$.£D.
TEMA
Glasnik S.E.D. 39/3,4 1999, stran 22
Alenka Simikič

dokumentacijsko gradivo 0 izseljeniš1vu v slovenskem etnograeskem muzeju
Izseljeništva v Slovenskem etnografskem muzeju (v nadaljevanju SEM) ni doslej nihče načrtno preučeval; z ustanovitvijo novega kustodiatu pa se ho zapolnila tudi ta vrzel. Prav zato v dokumentacijskem oddelku hranimo le mah gradiva in virov, ki hi bili lahko v pomoč pri tovrstnih raziskavah. Večina gradiva je prišla v muzej naključno, kar velja predvsem za fotografije, in sicer oh raziskovanju in preučevanju drugih tem, na primer kovastva in kolarstva, noše, ovčarstva.
Milim ii! Marica Uittp izseljenca it Avstralije, ki sin ni) razstavi o življenju avstralskih Slovencev [SF.M 1985) povedala svojo ii v [ionsko zgodbo (Folo: Igor Mali)
Izjema je sto fotografij izseljencev iz Avstralije, ki jih je muzej pridobil ub razstavi dr. lirede Čebulj Saj ko leta 1985. Vsi drugi viri - terenski zapisi, podatki v statističnih obrazcih. terenska poročila pa se navezujejo na delo tako imenovanih Orlovih ekip iu ekip, ki so jini sledile. Med najpomembnejše vire spadajo podatki v statističnih obrazeih, o čemer sem pisala že v Slovenskem efnografu' in pri tem opozorila 1 Lici i na to, da bi bilo izseljen i s tvo v teh krajih vredno posebne obravnave1, kar je v svoji knjigi Odmirajoči starf svet vasi nakazal tudi dr. Boris Kuhar .
Fototeka
Poleg že omenjenih sto fotografij izseljencev iz Avstralije, ki prikazujejo pot v novo domovino, tamkajšnje življenje in obiske stare domovine, hranimo tudi 33 fotografij, ki so jih možje, otroci oziroma drugi sorodniki pošiljali domačim iz Amerike, Ure predvsem za portrete izseljencev. Najstarejša fotografija je iz leta
1893, večina pa jih je iz časa pred prvo svetovno vojno in po njej. Prikazujejo izseljence iz Škocjanskih hribov, Predgrada. Dolenje vasi pri Cerknici, Šmartn-ega, Šmihela. Kosiela, Planine pri Rakeku, Drenovega Griča, Pregarij v Brkinih, Kronovega, Mačko-vcev pri Novem mestu. Poleg tega hranimo tudi tri fotografije družine iz Selc. ki se je leta 1923 izselila v Brazilijo, skupinsko sliko Sočanov v Nemčiji, kjer so delali kot rudarji, ter šest fotografij izseljencev iz Francije. Pet fotografij je iz osemdesetih let tega stoletja. To so fotografije, ki jih je domov, v Selce pošiljal sin. ki je delal v Franciji kot avtoklepar. ena pa je približno iz leta 1925 in prikazuje slovensko igralsko skupino.
Terenski zapiski
Iz tako imenovanih Orlovih ekip so predvsem zapisi o izseljevanju v Ameriko, in sicer s terenov Sentjurij-Škoejan, Šmarje-Sap, Šentvid pri Stični. Žužemberk in Marezige. Navedeno velja za preiipkane zapise (skupaj 25 enot), shranjene pod kazalkama izseljeništvo in prebivalstvo. V številu prepisanih enot so zajeli tudi zapisi dr. Marije Makarovič s terena Notranjska,
Poročila o delu terenskih ekip
Med ohranjenimi poročili je omenjeno izseljeništvo v poročilu Fanči Šarf iz 21. ekipe, omenja izseljevanje v Ameriko in Francijo* ter v poročilu Angelosa Baša iz 22. ekipe, v katerem je omenjeno izseljevanje z vidika gospodarskih razmer v Drašičih. V poročilu je omenjeno izseljevanje v Ameriko in tudi Nemčijo, ki seje začelo prav v 60. letih.'
I
Glasnik S.E.D. 39/3.4 1999. stran 17
TEMA	Si.D.
