Katollšk cerkven list.
Tečni T MM M.
V Ljubljani 15. listopada 1856.
MAsi SS.
IN HONOKEM
$. V. K FEAKGISCJ iSS^IK.VSIS COXFESSQHIS
MISSAI.I ROMANO-SER APHICO AOOKNDA.
(Auctorc Thoma de Celano.
Sanctitatis nova signa Prodierunt liiude digna , Mira valde et benigna In Kraneisco credita. Regulatis novi gregis Jura dantur novae legis. Renovantur jussa regis Per Franciscum t radi t a. Novus ordo. nova vita Mundo sunit inaudita, Restauravit lex sancita Statum evangelicum. Legi Christi pariš formae Reformatur jus conforine, Tenet ritus datae normae Culmen Apostolicum. Corda rodiš, vestis dura Cingit. tegit sine cura. Panis datur in mensura, Calceus abjieitur. Paupertateni tantum quaerit. De terrenis niliil gerit, IIie Franeiscus euneta terit. Loculus despieitur. Quaerit loea lacrvniarum. Proinit voees eor amarum, Gemit nioestus tempus carum Perditum in saeeulo. Montis antro sequestratus Plorat. orat humi stratus. Tandeni mente serenatus Latitat ergastulo. Ibi vacat rupe teetus.
Ad divina sursum vectus. Spernit ima jude\ rectus, Kligit coelestia. farnem frenat sub eensiira Transformatam in figura. Cibum rapit de seriptiira. Abia.it terrestria.
discipulo s. P. Francisci.) Tunc ab alto vir hierarcha Venit eeee rex monarcha. Pavet iste patriarcha Visione territus. Defert ille signa Christi, Cicatrices confert isti. Dum miratur eorde tristi Passionem tacitus. Saerum corpus consignatur Manu. pede vulneratur, Dextrum latus perforatur. Cruentatur sanguine. Verba miscent. arcanornm Multa elarent futurorum. Videt Sanctus vim dictorum. Mystico spiramine. Patent statim miri elavi Foris nigri, intus flavi. Pungit dolor, poena travi Oiiciant aciilei. Cessat artis armatura In membrorum aperuira, Non impressit lios natura , Non tortiira mallei. Signis crucis, quae portasti, Per quae mundum triumphasti, Carnem liostem s u penis t i Inelita victoria. Nos, Franeisee. tueamur In adversis protegamur. Ut mercede perfruamur In coelesti gloria. Pater pie. Pater sancte. Plebs devota. te juvante, Turba fratrum comitante, Mercatur praemia. Fae eonsortes supernorum, Quos informas vila inorum, L'onsequatur gres Minorum Sempiterna guudia. Ainen. Ali.
(Poslovenil O. Nepumucen Metelko.)
\e koli ko iz protestantov skiga katekizma in Mjutroeiga nauka.
Odložimo za drugi čas, od eniga ali druziga teh mož kaj spregovoriti, ki jih bolj olikani bravci ze tako odveč poznajo, in prašamo za zdaj še s pi-savcam F. Probstam: *) S čim pa so Luter in nje-
) hie sogenannte Reform. Mainz 1845. S. 5. 33 und 34.
Nova zarja zasvetila Je svetosti, in slavila fudapolna. blagomila Nad Frančiškani svoj zalog. Novo družbo osnovati. Novo ji postavo dati, Božjo voljo ponovljati. Je Frančiška perva skcrb. Reda noviga živijenje
Skoz postavno poterjenje Svet predrami v hrepenenje: Kvangeli spolnovat'. Iz postav Odrešenika Klije pervotna oblika, Vaja daniti vredb dotika Apostoljskili easov se. S terdim pašam se preveže. Se obleke ojstre teže Ne prestraši, pičlo reže Kruha si. in hodi bos. \ boštvo šteje med sestrice,
V	so posvetnost. vse pravice Raztapta, de še trohice
Ni imel shraniti kam. Kraj poiše si, de stoka.
