LETO XXIII. — Številka 57 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka ln Tržič. - Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. — Glavni urednik Igor Janhar — Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE KRANJ, sreda, 29. VIL 1970 Cena 50 par Lisi Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. lanuarja 1958 kol poltednlk. Od 1. januarla 196C trikrat tedensko. Od I. (anuarja 1964 kol poltednlk. in s j. '.'i ob sredah ln sobotah ZA GORENJSKO Nagradna križanka Ob občinskem prazniku Jesenic, Kranja, Radovljice in Tržiča se je Gorenjska kreditna banka odločila, da delovnim ljudem Gorenjske in zvestim bralcem Glasa pripravi pravo presenečenje, veliko nagradno križanko, ki bo objavljena v sobotnem Glasu. Gorenjska kreditna banka je namenila izžrebancem lepe nagrade, ki jih bodo srečneži dobili na hranilne knjižice. Poglejmo nagrade. Prva nagrada znaša 800 dinarjev, druga 400 dinarjev, osem izžrebancev pa bo prejelo po 100 dinarjev. Zato ne oklevajte in kupite sobotni Glas. Mogoče čaka nagrada ravno vas! ŠE TA TEDEN Spoštovani bralci! Uredništvo GLASA se je odločilo, da bo ob 25. obletnici osvoboditve in letošnjih jubilejnih občin-skih praznikih gorenjskih občin Izdalo posebne praznične številke našega lista, ki jih bodo dobili občani Kranja, Radovljice in Tržiča. Zato, spoštovani bralci, ne bodite presenečeni, če bo pismonoša v teh dneh potrkal na vaša vrata in vam izročil brezplačno številko GLASA. Preberite Jo! Iz nje boste lahko spoznali, kakšne uspehe »o v petindvajsetih letih dosegle naše delovne organizacije in družbenopolitične skupnosti. Praznična številka za kranjsko občino bo izšla ta teden, za radovljiško ln tržiško občino pa prihodnji teden. Uredništvo Bliža se XX. mednarodni Gorenjski sejem Čez dobrih deset dni se bo v Kranju začel jubilejni XX. mednarodni gorenjski sejem. Odprli ga bodo 7. avgusta ob 10. uri dopoldne in bo trajal do 18. avgusta. Tako kot za prejšnje mednarodne poletne Gorenjske sejme v Kranju, je tudi za letošnjega med razstavljale! veliko zanimanje. čeprav bodo čez nekaj dni znani tudi uradni oziroma dokončni podatki o letošnjem sejmu, smo na upravi Gorenjskega sejma izvedeli, da bo letos na sejmu okrog 400 Priprave na Gorenjski sejem. — Foto: F. Pcrdan bo letos na sejn Večjih sprememb pri cenah živine in mesa ne bo! . i-- • _________ „ „ A1-----:U ' 16. julija je začel veljati sporazum o odkupnih cenah žive goveje živine in maloprodajnih cenah govejega mesa, ki ga je v okviru gospodarske zbornice SRS podpisalo 78 mesarskih proizvodnih in predelovalnih podjetij in nekateri zasebni mesarji Cilj sporazuma je stabilizacija preskrbe z mesom v Sloveniji in umiritev odkupnih cen živo goveje živine ter maloprodajnih cen mesa na drobno, in sicer v obdobju 1970-75. Sporazum zajema živa teleta rn telečje meso, kategorijo goveje živine ba-bv beef, mlado pitano govedo in vso ostalo govejo živino, ki je še toli'ko kvalitetna, da dosega več kot 50-odstotno klavnost. Prašičev in ostale goveje živine, ki ne dosega 50-odstoUie klavnost i, pa spo. razum ne zajema. Organizacije, ki so podpisale sporazum, obvladujejo najmanj 2/3 slovenskega prometa z govejo živino in mesom. Vsa- ka podpisnica je morala položiti bianco menico v vrednosti 5 milijonov starih dinarjev, ki zapade v primeru, če disciplinska komisija pri izvršnem odboru sporazuma ugotovi, da se določena organizacija ni držala dogovorjenih odkupnih cen žive ži- vine in maloprodajnih cen mesa. Kakšne so po sporazumu predlagane cene? Takoj lahko ugotovimo, da med starimi in novimi, predlaganimi, ni bistvenih razlik. (Nadalj. na 12. str.) razstavljavcev, od tega približno 50 iz tujine. Prvotno je bilo sicer predvideno, da bo sejem v novih prostorih, vendar se je gradnja zataknila in bodo tako proizvajalci razstavljali na istih mesiih kot lani. Sejem bo torej imel tri že ustaljena razstavišča. Vse razstavne površine so bile že pred časom razprodane. Tako bo letos moč dobiti na sejmu pohištvo, tekstil, gospodinjske aparate, kmetij, ske stroje, vrsto speclalltet, tehnično blago itd., itd. Kot posebnost lahko povemo, da bodo letos še posebno prišli na svoj račun tisti, ki se za-i<4 najo za motorna vozila. Avtomobile oziroma motorna vozila bodo obiskovalci iahkd dobili že na sejmu in tudi zanje bo veljal poseben po* pust. Podobno kot prejšnja leta bo tudi tokrat vsak ve« čer na razstavišču I zabavni program. Med XX. Gorenjskim sejmom bo na železnici 25 odstotkov popusta, enak popust pa bo tudi na avtobusnih progah podjetja Ljub-Ijana transport. Predvideno je, da bo v petek, 7. avgusta, ob 10. uri dopoldne na razstavišču I jubilejni XX. mednarodni Gorenjski sejem odprl podpredsednik republiškega izvršne* ga sveta Vinko Hafner. Iz betonskih zidov, ki rastejo za stavbo Dijaškega doma škofja Loka, je že moč razbrati obrise novega hotela s 100 posteljami, z bazenom in savno, ki naj bi v mesto pod Lubnlkom pomagal privabiti še več tujih in domačih gostov. Investitorja gradnje sta podjetje Transtu-rist i u skupščina občine Skofja Loka, izvajalec del pa splošno giadbeno podjetje Tehnik Skofja Loka. Hotel bo predvidoma nared &i prihodnje spomladi. — Foto: F. Perdan Podelitev letošnjih plaket Kamnika Na seji občinske skupščine Kamnik 25. junija letos so odborniki na predlog komisi e za odlikovanja sprejeli sklep o podelitvi plakete Kamnika 1970 in javnih priznanj. Občinska skupščina je sklenila, da ob 25-Ietnici osvoboditve podeli zlato plaketo Kamnika vsem partizanskim enotam, ki imajo v kamniški občini domicil. OH burnem ploskanju so v soboto na slavnostni seji občinske skupščine borci nekdanjih slavnih partizanskih enot prihajali na oder okrašene kino dvorane v Kamniku in prevzemali zlate plakete Kamnika. Zlate plakete so dobile naslednje partizanske enote: kamniški bataljon, kamniško-zasavski odred, Šlandrova brigada, koroške partizanske enote in kamniški okrožni komite KPS z naslednjo obrazložitvijo: Kamniški bataljon je bil prva organizirana partizanska formacija na Slovenskem, ki je zanesla iskre upora v takratno kamniško okrožje od Kokre do Litije, Zasavskih revirjev in Savinjske doline. Iz kamniškega bataljona so se kasneje razvile nove partizanske enote, ki so delovale na Gorenjskem. Kamniško-zasavski odred je bil ustanovljen januarja 1943. iz manjših partizanskih enot, ki so delovale na kamniško-zasavskem terenu. V tem času je okupator začel mobilizirati Slovence za svojo armado. Zaradi dotedanjega političnega dela terenskih organizacij OF in navzočnosti partizanskih enot pa se Slovenci niso odzvali sovražnikovi mobilizaciji, temveč so se vključili v partizanske enote. Pri tem je imel na področju Kamnika največ zaslug kamniško-zasavski odred. šlandrova brigada je bila ustanovljena leta 1943. V njenih vrstah so bili večinoma borci iz kamniško-zasavskega področja. Koroške partizanske enote so v času NOB delovale na področju naše in zamejske slovenske Koroške. Predvsem so ponesle ideje NOB v najoddal jenejše kraje slovenske Koroške. Koroške partizanske enote so bile v tesnih povezavah z enotami na kamniškem področju, v njenih vrstah pa je bilo mnogo partizanov iz kamniške občine. Leta 1942. je bil na kamniškem področju ustanovljen Okrožni komite KPS, kt je organiziral narodnoosvobodilni P kret. Njegovo politično delo je prodrlo do zadnjih vasi in okupacijskih postojank. 