesno področje. 9. Da so delegatska gradiva včasih preobširna, se strinja 74 % vprašanih, da to ni res 5 %, da so vedno preobširna meni 21 % vprašanih, navajajo pa hkrati, da ne gre toliko za preobširnost, ampak za kvaliteto gradiv, da le-ta niso dovolj prilagojena potrebam delegatskega odločanja, manj-ka bistvena vsebina in predlogi rešitev. 10. Včasih so delegatska gradiva strokovno prezahtevna (66% odgovorov), vedno (11 % odgovorov), niso prezahte-vna (22%), pri tem še navajajo (3%), da vedno niso do-volj jasna in prilagojena potrebam delegatskega dela. 11. Da so gradiva posredovana delegacijam pravočasno, meni 77 % sodelujočih, nekaj jih meni, da bi morala biti vsa gradiva posredovana tudi v KS zaradi boljše pregled-nosti in obravnave, 23 % pa s pravočasnostjo ni zado-voljna. 12. 83% odgovorov navaja, da delegacija za zbor KS pretežno obravnava in oblikuje stališča le do gradiv, ki jih obravnava zbor KS, ostali obravnavajo še gradivo za zbor občin SML in skupščine SRS. 13. 25% odgovorov navaja, da je njihovo stališče zbor KS posredoval naprej kot stališče zbora, ostali, da je zbor stališče vzel na znanje in ga posredoval naprej kot sta-lišče delegacije. 14. Več kot polovica (61 %) odgovorov navaja, da na de-legatsko vprašanje dobi odgovor v delegatskem gradivu za naslednjo sejo zbora, 28 % v posebnem gradivu, pri čemer s problemom niso seznanjene tudi druge delegaci-je, 12% jih odgovarja, da odgovorov na delegatska vpra-šanja niso dobili, 21 % odgovorov pa hkrati navaja, da so odgovori na delegatska vprašanja večkrat pavšalni, da de-legati dobe odgovor na seji zbora ali s posebnim dopi-som. 15. Da je odgovor na delegatsko vprasanje le obrazlo-žitev in razjasnitev problema, meni 83 % odgovorov, da pa je to hkrati tudi opredelitev razrešitve problema, pa le 27 odstotkov. Nekateri ob tem navajajo, da je odgovor le sta-lišče zbora, ki pa ne sproži akcije v ustreznih organih. 16. Pojave neodzivnosti so DPO obravnavale le v 45 % primerih, pri tem pa še navajajo, da delegatov niso po-zvale, da pojasnijo vzroke neaktivnosti, da to nameravajo storiti, na neaktivnost delegacije opozarjajo tajništva KS; obravnav ni bilo, ker to ni bilo potrebno itd. Na podlagi omenjenih virov je bilo.možno oblikovati na- " slednje ugotovitve: — da so delegacije še vedno premalo povezane s KS in njihovimi organi ter DPO, kar potrjuje podatek, da ve-čino stališč do vprašanj, ki so na dnevnih redih skupščin, oblikujejo delegacije same. Moramo pa ob tem poudariti, da je aktivnost delegatske baze kakor tudi povezave med njo in delegacijo dobra, ko gre za obravnavo vprašanj, ki neposredno zadevajo krajevne skupnosti. Tu delegaci- • jam veliko pomagajo tajništva KS. Je pa intenzivnost po-vezav zelo različna od ene do druge KS. Povezovanje je intenzivnejše v primestnih in vaških KS, slabše v mestnih, vendar tudi v teh je povezovanje različno intenzivno v odvisnosti od problematike, ki jo posamezna KS ima. Pri tem gre povezanost opazovatj tudi skozi organiziranost in aktivnost DPO. Bolj aktivne so DPO, več problemov je evidentiranih, večje pa so tudi težnje po povezanosti vseh dejavnikov z delegatskim sistemom. Močno pa je še pri-soten način dela delegacij, ko si delegatj razdelijo inte-resna področja. Sestajanje delegacij zlasti za zbor KS je redno, čeprav precej šepa njihova sklepčnost; — vloga DPO, zlasti SZDL, je še vse preveč omejena na obravnavanje delovanja alj nedelovanja delegacij, niso pa še povsod zaživele njene oblike in metode dela, da bi se uveljavilo kot mesto demokratičnega in organizira-nega izražanja interesov in volje delovnih Ijudi ter obča-nov. Zvezo komunistov v KS predstavljajo predvsem člani ZK-upokojenci, aktivnost drugih komunistov pa je v večini KS kritizirana. Pomemben pogoj uveljavljanja dejanske vo-dilne vloge ZK in drugih DPO v sistemu socialističnega samoupravljanja, konkretno v delegatskem sistemu, pa je ravno v spoznavanju najbolj perečih problemov v KS, pre-sojanje teh problemov s stališča uveliavljanja širših druž-benih in dolgpročnih zgodovinskih interesov delavskega razreda ob konkretnem angažiranju na njihovem razreše-vanju. Tu velja zopet izpostaviti vrednost in pomembnost Kar-deljevih opozoril, da se mora »vloga subjektivnega fak-torja v delegatskem sistemu začeti pri delegacijah v te-meijnih samoupravnih organizacijah samoupravljanja«; str. 150; — obveščenost delegacij še vedno ni povsem zadovo-Ijiva. Gradiva kot osnovni vir obveščanja so včasih še pre-obširna kakor tudi strokovno prezahtevna. Niso pa tudi dovolj prilagojena potrebam delegatskega odločanja. Vgra-divih še vedno ni podanih povzetkov bistva vsebin. S pra-vočasnostjo dostave gradiv je večina zadovoljna, dostav-Ijena pa naj bi bila v celoti tudi v tajništva KS zaradi bolj-še preglednosti nad problematiko in zaradi organiziranja ter koordiriacije razprav. Delegatskih gradiv za SIS ne dobe vsi delegati, to pa vpliva na pripravljenost delegatov za sodelovanje v delu delegacij. Pomanjkljivo je tudi obve-ščanje delegatov s strani DPO, kar vpliva na prepogosto vztrajanje delegatov na parcialnih interesih in oženju de-mokratičnega postopka v pripravah na odločitve le na gla-sovanje v skupščinskih zborih. Nepoznavanje širših družbenih interesov pa nemalokrat vzbuja pri delegatih občutek, d'a je vse v naprej odločeno in slabi njihovo pripravljenost za delo v delegatskem si-stemu; — odgovorom na delegatska vprašanja bo potrebno še posvečati pozornost. Če je odgovarjanje na delegatsko vprašanje zadovoljivo, pa tega ne gre trditi, ko gre za razreševanje postavljenih vprašanj oziroma za opredelitev razrešitve problema; — več pozomosti bo moral zbor KS posvetiti stališčem delegacij do gradiv za zbor občin SML in SRS, ker se tudi skozi ta odnos izraža vloga skupščine kot konference de-legacij. UGOTOVITVE O DELOVANJU DELEGATSKEGA SISTEMA Pri oblikovanju ugotovitev o delovanju delegatskega si-stema v KS smo se poleg omenjenega vprašalnika opirali še na vsebino razprav s kroga obiskov KS, ki ga je junija lani organiziralo predsedstvo OK SZDL. Za primerjavo pa so bili uporabljeni tudi rezultati raziskovanja v okviru projekta »Delovanje in uresničevanje delegatskega sistema v SRS — delegatski sfstem med normo in stvarnostjo«. Komunist, Ljubljana 1983.