V	tožnosti sercc mu poka. Obžaluje čas. in joka.
Ki doslej je tratil ca. ^ gori skrit berlog si zvoli,
V	tla se meče. kliče, moli; Slednjič Bog tolažbo doli Pošlje duhu v ječo to.
Tu v zavetji skale vliline. Božjih se reči navdihne. Presojuje, časno spihne. I.e nebeško zbere si. Zlo se je mesti \krotilo. Se v podobi spremenilo. Sveio pismo ga živilo, Zginilo pozemeijsko:
Zdaj Seraf z višave pride. S svojim kraljem vred ss snide Pri Frančišku, de obide Strah zavulj prikazni ga. Znamnja Kristusa ma vniidi. Rane sklepajo se z udi:
V	sercu žalostnim se čudi Bolečinam. in mulci.
Svetiga telesa raae.
V	rokah . nogah zakovaae.
V	desno stran zaznamovane Kri poliva mu zivm.
Ko skrivnosti glase caje. Mu prihodnost razsvetluje In pomembe ra/.jasnuje Čudovita razodev. Žeblji znotrej zacerneli. 1'udni. zunaj zarudeli So kazali se. in skleli Z ojstrim končam grozno ga. Ni zvijače umna stava Udov ranjenih naprava. Ni jih vtisnila narava. Ni nabilo kladvo jih. Znamnja križa, ktere nosil. In čez svet si zmago sprosil. Nad sovra/.nim mešani znosil Se po slavni zmagi bil: 0 Frančišk! naj nase krilo Bojo. in nadlog branilo. De zavživat tje plačilo Pridemo v nebeški raj ! O dobrotljivi in sveti
Oče ! daj . de boju vneti. Po zaslugah bratov vzeti \ si ljudje v nebesa gor! Ki nas pravo pot hoditi \adiš: pusti tje g«»r priti In sc večno veseliti Tudi Manjših bratov trop! Amen. Aleluja.
govi tovarši pred svetam skazali, de so od Boga poslani . . . svetu novi evangeli (protestantizem) oznanovat ^ Tertulijan, ki je v drugim stoletji živel, krivovercam svojiga časa kliče, de naj ska-žejo, de so res novi aposteljni. Tudi Erasmus je Lutra naganjal, de naj s čudeži spriča, de je apostelj, evangelist (tako se je Luter samiga sebe imenoval), in k temu pristavil: ^Nobeden zmed
njih dosihmal tudi le kruljeviga konja ni ozdravil". — Nočemo pa toliko tirjati, ampak z manj smo zadovoljni, iz »jih sadu jih hočemo spoznati. Kako in kaj je s tem sadam? Luter sam je govoril: JLe močno grehe delaj, pa še močnejši verovaj in veseli se v Kristusu, kteri je premagovavec greha, smerti in sveta. Grešiti moramo, dokler živimo". Vemo, de prava vera mora biti sveta; kakošna pa je svetost take vere, ktere začeteik tako nesnago uči? — Ravno tako prederzno se Luter laže, rekoč: „Evangeli ne pridiguje, kaj nam je storiti ali opustiti, noče nič od nas, ne pravi: stori to ali to — ampak govori: Vidiš, ljubi človek, to ti je Bog storil, on je svojiga sina v meso vtaknil in te od grehov, smerti, hudiča in pekla rešil, to verovaj in sprejmi, in boš zveličan". Sad tacih naukov in sploh nove prekucije je bil, de Luter sam toži: jy.\ihče mi ni nadlemniši, kakor ta naša ljudska der ha l (dieser unser Pobel); ne zmeni se za besedo Kristusovo, ali mu pa samo na jeziku risi in v usesih, ne stanuje pa v sercu . . . Ljudje so zdaj s sedmerimi hudiči obsedeni, ko so bili poprej (v katoliški veri) le z enim samimu. Iz tega je lahko razviditi, de je v Lutrovi veri res lahko mi veti, le r katoliški veri pa lahko umreti. Od todi izhaja, de toliko učenih in visoko-razumnih, zlasti angležev, ki vsako reč tako globoko pretuhtujejo, v katoliško cerkev prestopa, in pa tacih, ki večkrat imenitne službe in prihodke zavoljo trga zgube; nasproti pa iz katoliške vere le redkokrat kteri prestopi, ki ga nikoli ne pobožno serce, ampak kako hudo nagnjenje vleče. Tudi nimamo zgledov, de bi kteri katoličan na smertui postelji, kjer se resnica sploh bolj jasno vidi, v kako drugo vero prestopil; prav veliko pa jih ravno v tem razločivnim in resnobnim času v katoliški materi cerkvi svojiga tolažila iše in najde.