6. januarja 1945. leta so ob nemškem napadu na Rudnik padli vsi člani komiteja. SREBRNA PLAKETA KAMNIKA Srebrno plaketo Kamnika so dobili Franc Hribar, dr. France Puceij in Marjan Založnik. Franc Hribar že 18 let uspešno vodi podjetje Menina. Pod njegovim vodstvom se je podjetje razširilo iz majhne obrtniške delavnice, ki se je ukvarjala z vsakovrstnimi mizarskimi storitvami in drobmmi naročili, v moderen industrijski obrat. Dr. France Puceij je v Kamniku zdravnik od leta 1932. Takoj je pričel aktivno sodelovati v Protituberkolozni ligi. Njegova zasluga je, da se je v kamniškem okraju pričelo s sistematičnim delom v borbi proti tuberkolozi. S predavanji in poukom med ljudmi je mnogo prispeval k prosvetljenosti. Dr. Puceij je za svoje požrtvovalno delo že doslej prejel več javnih priznanj. Ob petindvajsetletnici ustanovitve je za uspešno delo in za najbolj urejen protituberkolozni dispanzer v Sloveniji prejel častno diplomo strokovne sekcije Zdravniškega društva Slovenije ter pohvalo in priznanje skupščine občine Kamnik. 1965. leta je bil odlikovan z redom dela s srebrnim vencem. Dve mandatni dobi je bil odbornik zbora delovnih skupnosti skupščine občine Kamnik in predsednik sveta za zdravstvo in socialno varstvo skupščine občine Kamnik. Marjan Založnik je upravitelj osnovne šole Komenda-Mo-ste. Izredno se prizadeva, da je raven pouka na šoli enak drugim osemletkam, čeprav so na podeželju mnogokrat težki objektivni pogoji za doseganje takih uspehov. Z dolgoletnimi pedagoškim; izkušnjami uspešno vodi učiteljski zbor in mlajšim kadrom pomaga, da se vključujejo v pedagoški pokKc. Franc Kregar je dobil bronasto plaketo Kamnika za dolgoletno delo \ sindikalnih organizacijah in samoupravnih organih. Bronasto plaketo Kamnika j? dobil tudi Jože Pleš nar, ki že vrsto let uspešno dela v tovarni kovinskih izdelkov in livarni Titan Kamnik. Je splošno prizadeven in znan po svoji aktivnosti v družbenopolitičnih organizacijah. Javna priznanja so dobili Jože Juvanč'č za uspešno delo v ljudski tehniki, Karel Robida za uspešno delo v družbenopolitičnih organizacijah in Matija Jenko, tehnični vodja Svila-nita Kamnik. Vsem, ki so dobili plakete Kamnika in javna priznanja, tudj naše čestitke. J. Vidic Slavnostna seja družbenopolitičnega zbora občine Kamnik Kamničani so praznovali. Povsod je bilo čutiti slovesno razpoloženje in razigranost, zastave pa so vihrale občanom in prazniku v pozdrav. »Za naš 'današnji dan' je 600 občanov darovalo življenja. To ni majhen krvni davek občine. Naše žrtve pa niso bile zaman, kri je oplodila zemljo, da je še bolj rodila, žrtve so nam in bodo svetal zgled pri naših naporih za lepšo sedanjost in jutrišnjo samoupravno družbeno skupnost,« je v slavnostnem govoru na slavnostni seji skupščine in vodstev družbenopolitičnih organizacij dejal predsednik ob- činske skupščine Vinko Gobec. Nato je tovariš Gobec govoril o uspehih delovnih ljudi kamnišike občine v zadnjih 25 letih. V tem obdobju je bilo zgrajeno 1300 stanovanjskih enot, vodovodno omrežje se je za 6-krat povečalo, šolski prostor je še enkrat večji kot po vojni, močan je bil razmah industrije ter zdravstvenih in kulturnih objektov. Po govoru so podelili plakete Kamnika, f^avzo-Či so toplo pozdravili bivše borce in odlikovance, ki so iz rok predsednika občinske skupščine prejeli odlikovanja za nekdanje partizanske eno- te ali pa za svoje požrtvovalno delo. S slavnostne seje so tri delegacije odšle k spomenikom NOB in položile vence. Slavnostni seji je prisostvoval tudi dr. Marjan Brecelj, podpredsednik zvezne skupščine, na balkonu pa je bil pihalni orkester JLA iz Ljubljane, ki je uvodoma zaigral himno, po seji pa je imel promenadni koncert na Trgu talcev. Kamničani so še pozno v noč slavili. Na Titovem trgu, tam kjer je avtobusna postaja, so postavili mize in klopi, da so lahko skupno slavili praznik. J, Vidic GORENJSKA KREDITNA BANKA BLED-JESENICE - KRANJ •RADOVLJICA- ŠKOFJA LOKA-TRŽIČ ms Hranilne, vloge obrestujemo: — navadne 6% — vezane nad lleto 7 — vezane, nad 2 leti 7,5 X Sredstva na deviznih računih; obrestujemo: — navadna 51 v devizah Al v dinarjih — vezana nad' 1 leto 71 v devizah 0,5/ v dinarj Za vlagatelja, ki v času . od 1. II. 1970 do 31VII. 1970 M vloža na hranilno knjižico ali na devizni račun .— Din; 2000 - vezano nad eno lato — Din 1000 - vezano nad dve jati — Obnovijo v navedenem tam rok vezav* Za vaek neveden« polog en irebni listek Za večji polog Vec žrebnih listkov 19. 8.1970 na JESENICAH 100 'NAGRAD PRVA NAGRADA SSS 1 osebni avto »750 Zastava tr 5 pralnih strojev »Gorenje« 5.hladilnikov 170 »Gorenje« 5,ko!es Pdny »Rog« 10 tranzistorjev »Bled« UKW 5 elektr. pamofonov »Istra« 9 brivnikov.»iskra sixtant« 10 garnitur »Girmi - Iskra« tO ur -potovalnih budilk 10 jušnih servisov 10 garnitur brisač 10 jedilnih priborov 10 elV likalni kov »Rovvehta« veleblagovnica Ijubljana popust do 18. 8.1970 Pohištvo Brest Cerknica blagovnica škof j a lok af blagovnica škof ja loka *| v p r asa n je 3 o d g o v o r i Na Gorenjskem je iz krta v leto več zasebnih turističnih sob. Da bi pospešiLi urejevanje takšnih sob in povedali posteljni fond, dajejo Turistična društva kredite ža opremo in ureditev, in Sicer največkrat poldrugi milijon starih dinarjev, vezainih ua petletni odplačilni rok z 3-odstotnimi obrestmi. Tri lastnike zasebnih turističnih sob smo vprašali: Ali menite, da so sedanji krediti za opremo turističnih sob najbolj posrečeni in sprejemljivi? % Jožefa Zupan, Naklo: »Čeprav imamo kmetijo, smo uredili 4 turistične sobe z devetimi posteljami, lahko pa bi uredili še najmanj dve takšni sobi. Takšne sobe v hiši te silijo, da imaš tudi v ostalih prostorih lepo in čisto. Turistične sobe smo uredili sami, brez kreditov. Vsak od domačih je uredil nekaj. Fantje so položili tapete in poskrbeli za ostalo opremo, s hčerko, ki sedaj skrbi zanje, pa sva uredili notranjost. Kredita nismo vzeli, ker ga je premalo, obresti pa so previsoke. Od 20. junija dalje ni bilo noči, da ne bi kdo prespal pri nas. K nam prihajajo posebno taki, ki imajo družine. Ko bi vedeli, kako so otroci srečni in veseli, ko se prvič srečajo s kmetijo, domačimi živalmi in delom.« £ Valentin Odar, Stara Fužina: »Pri na smo imeli tujske sobe že 1929. leta. Seveda smo jih do danes že večkrat preuredili. Zadnjič smo jih predlanskim, tako da ima sedaj 10 mojih sob I. kategorijo. Imam veliko stalnih gostov, ki prihajajo k nam že leta in leta, ostale pa k nam pošilja turistični informacijski biro. Za zadnjo preureditev sob sem najel kredit, vendar se mi zdi neustrezen. Prvič je poldrugi milijon starih dinarjev premalo. Drugič pa so sedanje 8 odstotne obresti previsoke in jih turizem ne more prenesti. Prav tako je jj^-Mercator-Li^J obiščite nas na Gorenjskem sejmu: POHIŠTVO • TEHNIČNO BLAGO • KONFEKCIJA • TEKSTIL • ZAVESE • PREPROGE • ITD. • UGODNI KREDITI • PRESENEČENJA ZA KUPCE • DOSTAVA BLAGA • NASVETI # Pri Mercatorju dobite vse! petletni odplačilni rok prekratek. Podaljšati bi ga morali na 10 ali 15 let.