Statistični obrazci
Cilede naštetih virov so morda statistični obrazci," ki so jih izpolnjevali v prvih sedmih ekipah, najbogatejši vir, ki nas lahko kljub dokajšnji starosti informacij (50 let) še vedno pripeljejo do informacij o izseljen i šivu v krajih, kjer so ekipe raziskovale. Izseljeništvo je v statističnih obrazcih omenjeno pri opombah, v zvezi s katerimi naj bi navedli »kratko zgodovino rodbine glede na priselitve in odselitve, razvoj poklicev itd.«, povezano pa je navadno z nakupom ali najemom hiše. V rubriki »Družinski popis« je pndrubrika »Izseljeni v tujino«, kamor so člani ekipe vpisovali le število izseljenih ter spol. ne pa kraja, kamor so se izselili, ne časa izselitve.
žalost s tem končujem poročilo o dokumentacijskem gradivu in virih, ki jih o tej temi hrani SFM. Kljub temu
upam, da ho prihodnjim raziskovalcem v tako ali drugačno pomoč.
1	Alenka Simikii, Iz arhiva Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani, Statistični obrazci 1. terenske ekipe (Šentjurij-Škocjanj. -Slovenski etnograf 1983-1987 (izšlo 1988). št. 31. 123-180.
2	Prav tam. str. 168.
3	[)r. Boris Kuhar, Odmirajoči stari svet vasi. Ljubljana 1972. str.
2(13-207.
4	Poročilo o delu v ekipi SLM v okolici Škocjana na Dolenjskem od 22. 6. do S. 7. in od 26. do 28. 7. 1964. tipkopis,
5	Poročilo o terenskem delu v Draiičih od 5. do 10. It). 141)5. tipkopis. t Več o statističnih obrazcih, sestavi in izr Injevanju v članku Alenke Simikii, iz arhiva Slovenskega etnografskega muzeja v Liubljant,
Jana Cvetko in Ksenija Medved
raziskovanje izseljenima in zdomsiva v baragovi muzejski knjižnici ier arhivu slovenskega verskega muzeja v stični
Baragova knjižnica, ki deluje v okviru Slovenskega verskega muzeja v samostanu v Stični, je muzejska knjižnica, ki jo glede na 0rRanizacijo dela uvrščamo med specialne knjižnice. Knjižno gradivo pokriva več strokovnih področij. Njena naloga je dajati '"formacije, pridobivati in obdelovati gradivo. Muzejska knjižnica je namenjena določenemu krogu uporabnikov, študentom, znanstvenim in strokovnim delavcem. Begunske izdaje, ki niso smele po redni poti prihajati v našo državo, hranimo v Stični in j'l> 'Uma v celoti niti NUK.
Baragova Knjižnica in njen ustanovitelj Karel Ceglar
Knjižni fond za Baragovo knjižnico je zbral in uredil Karel Ceglar. Selezijanski duhovnik, Karel Ceglar, stiški rojak, se je rodil 19. septembra 1912. Mašniško posvečenje je prejel leta 1939. Po drugi svetovni vojni je moral zdoma. Živel je v ZDA in Kanadi. Njegovi nagibi po zbiranju in ohranjanju dragocenega knjižnega ter arhivskega gradiva so zajemali slovenske izseljence. Zavedal se je, da zbira za prihodnje rodove literaturo, ki je bila v matični državi izrinjena, zapostavljena in včasih prepovedana.
Zavedal se je tudi pomena dela misijonarja Friderika Barage. Bil je njegov zvesti »zasledovalec«. Za Barago se je začel zanimati predvsem pO letu 1985. Najprej je zbral slovensko literatro. kije izhajala v ZDA, Argentini, Avstraliji in Kanadi. Nato je zbiral knjige, ki jih je napisal Friderik Baraga, in literaturo o njem. Leta 1987 je izdal knjigo Slovenci v Kanadi, Leta 1991 je bila natisnjena Baragiana L ki vsebuje popis Baragovih del. in leta 1992 Baragiana II, v kateri je zajeta bibliografija. Načrtujejo petnajst zvezkov, tretji, Baragova korespondenca od rojstva do leta 1830, ko je odpotoval v Ameriko, pa je tik' pred izidom. Napisal je tudi