Za zdaj opomnimo le samo še ene reči. Naši zmoteni bratje ne morejo sterpeti in katoliško cerkev silno prederzno imenujejo, ker ona uči, de le ona sama resnico ima. Ali to je mende vender reč, ki jo slehern lahko zapopade. Resnica je ie ena. Ako katoličan reče: belo je; protestant pa: černo je: je vender gotovo, de se eden moti, — ali ne? Ako katoličan reče: llobre dela so zaslužljive in k zveličanju potrebne: protestant pa: Dobre dela nimajo čisto nobeniga zasluženja pri Bogu, — mende se eden gotovo moti in ne govori resnice, ali ne? Ako katoličan reče: Kristus je 7 zakramentov postavil k našimu zveličanju: protestant pa: Le dva je postavil fin še od teh ima vse razločne misli), — ali je mogoče, de sta oba v resnici? Ako katoličan reče: Marija je brez madeža spočeta, de pri Bogu veliko premore; protestant pa: Marija je kakor druga žena, — ali zamore oboje res biti? Katoličan: Rimski papež je Kristusov namestnik; Luter: Papež je antikrist,--ali zamore en človek biti Kristusov namestnik in pa satanov namestnik? Ali zamorete tedaj dve veri, ki v velikih in bistnih rečeh ravno nasprotno učite, obe prave in zveličavne biti?
Ker smo pa mi z Božjo gnado prepričani, de je le v katoliški cerkvi resnica, ker le njo samo je Kristus zidal na nepremakljivo skalo, sv. Petra, in obljubil, de je peklenske vrata ne bodo premagale: torej opominjamo po dolžnosti tudi svoje katoliške brate, de naj se varujejo vsakih zmot, in zlasti tudi teh, ktere se v imenovanim protestan-škim katekizmu vsilujejo. Le silna in pred Bogam neizgovorljiva lahkomišljenost ter vnemamost,
a i pa huda mesenost, ali pa napuh, bi zamoglo človeka zapeljati in tako deleč prignati, de bi v veri omahoval, za ktero je toliko učenih pa tudi priprostih razsvitljenih vernih svojo kri prelilo in ob vsih časih svoje življenje dalo.
Strahorani plesavci.