« % Marija Markič, Naklo: »Turistične sobe smo uredili pred štirimi leti in sicer z lastnim denarjem, ker so se nam zdeli krediti za te namene neprimerni. Obresti so absolutno previsoke in smo si zato raje izposodili denar pri znancih. Letos gostov še ni bilo veliko, pričakujemo pa, da jih bo sedaj več, ker se prava sezona šele začenja. Tudi k nam prihajajo nekateri turisti že leta in leta, ker so bili vedno zadovoljni. Goste nam pošilja tudi turistična informacijska pisarna. Turistom skuhamo zajtrk, če pa želijo, tudi večerjo.« i. Ko*.- jek Otvoritev proizvodnih obratov podjetja »Meso« V ponedeljek, na dan občinskega praznika, so v Kamniku slovesno odprli nove proizvodne obrate mesarskega podjetja »Meso« iz Kamnika. Jože Hribar, predsednik delavskega sveta podjetja »Meso«, je v govoru na otvoritvi dejal, da so v Kamniku kljub stari mesarski tradiciji bore malo pozornosti posvečati mesarskim objektom. Prišlo je tako daleč, da se je edino mesarsko podjetje v Kamniku znašlo pred tem, ali zapreti mesarsko podjetje ali pa takoj modernizirati obrate. V bivšem objektu niso bili na voljo niti minimalni sanitarni in drugi pogoji dela. V prejšnjih prostorih so lahko klali dnevno 8 goved, v novih proizvodnih obratih pa je zmogljivost zakola 30 do 40 goved dnevno. Prej so lahko zaklali dnevno največ 15 prašičev, s sedanjimi napra- vami in skladišči se je zmogljivost povečala na 60 prašičev. Toliko mesa se lahko tudi vskladišči in ohladi v novih hladilnikih. Na otvoritvi so dali priznanje hitri gradnji gradbenega podjetja »Graditelj« iz Kamnika, kamniški banki, občinski skupščini, projektantu, delovnemu kolektivu in direktorju Janezu Osenarju za prizadevanja, da se podjetje modernizira. Peter Plevel, predsednik zbora delovne skupnosti skupščine občine Kamnik, je v imenu občinske skupščine prerezal slavnostni trak, tokrat narejen iz klobas. Gost je so si ogledali proizvodne obrate, nato pa jih je direktor Osenar v imenu kolektiva povabil v gostišče Planika, da bi proslavili delovni uspeh in občinski praznik. J. Vidic POSREDUJEMO PRODAJO K ARAMBOLIRAN EGA AVTOMOBILA ZAVAROVALNICA SAVA, PE JESENICE, posreduje prodajo karamboliranega vozila RENAULT R-4 EXPORT-, cv. št. KR 211-99, leto izdelave 1970., prevoženih 5680 km. Ogled vozila je možen vsak dan razen sobote od 6. do 14. ure v garaži Zavarovalnice Sava, PE Jesenice, c. maršala Tita 16. Izklicna cena je 4500 din Vse informacije dobite na naši PE ali preko telefona 82-221. Pismene ponudbe sprejema PE Jesenice v zaprtih ovojnicah do petka 31. julija 1970. do 12. ure. Vse sproti prodajo Pri vodstvu podjetja Kovinar z Jesenic srno zvedeli, da so v letošnjem letu ustvarili skupno 12,6 milijarde skupnega dohodka. Poleg komunalnih del, so začeli izdelovati filtrirne mrežice, nato armirane botonsike mreže, letos pa še feropan pfošce za stene industrijskih objektov, prav sedaj pa pričenjajo s poizkusno proizvodnjo stropnih plošč iz hladno oblikovanih profilov, izolirne volne in pocinkane pločevine. Po vseh izdelkih je veliko povpraševanje, tako da lahko vse sproti prodajo. Filtrirne mrežice so začeli tudi izvažati. B. Blenkuš . w . NOVO • NOVO • NOVO • NOVO • NOVO • NOVO • NOVO • NOVO bo v soboto, 1. avgusta, odprla novo Delikateso 21 IVI L.A KRANJ Vabimo na ogled v Kranju, Prešernova 13 Priporočamo se! Tržičani za občinski praznik Čeprav so glavne slovesnosti vedno prvo nedeljo v avgustu, pa se praznovanja občinskega praznika — Tržičani ga praznujejo v spomin na prve žrtve pod Storžičem 5. avgusta 1941 — odvija ves teden. Svečana seja družbenopolitičnega zbora bo v nedeljo, 2. avgusta. Na njej bosta spregovorila predsednik občinske skupščine Marjan Bizjak o pomenu tega dne v jubilejnem letu osvoboditve in predsednik odbora za proslavo 650 letnice Tržiča Vlado Erjavšek, ki bo tako tudi uradno odprl praznovanje te pomembne obletnice v tržiški zgodovini. Na seji bodo podelili tudi prve plakete mesta Tržič, ki jih bodo odslej vsako leto podeljevali delovnim kolektivom, drugim organizacijam in posameznikom za posebne dosežke na različnih področjih dela in ustvarjanja. V spomin na 650-letnico kraja bodo zasadili tudi spominsko lipo pred rojstno hišo ljudskega pesnika Vojteha Kurnika. V petek, 31. julija, bodo svečano izročili namenu novi most čez Tržiško Bistrico, ki bo povezoval Cankarjevo cesto in občinsko stavbo. Naslednjega dne bodo spustili v obratovanje novi proizvodni objekt v Združeni lesni industriji. Med kulturnimi manifestacijami bo istega dne odprta foto razstava z izbranimi motivi Tržiča in njegove okolice. Pokroviteljstvo nad to prireditvijo je prevzela Tržiš ka tovarna kos in srpov. Sobotni kulturni večer se bo pričel s promenadnim koncertom gasilske godbe iz pobratenega mesta Sainte Marie aux Mineš in tržiške godbe na pihala, ognjemet in fanfare pa bodo ob 20; uri označile začetek letošnjih letnih iger na Jožefovem griču, kjer se bodo domači igralci predstavili z Miklo-vo Zalo. Reprizi te igre bosta še v nedeljo in naslednjo soboto. V okviru letnih prireditev pripravlja samostojen koncert tudi folklorna skupina Karavanke. Domačim gledalcem se bodo predstavili s sporedom jugoslovanskih pesmi in plesov (pokrovitelj bo Mercator). Tudi športne prireditve bodo v nedeljo (2. avgusta). Nastopili bodo rokometaši in nogometaši ter plavalci. Na sam praznik — 5. avgusta — bo' komemoracija pri spomeniku pod Storžičem. 19. julija je podjetje Istra Vino v Jasni v Kranjski gori poteg novega umetnega bajarja odprlo gostišče. Za obnovitev i.e pred vojno tu postavljenih lesenih zgradb so dali 150 tisoč novih dinarjev. S tem je Kranjska gora pridobila še en zabaviščni prostor, ki bo koristno rabil gostom v poletnem času. Poleg bajarja bodo uredili še čolnarno, v jezerce pa so ribičem v zabavo spustili več sto posrtvi — amcrikank B. B. Asfaltirana cesta za Volčji potok Modernizirana cesta za Volčji potok ima svojevrsten, skoraj bj lahko zapisali, jugoslovanski rekord. Za letošnji prvi maj še nihče v kamniški občini ni vedel, da bo ta cesta modernizirana, najmanj pa občani krajevne skupnosti Volčji potok. Odločilno prelomnico so pravzaprav povzročili številni tovornjaki, ki so dan za dnem prevažali pesek po tej prej makadamski cesti proti Mo- ravčam, če povsod tovornjaki razbijajo ceste, je bilo tod drugače. Težki tovornjaki so močno nabili makadamski sloj ceste. Strokovnjaki so I ugotovili, da bi le z manjšim dovozom peska na to cesto lahko začeli z asfaltiranjem. Predstavniki Slovenija ceste so izračunali, da bi cesto za 40 milijonov S din lahko asfaltirali. Na občini so predlog zagrabili in od dneva, ko Cesta na Pokljuko do zime zaprta Ta teden je Gozdno gospodarstvo Bled z gradbeno skupino in strokovnjaki začelo popravljati cesto na Pokljuko. Pri delu jim z mehanizacijo in delovno silo pomaga tudi JLA. Predvideno je, da bodo razširili cesto, uredili večje in nepregledne ovinke ter utrdili cestišče od Krnice do Zatrnika. Nekaj časa so nameravali ta del ceste tudi asfaltirati, vendar kaže, da za ureditev in asfltiranje ne bo dovolj denarja. Zato ceste ne bodo asfaltirali. Za popravilo ceste je del sred- Pohvala Murki Pred dinevi smo se s predstavniki trgovskega podjetja Murka Lesce pogovarjali o pripravah