Visoko učeni doktor modroslovja, častiti gosp. H. A. Jariš, sedanji šolski svetovavee na Štajerskim, je v svojim nemškim ^koledarčku" za leto 1856 zopet prav lepe podučivne povestice razglasil, kakor smo jih v njegovih poprejšnjih koledarčkih zaporedama že štiri leta brali. Zmed drugih hočem tukej eno posloveniti, ktera bo mende marsikterimu naših bravcov kaj pomisliti dala: Sv. Eligi je bil okoli leta 600 po Krist. škof v francoskim mestu Nojonu. O njegovim času so ljudje pogostama in prav radi plesali. Ker je pa sveti škof močno goreč služabnik Božji bil, in je vedil, de ples Boga zlo žali, se je tudi z vso močjo temu ustavljal, večkrat zoper to napako govoril, in rad bi jo bil odpravil. Prav resno je plesavcam pridigo val, ter jim dokazoval, de ples od hudobniga duha izvira, in de Bog je tako grešno norčijo že mnogokrat hudo kaznoval. V spričevanje tega jih je na sveto pismo zavernil, ter jim povedal, kako sramotno so izraelski otroci v pušavi okoli zlatiga teleta plesali, in zavolj tega jih je bilo še tisti dan 23.000 plesavcov in plesavk na Mozesovo povelje s smertjo udarjenih. Pa kakor se dan današnji godi, de prijatelski glas duhovniga pastirja, ki zoper zleg svari, in pred večnim poginam zavarovati hoče, se pogosto zasmehuje in zaničuje; tako je bilo tudi tukej: za svarjenje svetiga moža se niso kaj zmenili, ter zaničevaje njegovo opominovanje so plese napravljali. V praznik sv. Petra, kneza aposteljnov, so plesiše blizo škofoviga stanovanja postavili; godci pridejo, plesavci skupej dirjajo, in ples se začne z velikim razujzdanim lirupam. Svetnik — vse to viditi in slišati, se poda s sv. gorečnostjo med plesavce, jih posvari hudobniga obnašanja, ter jim mirovati veli. Pa kaj? Zasmehovali in psovali so ga ter naprej plesali. Ali sveti škof se s tim ne da splašiti, temuč svoj glas povzdigne in začne ojstro pridigovati, krega in žuga z Božjo jezo, ako posvetneži od razujzdaniga plesa ne od-jenjajo in se grehov ne spokore. Nič ne pomaga! Ne de bi ga poslušali in vbogali, so se plesavci še bolj razujzdano sukali in v njegovi pričujočno-sti godcam vpili rekoč: „Godite naprej, prav veselo nam še eno okroglo zapiskajte". Sveti mož je bil s to prederznostjo močno razžaljen, vzdigne svoje oči proti nebesam, se ver že v pričo hrurne-čiga ljudstva na kolena, začne milo jokati in k Bogu tožiti, ter Božji pravici vso reč zroči. In glejte, kaj se zgodi! Gospod Bog, ki svojih služabnikov ne pusti zaničevati, udari vse plesavce naglama s strašno šibo in jih izda hudimu duhu v oblast; trideset (nekteri menijo celo petdeset) plesavcov in plesavk je bilo pri tej priči od satana obsedenih. Strašno je bilo gledati, kako so ti ljudje razsajali, divjali, kričali iu vpili. Kakšen strah de je po vsi okolici kristjane presunil, si je lahko misliti, in kako so vsi nad obsedenimi žalovali, posebno pa starši in sorodniki nesrečnežev, ni treba vam praviti, pa vender jim nihče pomagati ni zamogel: le tako se je njehovimu razsajanju nekoliko v okom prišlo, de so obsedene v verige za-kovali, ter jim noge in roke zvezali. To je celo
leto terpelo. Še Ie ob letu v praznik svetiga Petra ukaže sveti škofEligi vse obsedene v cerkev pripeljati; on pa stopi na Ieco in pridigva od pokore. Ko iz prelivanih solz pričujočiga ljudstva spozna, de so vsi k pokori omečeni, se verže pred Gospoda nebes in zemlje na kolena, moli z vsim ljudstvam vred za obsedene, in prosi Boga, naj bi jih od hudiga duha rešil. In milost Božja se usmili! v hipu mora satan odstopiti; nesrečni plesavei pa so se zopet pameti zavedili, in dušni mir se jim je v serca povernil.
Tako v popisovanji življenja sv. Eligija, kakor beremo pri Andonu, in nekoliko tudi v djanji svetnikov Božjih II. del, str. 643. —
Ta prigodba je za naše v ples zatelebane čase veliko zlata vredna, in vsak duhovni pastir bi prav storil, de bi jo mladenčem, kadar ga za dovoljenje v ples nagovarjat pridejo, trikrat glasno prebral. Pa, ker je sem ter tje navada, de se morajo tudi duhovni v dovoljenje v ples podpisati, bi mende tudi napčno ne bilo, ako bi jo marsikteri duhovnik na kmetih sam za se prebral, in še le potem si sodbo podpisal.	lf.
Blagi masnih.
Mlad mašnik je bil nekiga dne v drušini, v kteri se je sem ter tje marsikaj govorilo, med drugim tudi od smerti. Nekdo reče: Jest bi si vošil prav naglo smert, de bi toliko ne terpel, p. kak mertvud. Tega že ne, reče drugi, tega si ne vo-šim, temuč ravno nasproti molim velikrat: Gospod reši me nagle in neprevidene smerti! Zakaj smert kratko nikar ni igrača in popotvanje v večnost je reč, ki človeku za nohte gre. llad bi se poprej saj nekoliko pripravil in svoje časne in večne zadeve v red djal, in torej si ne vošim ravno z nar hujšim terpljenjem sklenjene smerti, vender pa tako, ki bi se mi počasi približala. Hotli so pa pričujoči tudi slišati, kaj de mašnik od tega misli, in ga vprašajo, kakošno smert de «i on želi?
Ljubi gospodje! reče duhoven, kakošna de naj bo smert, počasna ali silna, v vodi ali ognji, lahka ali huda, to mi je ena reč, de bi le za smert pripravljen bil. Nar ljubši bi mi bilo, ako bi me smert v spolnovanji mojih dolžnost ali kakiga dela usmiljenja do bližnjiga dosegla, ker tako bi umeri kakor marternik svoje dolžnosti ali kakor mučenec ljubezni, ter tako nar zanesljivši svoj namen dosegel. S tim so bili vsi zadovoljni.
Beseda ^marternik", ki jo je mašnik izrekel, je govorjenje na te svete spričevavce obernila. Eden reče med drugim: Misli si kdo le samo terpljenje in bolečine sv. Lorenca, kako so ga počasi na razbeljenim ražnji pekli in je tako v nar silni-ših bolečinah umeri. Vsak zmed nas gotovo ve, kako hudo boli le samo majhna spečenina: tako počasi pa pečen biti, jo j meni! to mora strašno boleti. Mene vse pretrese, če Ie pomislim na to.
Zares, pravi drug, ako si človek muke in bolečine sv. mučeneov prav živo pred oči postavi, se mora čuditi njih junaštvu in serčnosti, s ktero so sveto vero ohranili. In pa kako lahko bi bili tem časnim bolečinam odšli in zraven tega še velikrat nar veči posvetno srečo dosegli. Kakezemca
m- u- m.a,,kam v °geni veči, ali pa majhna laž v sili bi bilo zadosti, jih rešiti iz tacih prehudih marter. Kako malo so res tem svetim junakam kersanstva podobni, kteri iz strahu pred nekoliko ojstrejsim zivljenjam, ko Bog sam pravi, „de ne-
beško kraljestvo silo terpi", ali iz strahu pred spovedjo itd., ali zavoljo mesenosti in poželjivosti, kteri se nočejo odpovedati, ali pa iz druzih pogub-ljivih vzrokov Kristusov ovčnjak zapustijo, se svoji večni sreči odpovedo ter zmoti in laži v naročje veržejo! Kdo zmed nas, govori uni dalje, bi se v tacih okolišinah v majhni reči ne zlagal, de bi to-likimu terpljenju odšel? Vsi molče in sterme v ti misli. Vender pa ne vsi. —
„Jest" zadoni iz mašnikovih ust, ki je molče, pa pazljivo poslušal govorjenje. Obraz mladiga mašnika se je žaril v sveti resnoti, in vidilo se je, de ta „Jest" izvira iz globočine njegove duše. Nobeden pričujočih si ni upal k temu posmejati se, ampak nekako posebno spoštovanje in svet strah do mladiga mašnika jih je obšel. Temu resnotnimu „Jesta je nasledovala tihota in molčanje. Previdnost Božja, ki človeške dela prečudno vlada, je ta „Jesttt slišala, pa tudi odmenila, de se ima ska-zati, če je resnica.