na letošnji XX. mednarodni gorenjski sejem v Kranju. Znano je namreč, da Murka vsako leto sodeluje na sen'mih v Kranju. Zaupali so .nam, da tudi letos ne bodo razočarali obiskovalcev njihovih paviljonov. Pripravljajo kar precej presenečenj. Vendar o teh v eni prihod nijh številk. Tokrat povejmo le to, da je kolektiv Murke pred nedavnim dobil pohvalo, ki kaže na sposobnost tega podjetja pri preskrbi in postrežbi. Za izredno prizadlevanjc in kvalitetno preskrbo so se jim zahvalili posamezni odredi, ki so se udeležili petega zleta bratstva in enotnosti jugoslovanskih tabornikov. stev prispeval tudi republiški cestni sklad, sicer pa je investitor radovljiška občina. — Do 1. avgusta bo promet po cesti še mogoč, vendar otežen, po 1. avgustu pa bodo cesto zaprli in bo zaprta vse do začetka zime. Po zapori bo dostop na Pokljuko mogoč z bohinjske smeri. A. Ž. so na občni Kamnik sklenili, da bodo cesto asfaltirali, pa do otvoritve, je preteklo samo mesec dni. Komunalno podjetje Kamnik je z veliko mero razumevanja takoj brez raznih zapletov začasno posodilo 40 milijonov, zdaj pa bo» do za ta znesek najeli kredit. Občani krajevne skupnosti Volčji potok pa so se obvezali, da bodo drugo leto glasovali za samoprispevek, polovico samoprispevka pa bodo namenili za odplačilo najetega kredita. Cesta je bila asfaltirana v 18 dneh, kar je spet rekorden čas. Modernizirano cesto je namenu izročila Marija Lu-kane, predsednica občinskega zbora občine Kamnik, ki je v priložnostnem govoru omeni la velik napredek občine v zadnjih 25 letih. Po otvoritvi je kolona konjenikov, vozil s konjsko vprego, traktorjev in avtomobilov krenila do gosti šča v arborelum, kjer je bila za prisotne pripravljena manjša zakuska. J.Vidic Cesto je odprla tov. Marija Lukanc. — Foto: J. Vidic KAR3TVO; NA GORENJSKEM Stalna konferenca mest čez tri leta v Škofji Loki (16. nadaljevanje) Prod tedni smo že omenili, da so že Jeto potem, ko je kranjski dekan Koblar ustanovni svojo izrazito katoliško tiskarno, tudi njegovi politični nasprotniki liberalci dobili svojo tiskarno. Bilo je leta 1912. Takrat je bila osnovana nova tiskarska delniška družba, ki ji je stal na čelu kot predsednik in i?kr\ nii delničar deželni poslanec Ciril Pire. Zbral je okrog sebe narodno-n a predme somišljenike — in že sta bila v Kranju dva politična tabora. Kajti tudi nova Pireeva tiskarna »Sava«, kot se je imenovala, je začela izdajati svoj tedmiik istega imena — Sava. (Izhajal je od letu 1913 do leta 1917). ČETRTA TISKARNA Četudi je tiskarna »Sava« poslovala na osnovi stare (iz 1. 1888) tiskarske in knjigoveške koncesije Ignacija Resa, je vendarle bil to povsem nov obrat. Svoje tiskalniške prostore je imela Sava na Podrtini, Kranj 170 (Prevčeva hiša). Tega poslopja danes ni več. Umakniti se je moralo dohodu na DOv kokrški most (med pošlo in hotelom Evropa). Pozneje se je tiskarna preselila v Krcuzbergerjevo hišo na vogalu sedanjega Trga revolucije Ln Koroške ceste. Tu je poslovala — seveda pod drugim imenom — vse do leta 1969, ko sc je izselila v novo stavbo ob cesti Staneta Žagarja, nasproti sodišča. Tudi tiskarna »Sava« se je delno ukvarjala z založni- KMETIJSKO GOSPODARSTVO ŠKOFJA LOKA objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. dva sekača - mesarja za zamenjavali je 2. večje število PK aH NK delavcev in delavk v predelavi mesa 3. NK delavce na klavnici 4. NK delavce v tovarni močnih krmil 5. traktorista 6. poljedelskega delavca Za vse sprejete delavce velja dvomesečni poizkusni rok. Za delavec pod 4., 5. in 6. skupinska oziroma samska stanovanja zagotovljena. V primeru potrebe preskrbi podjetje za delavca pod 5. tudi manjše družinsko stanovanje. Prošnje naj kandidati pošljejo na naslov: Kmetijsko gospodarstvo škofja Loka, Mestni trg 20. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. štvom — imela je tudi svojo knjigarno in papirnico — predvsem pa z izdelavo šolskih zvezkov. Ker ni imela najboljšega črkovnega gradiva, pa tudi stroji niso bili najsodobnejši, je imela v predvojni dobi le malo zunanjih naročil (tiskali so poleg lastinega tednika le še Slovensko žono za ljubljanskega založnika — a še to le eno leto — 1912—1913). POLITIČNI BOJI Reči smemo, da se je tiskarna prav kot njen tednik Sava z vso silovitostjo vrgla v zagrizen boj z nasprotniki, organiziranimi v katoliški slovenski ljudski stranki. V povabilu k naročbi tednika beremo v prvi številki . drugega letnika (3. januarja 1914): »Temno je še v naši krasni Gorenjski in zlasti razširja tu naš tednik Sava luč pro-svete in napredka.« In dalje: »Zastaviti je treba na tem polju vse moči, da iztrebimo ljudstvo poneumnujoče !itt de.moralizujoče klerikalno časopisje. Ven iz hiše s časniki, ki vam vedoma prinašajo največje daži, ki poizkušajo na vse načine, predstavljati zlo kot* dobro, ki vam izku-šajo ubiti vsako svobodno mišljenje! Von iz naših domačij s takimi listi in nadomestite jih z zdravim čti-vom!« . Nasprotniki pa so udarec seveda vračali, milo za drago. Vendar so šli predaleč — sami presodite! (Nadaljevanje sledi) Črtomir Zoreč Škofja Loka predstavlja poleg Ptuja in Pirana najbolje ohranjeno srednjeveško mesto v Sloveniji. Stari del naselja znotraj nekdanjega obzidja je en sam kulturni spomenik. Zato je razumljivo, da jc Zavod za spomeniško varstvo iz Ljubljane posvetil Škofji Loki, ob bližajoči se tisočletnici, še posebno pozornost. V preteklem letu so strokovnjaki Zavoda izdelali fo-tomonitažo vseh fasad na Mestnem in Spodnjem trgu. Na osnovi zbranega gradiva bodo v prihodnjih letih re-slavflirali mestno jedro. V ta namen iščejo umetnostni zgodovinarji stare upodobitve mesta pod Luhnikom. Do tisočletnice se bodo okna njegovih hiš, izveski in napisi, zbiralniki za žlebove ter drogovi stilno prestavili za nekaj stoletij v preteklost. Ze letos bo dobila zgodovinsko podobo znamenita Homanova hiša na Mestnem trgu, ki bo skupaj z restav- Šolski letopis Osnovna šola heroja Graj-zerja v Tržiču je v teh dneh — žal z enomesečno zakasnitvijo zaradi tehničnih okoliščin — izdelala Letno poročilo za šolsko leto 1969,70. Letošnja številka obsega tri strokovne prispevke iz sodobno učno-vzgojne problematike, ki so informativno zlasti koristni za starše, ki spremljajo šolsko delo svojih otrok: o sodobnih učnih strojih — responderjih, ki jih je lani ta šola kot prva v Sloveniji uvedla v pouk, o izkušnjah o celodnevnem bivanju oirok v šoli ter o problematiki otrok, s katero se srečujejo starši tistih učencev, ki obiskujejo posebno šolo. Prispevek učencev pa predstavlja sociološko razmišljanje mladih — letošnjih osmo-šolcev — o treh temah: sedanjem trenutku, odnosu mladega človeka do dogajanj v sodobnem svetu in gledanju na prihodnost. Nekateri prispevki so dokaj zreli in bodo zanimivi za vse tiste, ki se ukvarjajo z mlado generacijo. Stalni del Letnega poročila obsega šolsko kroniko, kadrovski sestav šole, statistične podatke o učnih uspehih v šolskem letu 1969/70 in individualni pregled uspehov učencev po razredih na centralni šoli, podružnicah v Podljubelju, Lomu in Dolini ter na posebni šoli. Letno poročilo dobe vsi učenci šole, prav tako kot lani so tudi izid letošnjega podprle delovne organizacije v občini. -ok