V kimovcu ravno tistiga leta, nektere mesce po unim pogovarjanji kar na enkrat v tistim mestu, v kterim je la mladi mašnik pastiroval, začne goreti. Strašin veter ogenj zmirej dalje žene. Že cela versta hiš je v ognji. Grozovitno divja plamen; kar se zasliši prežalostno klieanje in vpitje iz hiše, ki je bila že vsa v plamenu. Osem otročičev svoje glavice skoz okno steguje in neusmiljeno jokajo, pa nikogar ni, de bi jih rešil. Joj, joj! Bog se usmili! Ubogi otroci! se glasi od ust do ust. Ali ne bo nikogar, de bi se v ogenj upal in jih otel? Vsi roke sklepajo in stegujejo, vsi vpijejo in se jokajo, pa nihče ne hiti pomagat. Ogenj s strašno silo dalje in dalje gre in že se otročičem bliža, kar na enkrat nekdo skoz množice pririje, vse mu odjenjuje in z močjo hite se iz njih izkoplje. Kdo je ta? Mladi mašnik je. Neutegama teče k hiši, kjer ravno dva vojaka mem gresta.
Vojaka! zavpije s pretresujočim glasam, vojaka! za menoj, rešimo otroke: Bog je z nami. Mašnik plane v gorečo hišo. Ko bi trenil, je v stanici malih, in ko vojaka za njim pritečeta, jima že tri otročiče naproti prinese, dva na rokah, eniga za vratam. Hvala Bogu! ti so rešeni, reče, in se neutegama noter verne. Spet prinese tri otroke vojakama naproti. Tudi ti so oteti. Ali nevarnost je nar silniši; že ima mašnik hudo rano, že mu je del obleke pogorelo. Nevarnost je strašna. Ali rešiti je treba še dva otroka.
Ne zmeni se za smert ter še enkrat serčno plane v goreče stanovanje, de bi še ta dva iz ognja rešil. Že hoče s predragim bremenam k vratam, že poda ves omagan poslednja otročiča vojakama , ko goreče sleme nadnj zagermi in blaziga mašnika pokoplje v plamen in žerjavico. Tako je on življenje osmerih otročičev s svojim lastnim življenjem odkupil, pa tudi poterdil, de se nikakorš-ne smerti ne boji, pa tudi de mu je tisti resnotni rJesttf res iz serca izhajal. Tudi se mu je bila njegova želja spolnila, ker je svoje življenje v skazovanji keršanske ljubezni sklenil, in je bil tako v resnici marternik ljubezni. Drugi dan po ugaše-nim ognji prekopljejo v hišo, odpravijo podertine in najdejo njegovo sežgano okostje, le seree je bilo celo ostalo, S koliko častjo de so ostanke tega blagoserčniga mašnika pokopal:, se samo po sebi razume. Počivaj v miru ti, preblago mašnikovo seree! v zemlji, v ktero so te položili. Nikoli te nc bodo otroci pozabili, ki si jih rešil.
__Katli. Hausfr.
Ogleti po Slovenskim.
Iz Ljubljane. Ter no v« k a ccrkev je toliko dodelana, de bo zamogla 25. tega mesca slovesno blagoslovljena biti. Res lepo in častitljivo poslopje je; nobeniga umetnika nismo slišali drugači, kakor s pohvalo od zloga in izpeljave govoriti, in nar veljavniši možje, /najdeni v tacih stavbah, se je večkrat niso zamogli nagledati in načuditi. Blagoslovili bodo novo nevesto Gospodovo visokočastiti korar in dekan gospod Jožef Zupan, in bodo tudi pridigovali. Pri vsih treh duhovnih opravilih, zjutraj še v Križankah, potlej pa doma, bo tudi ofer za novo cerkev. Želimo in vošimo, de bi se tudi pri ti priložnosti blagoserčni Ljubljančani dobro obnesli tej nevesti Gospodovi, ki še veliko potrebuje. O ti priliki bodi izrečena tudi hvala dobrotni go-spodičini, ki jc lepi blaziui na altar noviga tempeljna položila.
c Prcsvitli cesar so v pondeljik popoldne iz Ter-sta. kjer so bolniga brata veliciga vojvoda Ferdinanda Maksa obiskali, na Dunaj popot vaje srečno v Ljubljano prišli. Sprejeli so cesarsko Veličanstvo naš milostivi gospod kuez in škof, kakor tudi deželska in vojaška gosposka, in obilna množica veselo vdanih podložnih.
~ Koledar za Slovence za prestopno leto 1856 je že na svitlim. Njegov obseg na 76 straneh je: Vremenska pratika, sejmi po Slovenskim, rodopis avslri-janske cesarske rodbine, navadna pratika. življenje aposteljnov, poglavitni grehi, strah Božji, bogoljubne budila za keršansko družino, vse mine, norec, skopuh, z Bogam ne norčevati, drevar. škocjanska jama, spreo-bernjeni tolovaji, kapueinar. sveti križ. poslednja codba, prepozno, taka je bila in taka bo, navadna nehvalež-noHt, zastavica, iz miši slon, prcmisik. nepričakovano snidenje. poredni sin. stara povest v novi oblek*, zmešnjava, ples, kratkočasnice, pijanec, nekaj za hišne gospodarje, slabe navade pri hiši, dobre navade pri hiši, svrt. Sostavila sta ga verla duhovna, častita gospoda Frclih in Božič, in moramo reči. de sta srečno dosegla, kar sta si bila namenila, namreč: poduk in kratek čas. Lepša ga tudi 46 podob. Dobiva se pa pri založniku Janezu G i on t in i-tu in velja le 21 kraje.
Iz Poljanske doline. II. — Vnanje manj ali bolj prijetne podobe krajev ne bom popisoval, obernil se bom raji precej v Božje hiše, pogledovaje, kakošno je njih zidanje, kakošna starost, ali kakošua notranja lepota. V Poljanah že cerkev gotovo od prav davnih časov stoji, lahko de je že v tistim številu, za ktero sta se patriarh Sigehard in Frizinški škof Flenhard I. 1074 pogo-dovala, komu de bodo duhovni pri cerkvah v Luški okolici podložni. Kdaj pa de je ta cerkev farna postala, se ne da prav določiti; vender I. 1413 ss ježe za tako štela, kakor se kaže iz lista, po kteriin je Piačenski škof Jernej, namestnik patriarhov, cerkvi sv. Volben-ka, dobro znani božji poti Poljanske fare odpustke podelil: g. Krenliard S gersdorf I. 1564 je pervi po imenu znani fajmošter. Pa od farne cerkve s. Mar t i na sim hotel več povedati. Sedanja cerkev je bila zidana I. 1710; za ccrkev na kmetih jc zadosti veličanska, močno na visoko in v ladii na osoierovoglino je delana; rszun vcliciga altarja jc stranskih k&pel za šest altarjev. iu nad temi kapelicami so še galerije ali stranski kori. Tudi ta cerkev se je poslednji čas po skerbi g. faimoštra P rima/, a Kosca začela lepšati, dobila je že tri nove altarje. in sicer jih je domači podobar, Štefan Subic, naredil; res de je samouk, pa naši kranjski samouki so današnje dni veliko boljši memo uni h, kteri so pred 20 ali 30 leti po naših cerkvah delali, ker gledajo na dobre predpndobe. se tudi vadijo razločevati stavbe stare
greške in rimske mere. Tako je tukaj veliki altar av. Martina prav veličastin v pogledu, in dosti na tanko po rimski šegi izdelan; podobe svetnikov se očem tudi ne kažejo ravno neprijetne; dokončan je bil ta altar leta 1849. Stranska dva altarja, izdelana I. 1853, pričata, de je mojster v tem času v svoji umetnosti dalje prišel, tudi v malarii; žalostna Mati Božja se je meni dobro narejena zdela, drugim spet še bolj smert av. Jožefa. Sicer bi bilo bolje, ko bi na kmete Dunajske ali saj Ljubljanske mojstre dobivali, pa ti bi ne