riramo Kašmanovo železni no osnova za nadaljnje posege v stara poslopja. Kovane mreže na poslopju banke so natančno posnete po vzorcu iz 17. stoletja. V jesen i se bodo pojavili stari izveski pri Kašmanu in Homanu ter nad izložbo trgovine Borovo. Loški grad pa naj bi dobil na dvorišču stari stolp, ki bo še posebej podkrepili zgodo- vinsko podobo mesta. V prostorih obnovljenega grajskega stolpa nameravajo namestiti slovensk: muzej arhitekture. Nadaljnja restavi atorsfca prizadevanja bodo pripomogla k čim bolj originalni podobi škofje Loke, kjer bo leta 1973 zasedala Stalna konferenca mest. A. Igličar 1 Jeseniškega Jeklarja vabijo v Italijo Jeklar, pevski zbor jeseni- i škiii železarjev, ki je že navezal stike s pevskim zborom tovarne heraklita v Fcrador-fu v Avstriji in v minuli sezoni izmenjal gostovanja, vabijo tudi v Italijo. Predstav niki kulturne dejavnosti iz okolice Benetk so obiskali minuli teden Jesenice in izrazili željo o vzpostavitvi stikov s pevskim zborom Jeklar. Njihov pevski zbor na.j bi gostoval na Jesen icah, jeseniški Jeklar pa v Italiji. Čeprav dogovori o izmenjavi gostovanj še niso zaključeni, je povabilo Jeklarja v Italijo priznanje jeseniškim železarjem vključenim v tovarniški pevski zbor. Zanimanje za Jeklarja v Italiji jo lahko zboru in pevcem samo v ponos, in bi bilo prav, da se o sodelovanju in izmenjavi gostovanj dogovorijo. ZASTOPSTVO TRIESTE TRST zanetti & portiri PRODAJNI ODDELEK: nova in rabljena vozila, namenjena za izvoz v Jugoslavijo Capo dl Piazza št. 2, telefon 36-262 SERVISNA SLUŽBA: za generalna popravila motorjev fiat 600 D, 1100 in 1300 Via F. Severo št. 30, telefon 76-4287 in 76-4886 SLU2BA ZA ZAMENJAVO IN NABAVO originalnih fiatovih nadomestnih delov (prevlek, preprog, prtljažnikov itd.) Via Severo št. 30, telefon 76-4287 in 76-4286 ODDELEK ZA PRODAJO novih in rabljenih fiatovih vozil Via Locchl St. 26/3, telefon 93-787 Požarne odškodnine Uprava Zavarovalnice SAVA — PE Kranj obvešča svoje zavarovance, da je bila izplačana naslednja požarna škoda: dne 24. 7. 1970 ARH Antonu, Gorjuše 17, p. Boh. Bistrica 43.540 din za stanovanjsko in gospodarsko poslopje, stanovanjske in gospodarske premičnine in pridelke. UPRAVA ZAVAROVALNICE »SAVA« PE KRANJ Na Gorenjskem sejmu 6. nadaljevanje Delal je že dve uri in veselo prepeval, ko je prišel nemški vojak ln mu je dejal, da s svojim slabim glasom častnike moti. Duchez se je prismuknjeno nasmehnil in vprašal, kdaj bo šel lahko k Schnedderer-ju. Zdaj je že vedel, da tatvine niso odkrili in da mu ne preostaja drugega, kot da načrt odnese iz skrivališča. »Bauleiterja Schneddererja ni tukaj,« mu je odgovoril vojak, »če hočete k njemu,« je dodal prekanjeno, »potem se morate z vlakom odpeljati v Saint-Malo.« »Ga bom pa raje počakal,« mu je Duchez odgovoril z veselim nasmehom. Se bo jutri že vrnil?« »Tudi jutri ga ne bo in niti pojutrišnjem ne. Premeščen je. Na njegovem mestu je sedaj bauleiter Keller.« To je pomenilo, da je načrtu lahko, dal slovo. Duchez ne bo nikdar več videl pisarne z ogledalom. Veliko bolj verjetno je bilo, da se bo že kmalu znašel v gestapovskem zaporu. Nenadna Schneddererjeva premestitev je bila prav gotovo disciplinski ukrep, ker je bil izginil pomembni načrt. Toda zakaj Ducheza že niso aretirali? Tega ni mogel razumeti; zdelo se mu je, da ga zapušča zdravi razum. Ob petih je končal delo, in ko je odhajal, ga ni nihče zadrževal. Doma je dobro večerjal in potem spal kot ubit. Naslednjega dne se je spet opravil na poveljstvo in prosil, da bi ga spet sprejel mladi poročnik. »Prišel sem, da bi delo opravil še v pisarni bauleiterja Kellerja,« mu je rekel Duchez. »Kdaj lahko začnem?« »To delo ni bilo nikoli predvideno,« je rekel poročnik. »Pogodba je predvidevala samo ureditev dveh sob, ki ste ju včeraj oble-pili s tapetami.« Nemci zamislili Atlantski zid med Cherbour-gom in Honfleurom; vrisani so bili bunkerji, metalci ognja in obrežne baterije. Označeni so bili tudi tehnični podatki poglavitnih utrdb, vrhu tega pa še domet in kot streljanja vsake baterije, mesto skladišč za strelivo in hrano, telefonske zveze in poveljniška mesta. Zavezniški obveščevalni oficirji so preučevali to nenavadno darilo z občudovanjem, ki pa mu je bilo primešane precej grenkobe. Prepričani so bili, da bodo Nemci po tej kraji spremenili načrte in da bo Atlantski zid na tem območju kaj malo podoben prvotnemu načrtu inženirjev Todta. Takšen sklep je bil tudi povsem logičen, četudi je bilo v vsej tej dogodivščini kaj malo logike. Voditelji Todta so se tako prestrašili, ko je izginil načrt, da o tem niso obvestili niti gestapa niti štaba Wehrmachta niti svojih neposrednih predstojnikov. Dela so se lotili skladno s prvotnim načrtom. Nekaj dni pozneje, ko so prišla v London prva sporočila o začetih delih, se je častnikom obveščevalne službe zdelo, da vsa reč nima z zdravim razumom nič opraviti. Fotografije, ki so jih posneli z letal, so razpršile vse dvome: zavezniki so imeli v rokah popoln in nadroben načrt dela Atlantskega zidu, ki so ga gradili na tistem območju, kjer se bodo čez slabi dve leti izkrcali. Ko je vreča z dokumenti navsezadnje le prišla v jedilnico nekega pariškega stanovanja, sta minili že skoraj dve leti, odkar se je v Caenu Duchezu posrečil tako imeniten podvig, vendar pa se je zavezniško poveljstvo še vedno živo zanimalo za Atlantski zid. Tjakaj je pošiljalo nevsiljive inšpektorje, da bi poročali o tem, kako napredujejo dela. Niso se toliko zanimali za položaj in obliko bunkerjev, temveč jih je bolj zanimala kakovost betona, ki so ga Nemci uporabljali, železne ar- DUOBOJ UOHIMOU Gilles Perault »Bauleiter Schnedderer me je sam prosil, naj opravim še to delo. O tem je moral nekaj reči tudi svojemu nasledniku ...« Zbegani poročnik je odvedel Ducheza v pisarno z ogledalom in o tem, kar mu je bil maloprej dejal, poročal novemu bauleiterju. »O tem ne vem ničesar,« je zagrmel Keller. »Vrhu tega pa smo naš proračun za take reči že izčrpali.« Duchez se je bedasto nasmehnil in mu pojasnil, da z baulei ter jem Schnedderer jem sploh nista govorila o denarju. Ponudil mu je bil, da bo pisarno obložil s tapetami zastonj, zaradi svoje naklonjenosti do nemške armade. Prijeten občutek je omehčal trde poteze poročnikovega obraza. Duchez je skromno pobesil svoje oči. Keller ga je prijateljsko potrepljal po rami in poročniku dejal, naj odnesejo iz pisarne vse pohištvo, da bi se soboslikar lahko lotil dela. Duchez se je temu uprl. Ni hotel, da bi se s tem mučili nemški vojaki, vrhu tega pa bi to tudi ne bilo potrebno, zakaj vse pohištvo bo pomaknil na sredino sobe in ga pokril. Tako je vedno delal, kadar je zidove lepil s tapetami. Bauleiter je znal takšno ustrežljivost ceniti; poročnika je bila sama ljubeznivost. Pravzaprav sta bila oba fanta, da malo takih. Nekaj dni pozneje »o začeli pestiti nekega električarja, ki je tudi prišel delat na poveljstvo Todt, in ga hoteli pripraviti do tega, da bi priznal, da je ukradel načrt. »Kakšne načrte?« je vedno znova ponavljal. Navsezadnje so ga izpustili, Ducheza niso nikdar nadlegovali. Načrt, ki je bil tri metre dolg i.. 70 centimetrov širok je prišel v London 21. junija 1942; v isti pošiljki so bili tudi drugi pomembni dokumenti legendarnega polkovnika Remv-ja, voditelja odporniške skupine Confrerie Notre-Dame; prek te skupine je vzdrževala odporniška skupina, ki ji je pripadal Duchez, zvezo z Londonom. Načrt je bil narejen v merilu 50/1000 in je prikazoval, kako so si mature in širine odprtin za topovske cevi. Za zbiranje takšnih podatkov je bil Rene Duchez kot ustvarjen. Na kozarček vina je odhajal v majhne lokale na obrežju, v katere so zahajali delavci Todta, ki so gradili zid, in klepetal z njimi o delu. Svoj obraz je pačil v bedast nasmeh in se bahal, da je svoje dni delal pri utrdbah, ki bodo kljubovale stoletjem. S svojim ostrim jezikom je sem in tja pograjal njihovo delo, vendar se je vedno našel kakšen delavec, ki so ga njegove besede tako zbolele, da je pograbil svinčnik in kos papirja, mu risal razne detajle in mu tako dokazoval, da je navaden tepec. Duchez je pred takšnimi dokazi navadno ves potrt popustil, plačal zapitek, stlačil košček papirja v žep in odšel domov. Skupina Sosie, ki so jo vodili bratje Pon-chardier, se je prav tako zanimala za Atlantski zid. Stike je navezala s francoskim inženirjem, ki je delal za organizacijo Todt in vodil skupino tridesetih delavcev. Prihajala so obvestila in tako so se množili podatki za »Vodič po Atlantskem zidu«, ki ga je skupina pripravljala. To je bila žalostna zgodba o za-nikrnosti, izdaji, potrati in zmešnjavah. Od prisilno mobiliziranih delavcev so imeli Nemci kaj malo koristi. Vedno bolj pogoste so bile drobne sabotaže. V nekaterih utrdbah je bilo toliko peska in tako malo cementa, da bi jih uničila že prva granata. Vsa sporočila, ki' so jih pošiljali v London, so govorila o tem, da je Atlantski zid, ki je bil na načrtu, katerega jim je poslal Duchez, tako imenitno zasnovan, pravzaprav velikanska polomija. Toda London vsemu temu ni verjel; novice so bile prelepe, da bi mogle biti resnične. London je menil, da skupine odpora verjamejo tistemu, v kar bi rade verjele, in je zahteval, naj informacije znova preverijo, celo tiste informacije, ki so jih bili že več kot desetkrat potrdili. deviznih računih M Razcestja MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL 118 »Pogažena na Koroškem, pogaižena pri nas,« ^ izvije iz Slavka vzdih, obenem pa pomisli na Kariija, ki živi zdaj v Ljubljani, v svobodni Ljubljani, kjer je, kakor mu piše Karli, slovensko ljudstvo na svoji zemlji res gospod. Ljubljana, da, Ljubljana ... Tam bi bil tudi Slavko srečen, ga zanese hrepenenje proč od Profesorjeve pripovedi in jo ujame šele, ko profesor govori o Trinkovi slovenski neomajnosti hi pesnikovem sovraštvu, pa tudi pomilovanju narodnih odpadnikov, ki jih, tako poudari profesor, narodno odpadništvo ne bo napravilo nikoli srečne, čeprav mu je botrovalo koristo-Ijubje in lov za egoistično srečo. »Toda poslušajmo pesnikove besede,« pravi Profesor in nato recitira: Od zore v mrak zasmeh, pomilovanje grenilo vam življenje bo vsakdanje. Kot sramni vam pečat, ki ga pravica zločincem vžiga, stal vam bo na čelu, : zaslužen po zlodelu 'i napis, krvavo svetel: izdajica! »Kako res? Kako res?« pri sebi zašepeta pro-^sor Andrej in pomisli na klavrnost ravnatelja Uev Michelija. »Ta pečat nosi. Ta pečat čuti. Ta P^at ga bo žgal vse življenje. Ta pečat ga bo uničil .. .« se profesor Andrej zave šele ta hip ^ničnosti pesnikovih besed. Morda je brskal po njegovem predalu in našel Trinkove pesmi? Morda je ravnatelj prebral ^'o to pesem? »Morda?« se vprašuje profesor Andrej in si odgovori sam. »Moral je! Drugače bi mi ne °ttieni,l Trinka...« No, da, tako je. Pravzaprav je lahko ravnatelju hvaležen, ker mu je omenil Trinkovo ,majhnost' za slovensko poezijo. Toda prav Trinkov vzgled mu je zdaj potreben. Pa ne samo njemu. Tudi dijakom, od katerih se poslavlja ... Slovo s profesorjem Andrejem ostane v Slav-kovem spominu kot prisega in zarota, da ne bo klonil in odnehal, dokler ne bo slovenska svoboda dosežena za vse Slovence in dokler bo živ. Tudi nekoč so zavedni Slovenci hrepeneli, delali in v to svobodo verjeli, čeprav jih na več. Drugi so nadaljevali njihovo pot in njihov boj. In tako se bo nadaljevalo in trajalo, dokler ne bo na svetu zavladala takšna pravica, ki bo spoštovala tudi majhne narode, kakršen je slovenski. Toda kdo jo bo izbojeval? Kdo zagotovil? O tem razmišlja Slavko in se vprašuje. »Proletariat!« bi mu odgovoril rudar Pahor. In prav tako bi mu odgovorila mama, ko bi jo vprašal. »Morda imata res prav?« Pa ne bo vpraševal nikogar in nikomur pripovedoval o tem. Tako sklene Slavko, vseeno pa med počitnicami pripoveduje doma o profesorju Andreju in pesniku Ivanu Trinku-Zamejskemu. največ pa o Karliju in Karlijevi sreči, ker je v Ljubljani. O, ko bi bil tudi sam tam! »Ja, v Ljubljano bi rad!« Tako govori nortu, pa tudi stricema Jakobu in Antonu v upanju, da mu bodo pomagali. Toda nono in strica se zadnje čase ubadajo z drugimi skrbmi. Dela je vedno manj. Pravzaprav bi ga jim ne bilo treba iskati, saj je še vse preveč ruševin in nepozidanih hiš, ran, ki jih je pustila vojma, a kaj ko ne smejo več delati na svojo roko, obrti pa jim nova oblast noče dati. V Gorici je dovolj zidarskih gradbenih podjetij. Tak odgovor je iz Gorice dobila občina. Novih podjetij vsaj trenutno ne bodo dovoljevali ustanavljati. Zidarji naj si poiščejo delo pri goriških! A goriška podjetja jih ne marajo zaposliti, mojstrov in češ da imajo delavcev na pretek, v resnici pa zaposlujejo vedno nove in nove delavce iz južnih italijanskih dežel. Za domačine in Slovence ni dela ne pri zidarskih, ne pri cestnih podjetjih. »Težka časi so in Še težji se nam obetajo,« toži nono in tožita strica, ki ali posedata doma in si dajeta tisoč opravkov okrog hiše za prazen nič, samo da delata in preganjata čas. Tisto malo zemlje, ki jo imajo, bosta obdelala in jo spremenila v sadovnjak, čeprav se to najbrž no bo splačalo, saj je Italija dežela sadja. »Slovenski sadjarski in vinorodni kraji so pridelek jesenske trgatve morali prodati za tak denar, da se jim v bodoče obeta pravo siromaštvo Vsaj tako pripoveduje štivec. ki je prišel za Veliko noč z ženo in malim Žefkom na obisk. Na sejmu v Gorici je govoril s kmeti iz Brd, Tožili so, da so za vino prejeli tako nizko p!a-čsiilo, da zanj ne bodo mogli kupovati kruha. Že sedaj otrokom režejo tako tenak kruh, da lahko vidiš skozi Sveto goro. »Stisniti nas hoče in zriniti s slovenske zemlje,« vzdihuje Štivec. Njegovega brata, ki so mu vzeli čevljarsko obrt, so že s stisko prisilili, da je vzel pot pod noge in se napotil čez Bogatin. Zdaj je odprl v Ljubljani čevljarsko obrt, oblast mu je šla takoj na roko, in ni mu slabo. Tako pripoveduje štivec, Slavko pa, ko je zaslišal, da govore o štivčevem bratu, ki se je v Ljubljani postavil že na noge, posluša pozorno sleherno štivčevo besedo. »Ni mu žal, da je šel. Celo pomočnikov si išče in pravi v pismih, da bo obogatel, če se ga bo še vnaprej držala taka sreča, kakor se ga drži.