mogli dohajati za vse dela, kar se jih na Kranjskim po cerkvah godi; ako si pa naši domači samouki prizadevajo, toliko napredovati, kolikor se do zdaj nad nekterimi vidi, jih tudi ne bo treba zaničevati; saj po tacih delih, kakor se sem ter tje na novo kažejo, se zamore serce pri-prostiga ljudstva tudi primerno vnemati za Božje reči. Poljanska cerkev ima pa tudi lepo starino, namreč drago monštranco gotiške podobe; zraven sreberne kadilnice in svetilnice in mašnih plajšev. je ta monštranca prišla semkaj iz nekdanjiga Mekinskiga samostana. Narejena je bila. kakor napis pravi, I. 1520, ko je bila ondi Ana Lamberška opatica; kaže pa prav podobo go-tiškiga altarja v več oddelkih, nar nižje mesto za sv. hostijo, in na straneh prav umno sv. Krištofa, kteri Kristusa nosi, in sv. Barbaro, ktera ima znamnje svete popotnice v roki, višje sv. Ano in sv. Kiizabeto, sv. Fraučiško S. iu hv. Klaro. sv. Kieonoro in sv. Katarino, še višje Kristusa s ternjevo kr> no in škerlatastirn pSaj-šem, na straneh dva angela, verhi šesterovoglato piramido s križem. Ne bo, menim, napčno, ako sim to monštranco nekoliko bolj popisal, sej ji blezo ni dosti ena-cih v deželi; de pa sploh radi pišemo v „Danico" od cerkvenih naredb, naj se nikomur čudno ali nečimerno ne dozdeva; nemški časniki bi pač radi od svojih kraje« toliko taeiga pisali, pa nimajo toliko, kolikor mi »a Slovenskim, razun ako se bodo na kmetih tako vneli, kakor se po mestih, kjer vse stare gotiške eerkve do-delujejo, ali popravljajo in čedijo.
Iz Zagreba. Zagrebški vikši škof so darovali napravi za varovanje malih otročičev 6000 gld., za potrebne bukve novoposvečenih mašnikov 6000 goid., in v pomoč namenjene nove rokodelske družbe 6000 gld.
V	R i m u je bil konkordat za avstrijansko cesarstvo 3. listopada razglašen, na Dunaji pa 13. listopada po vradnim časniku naznanjen.
London 18. kozop. Kardinal \Viseman so to nedeljo dva anglikanska duhovna v katoliško cerkev sprejeli: Rever- \Villiam John Roberts-a in pa John !lilary Dale-ta. Poslednji je bil poprej anglikansk misijonar v Avstralii. Kdor resnico iše. jo gotovo najde; kdor pa zmoto želi, jo tudi najde, — ali gorje njemu!
JIM darovi♦
Za afrikanski mision.
Iz Turjaka 5 gold. 30 kraje. — Iz Skocjana pri Turjaku 16 goldinarjev.
Premembe rtuhovsine.
V	Ljubljanski škofii. Bliska lokalija je podeljena g. kasparju li a > peri i n-ii. Šeniruperškimu kaplanu. Sentruperska kaplanija pa £. Janezu M iii I r r-j u. - Gospod Mihael .Harkič, duhoven v pokoji. so s. listop. v 47. letu svoje starosti v Semiču za vodenico iiioerli. Naj v miru počivajo!
\ Lavantinski skolii. Kara v Gornjim Gradu je podeljeni i. Jo/.. Klorjaačie-u. oskerhništvo Mohelške fare g. Kd. J «■ t m a r - j u. oskerhnist\o Sentjei nejske duhovnije s. Mat. trla« b-u. — IVe-la\lj«iit sla kaplana: Jak. 1'iislotnik v llobernlo \es. s. Mili. horosee na Jezero. — 1'merla sla: Gosp. Jernej Miller. Mohelski f.ijmošler. in Z. Jož. Ska/a. Senijer-nejski lokali«!. Naj v miru porivala!