« L Da, Ljubljana, Ljubljana ... ' »Misliš, da bi bilo dražje kakor v Idriji, če bi šel tja,« previdno vprašuje mamo. »Kaj jaz vem? Vprašati bi bilo treba,« prebudi mama v Slavku veselo upanje. Zato je Slavko z mamo prijaznejši in je ta hip bolj jezen na tato kakor na mamo. Tata je na Bavarskem! Delo ima. Služi. Pa se ne oglasi, kakor da ne mara več zanj. Tata bi mu lahko pomagal. Nekdanja tržiška loterifa Med ljudmi Je bila — kot danes — tudi nekdaj želja, kako Priti do denarja na čim lažji način, to Je brez dela in truda. Danes o teh rečeh veliko govorijo zlasti tisti, ki kupujejo loterijske srečke, igrajo loto ipd. Nič manj, celo veliko več Se Je vsak teden govorilo po Tržiču, kot se spominjam iz 8v°je mladosti, o »ternah«, »ambah« in »ambozolah«. Bivša avstrijska c. kr. loterija je imela svojo poslovalnico tudi v Tržiču, sedaj ' r8 svobode 10, v pritlični so-P1 bivše Firbarjeve hiše. Zrenje loterije je bilo vsako soboto. Gr m sicer enkrat ^radcu, drugič pa v Trstu. Jznied 90 številk jih je bilo vsakokrat izžrebanuh po 5. Tc so bile objavljene.v oknu Poslovalnice vsako nedeljo zjutraj. Ljudje so prihajali stavit prv^ tri dni v tednu. Stavljeni ^lo*ki so znašali od 5 do 20 ^"aicarjev (50 krajcarjev ali i,00 vinarjev je bila krona) ki l'e imel vilk Petih izžrebanih šte" £tev•iiPadete vse tri stavljene , Mke. Terna je znašala lah-^ od 200 do 400 kron. Am- fem]* Zadel tisti- ki Je imcl dvp treh stavi jenilv številk zadeti (dobitek okrog 50 ali več kron), ambozolo pa je zadel, kdor je stavil le dve številki in sta bili obe izžrebani (dobitek 5 do 10 kron). Kdor pa je stavil na »prvi ruf«, je stavil le eno številko, ki pa je morala biti med izžrebanimi na prvem mestu (dobitek približno enak ambo-zofli). One tri številke, ki so bile izžrebane, so bile rdeče, ostali dve pa črni. Loterijsko poslovalnico je takrat vodila pokojna Brenc-kova mama, ki je vsakemu, ki je prišel stavit, izstavila nemški loterijski listek z označenimi stavljenimi številkami. Listek je bil veljaven tri mesece. Nekateri strastni loteristi so stavili vsak teden. Lahko-vemeži so si izbirali srečne številke na podlagi raznih dnevnih dogodkov, največ pa iz sanj. Posluževali so se Sanjskih bukev (po tržiško »Trambihl«), kjer so bile poleg slik tudi srečne številke. Ce pa slučajno ni bilo sanj ali kaj drugega posebnega, so pa kar v poslovalnici stavili iz vrečice dvignjene številke. Pri stavah se je zgodilo tudi marsikaj zanimivega. Poznal sem še kot vajenec moža, ki se je vedno jezil nad svojo pozabljivostjo. Videl je, ko se je na klancu sedanje Koroške ceste splašil konj. Pohitel je domov ter iz Sanjskih bukev napisal na listek številko splašenega konja, prevrnjenega voza in poškodovanega voznika. Ženi je rekel: »To bo gotovo terna!« Naslednji dan — bila je sreda, zadnji dan stave — se je pri nekih važnih opravkih toliko zamudil, da je pozabil in zamudil iti stavit. Stavljene številke so morale biti namreč že proti večeru tega dne odposlane. Nič zato, bom pa stavil prihodnji teden, si je rekel sam pri sebi. V nedeljo zjutraj pa so bile vse tri njegove izbrane številke izžrebane, on pa brez ter-ne. še bolj strastno je stavil vsak teden, a nikdar več zadel. Poleg c. kr. loterije se je v Tržiču udomačila še nekaka zasebna blagovna loterija. S tem poslom so se ukvarjale nekatere ženske, čeprav je bil zaslužek pri tem bolj skromen. Tako si je na primer kakšna vdova, ki je bila brez zaslužka, napravila listo, jo začrtala in ob levem robu napisala zaporedoma številke od 1 do 90. Če je imela morda sama kak vreden predmet, npr. sliko, kip itd., kar je lahko pogrešila, je to uporabila za dobitek, če pa ne, je kupila kakšno kokoš, petelina ali kaj drugega, primernega za loterijo. Cena za dobitek v blagu je bila preračunana tako, da je zaslužila vsaj še enkrat toliko, kot je bil dobitek vreden, če bi seveda prodala vseh 90 številk recimo po 5 krajcarjev (kar bi zneslo 9 kron). Cena za eno številko se je sukala tam od 5 do 10 krajcarjev. S takšno listo je šla od hiše do hiše in ponujala številke, ki so jih ljudje kupovali bolj ali manj iz usmiljenja. Hodila je okrog, dokler ni prodala vseh številk, če no v enem, pa v več dneh. Vsak si je izbral številko, katero je hotel. Poleg izbrane številke (ene ali več, kolikor jih je pač kdo hotel kupiti) je zapisala tudi ime tistega, ki je stavil. Dobitek je zadel oni, čigar številka je bila prva na c. kr. tablici v oknu tržiške poslovalnice. Tako so bile takšne zasebne blagovne loterije pravzaprav tesno povezane r uradno, cesarsko kraljevo avstrijsko loterijo. Tudi pri tej loteriji se je zgodilo marsikaj zanimivega. Spominjam se dogodka, ki jo osrečil mojo teto. Neka vdova je bila v denarni stiski in brez svojcev. Imela je dva, okrog 60 cm visoka nabožna kipa, ki ju je namenila za loterijo. Številke so bile po 10 krajcarjev. Prvi kip Lurške matere božje je zadela moja teta, samska služkinja. Cez 6 tednov pa je ista vdova dala v loterijo še drugi kip Srca Jezusovega in tudi tega je zadela moja teta. Vsak kip je imel stožcu podoben steklen pokrov, po tržiški govorici »Sturzglas«. S propadom Avstro-ogrske monarhije je c. kr. loterija tudi v Tržiču prenehala. To sem napisal v spomin, da so ne pozabi. Andrej Tišler 1 Gorenjski kraji in ljudje ZGODNJE REŠUJE ŽIVLJENJA SVETOVNI DAN ZDRAVJA 7 APflu rno Kronika PD Radovljica 1895-1970 RESNICA O RAKU Rak v ustni votlini V ustni votlini se rak Jan ko razvije kjerkoli, največkrat pa ga najdemo na jeziku, na nebnih lokih, na notranjem delu lica in na mandeljnih. Najpogostnejši je na jeziku. Pojavlja se pogosteje pri moških v srednjih letih. Znamenja so odvisna od mesta, na katerem se je rak razvil, vsem skupna so pa tale: — razjeda, ki se ne celi, temveč se vztrajno veča in je lahko tudi boleča; — razjeda občasno krvavi in se lahko vname. Kasneje dobi bolnik: — težave pri poziranju in govoru ter — neprijeten zadah iz ust. Te vrste raka zdravimo z obsevanjem, operacijo in z določenimi zdravili. Rak na požiralniku Rak na požiralniku je pretežno bolezen moških med 50 in 60 letom starosti. Pri ženskah je zelo redek. Te oblike raka je pri nas kar precej. Uspehi zdravljenja za sedaj žal šc niso zadovoljivi, predvsem zaradi tega ne, ker večina bolnikov pride na zdravljenje, ko je bolezen že napredovala, oni sami pa so od bolezni že shujšani, slabokrvni in izčrpani. Res je, da se znamenja raka na požiralniku pokažejo razmerama pozno, vendar je za zdravljenje še vedno čas, če bolnik pride takoj k zdravniku. Znamenja tega raka so: — težave pri poziranju. Bolnik ima občutek, da grižljaj hrane na nekem mestu nekoliko zastane. Te težave so v začetku neizrazite in nastopajo pri uživanju goste in suhe hrane. Kasneje, ko rak vedno bolj utesnjuje svetljno požiralnika, pa nastopijo te težave tudi pri poziranju tekoče hrane; — večkratno blj.uvanje med jedjo ali pa močno slinjenje; — šele čez čas se pojavijo bolečine pod prsnico in znaki splošnega propadanja. Za večjo prometno varnost Kazenska določila \ Nadaljevanje) Z denarno kaznijo 20 din se kaznuje takoj na mestu za prekršek: 9 voznik, ki mu tovor na motornem ah priklopnem vozilu sega čez najbolj oddaljeno točko na sprednji strani vozila; 9 voznik, ki ne odstrani blata z vozila, ko se vključuje v promet s kolovozne poti ah s kakšne druge površine, ki ni namenjena za javni promet na cesto s sodobnim voziščem; 9 voznik vprežnega vozila, ki pri prehodu čez cesto, rezervirano za promet motornih vozil, ali na prehodu ceste rezervirano za promet motornih vozil, ali na prehodu ceste čez železniško progo, ne vodi živine; f) voznik vprežnega vozila, ki ne vozi za drugim vprežnim vozilom na predpisani razdalji; # gonjač živine, ki ne goni večjega števila živine po javni cesti v ločenih skupinah in če ponoči nima lu či na začetku in na koncu črede; 0 vodnik organizirane kolone pešcev, ki dovoli, da organizirana kolona onemogoča normalen promet, onemogoča varno prehitevanje vozil in če se ponoči pešci v organizirani koloni nc pomikajo drug za drugim, razen kadar gre za odobrene sprevode ali vojaške enote. i I I I s Dr. J. Prešern: Ponatis z dovoljenjem uredniškega odbora Planinskega vestnika. Prispevek je bil objavljen leta 1955 v PV. — 6 — Obe društvi sta končno uvideli, da ne kaže začenjati preužitkarske pravice, in sta začeli pogajanja. Glasom zapisnika izrednega občnega zbora z dne 15. VI. 1936 (arhiv SPD) je bilo končno dogovorjeno, da Sokol vrne takoj posojilo 7500 dinarjev (= 30.000 K)J, za odkup pravic pa tudi 7500 din, s čimer mu je bil odvzet dobiček od prodaje. Občni zbor je sporazum odobril, denar se je porabil za odplačilo dolga za Roblckov dom, s čimer je bilo Robleko-vim intencijam vsa.) deloma zadoščeno, S tisto gotovino 8570 K si je podružnica vsaj toliko opomogla, da ni prišla v denarne težave. Popravila je Vilfanko, sicer pa je vršila tedaj le upravne posle, zbirala denar in imela 1926 že nekaj kapitala. Iz svojih spominov vem, da kakih posebnih načrtov za prihodnost ni imela. Ko je potekla Langusova načelniška doba, sem na občnem zboru 26. IV. 1926 prevzel načelslvo, ki sem ga obdržal do 1930, ko je bil izvoljen Slavko Šuštcršič. Sledil mu je na občnem zboru 12. I. 1936 Albin Tor-rclli, nakar ga je na občnem zboru 7. I. 1939 zopet zamenjal šuštcršič, ki je bil zadnji načelnik pred II. svetovno vojno. Odbor, izvoljen 26. IV. 1926, je bil na videz jako malo delaven. Na zunaj ni bilo videti posebne aktivnosti, če ne upoštevamo, da je postavljal napisne table, vršil markacije in prirejal plese. Vendar je imel jasne načrte za takrat, ko pride njegov čas. Stara Vilfanka ni več ustrezala zahtevam časa. Bila je po svoji legi in notranji razdelitvi bolj lovska koča, gradili so lovci v svojem revirju (Val. Šturm): brez posebnega razgleda je ležala prenizko in postajala je tudi pretesna. Odbor jo je za silo krpal, skoparil je pri opremi in ravnodušno prenašal vse kritike, zbiral pa je denar, kopičil ga je v dobi inflacije in kot borzijanec računal s tem, da bo vrednost porasla, gotovo pa, da nc bo padla, špekulacija se je obnesla. 1930 je hranilna vloga presegla 72.000 din in 1932 narasla na 90.000 din. Odbor je začel igrati bankirja, kot mu je na nekem zboru v Ljubljani očital načelnik podružnic Scnjor, dajal je posojila (npr. Smučarskemu klubu Begunje, Gas. društvu Radovljica) in sam dr. Tominšek je na občnem zboru 31. VIII. 1930 grajal tako ravnanje, še malo pa si tega niso vzeli k srcu. Ampak tako sijajno finančno stanje je vzbujalo različne skomine. Gorje so bile med člani precej močno zastopane in so se začele pritoževati, da se zanje nič ne stori, hotele so imeti obnovljeno pot skozi Pokljuško Luknjo in različne napise v dolini. Ker njihovim željam ni bilo ustreženo, češ da vse to spada bolj v del<#Vog tujsko prometnih in olepševalnih društev, so ustanovile lastno podružnico 1929 in odprle Pokljuško Luknjo pod imenom Galerije Kraljeviča Andreja. Na Bledu je Radovljiška podružnica ustanovila posebno poverjeništvo, ki ga je vse do II. vojne vzorno vodil Slavko Repe. Pa tudi od tod so prihajailc začetkoma bolj pritajene želje, da bi se kje v okolici Bleda postavila koča, vendar sta bila Repe in pozneje Fr. Šolar toliko uvidevna, da je poprej potrebna ureditev na Begunjščici. Tretji reflektant na društvene prihranke je bil političnega značaja. Spor je z vso silo izbruhnil na občnem zboru 5. III. 1928, ko je šlo za volitev novega odbora. Tedanji radovljiški župan Vinko Resman jc namreč hotel doseči, da bi se pod firmo njegove politične stranke porabil prihranjeni denar in pokazal njen uspeh tudi na tem polju. Glasnik te opozicije bil dr. Triller. Uspeha nista imela. Edina posledica je bila, da sta imenovana prenehala biti člana društva, medtem ko je velika večina njih somišljenikov ostala dalje v društvu in prevzela v odboru važna mesta, ki jih je vzorno upravljala. V odboru je nato nastalo zatišje. Zaradi odhoda tedanjega načelnika odbor ni sklical niti občnega zbora za leto 1930 in je moral to storiti Osrednji odbor po § 25 pravil. Glede Vilfanove koče je poročal tedanji gospodar Anton Avsenek, da obsežnejša popravila niso priporočljiva, »ko se že sedaj kaže tendenca, da bi se premestila nekam više«. Po listkih je bil izvoljen nato nov odbor z načelnikom Slavkorr) šušleršičem, ki je Vilfanko zapisal smrti in na občnem zboru 24. III. 1932 že poročal o stanju priprav za novo kočo. Izredni občni zbor 21. VIII. 1932 je sklenil vse potrebno za gradnjo koče na Malem vrhi* Begunjščice, potem ko jc odbor enkrat tO misel že zopet opustil, a se je zaradi grozeče krize v odboru potem zopet vdal-Vzporedno s tem so tekla prizadevanj* Blejccv za lastno postojanko kje na Pokljuki. V mislih je bila prvotno Marela-Še preden jc načrt za novo kočo na Begunjščici popolnoma dozorel, je občni zbor sklenil, da se kapital investira za nakup parcele kje na Pokljuki za postojanko, ki bi naj bila odprta vse leto. Do tega pa ni prišlo, ker Blejci sami niso bili na jasnem, kje naj se njih koča gradi, kajti pojavila so se nova gradilišča: Gačc, Ogri" nec, Grajska planina in Lipanca. S srenjo Poljče je bil sklenjen sporazum, po katerem je podružnica odstopi'3 srenji v last parcelo, kjer je stala Vilfanka z izrecnim pridržkom, da koča sama & nadalje ostane last podružnice, svet Z* Roblckov dom pa vzame podružnica v zakup za 99 let proti letni zakupnini 20 din-Leta 1940 bi bilo prišlo skoraj do pravda ker si je srenja začela lastiti tudi kot" samo. Vojna je rešila tudi to vprašanji Tako so bile 30. VITI. 1932 zasajene Vr' ve lopate za gradnjo Roblekovcga doma-Tesarska dela je prevzel mojster Šparov|C z Lipnice, mizarska Resman iz Vrbenj-Dom je bil do zime pod streho in kompletno do podrobnosti, slovesno olvorjei1 kot osma postojanka 30. VII. 1933. Pa se mi to slavje ni zdelo tako lepo kakor ono pred 32 leti pred Tomčevo kočo. Ko je podružnica praznovala 4. VlH-1935 svojo 40-1ctnico, sem med drugim v svojem govoru rekel tudi to-lc: Vse težave gradnje, vse peripetije, vs^ denarne težave, vsi prepiri in prepirčki v odboru so popisani v Vestniku. Odbor ie naročal najboljše blago, kot da razpolag z milijoni. Ko smo dobivali advokatske >n druge opomine in grožnje s tožbami, sin" vedno našli izhod, ki ostane naša poslovna tajnost. Očitala se nam je politika, bili so burni občni zbori, mi pa smo šli ko1 planinci svojo pot in nismo gledali svet3 nc skozi klerikalna ali celo radikalna-sploh ne skozi kaka od politike kalna oča la, ker nam jc bil cilj jasen. Hoteli snlđ postaviti nekaj novega, času ustrezajoče^3. Pri tem si lastim kot edino zaslugo, d* sem izbral prostor in smel dati te/fll otroku ime. Roblckovo ime je globoko m sidrano v spominu naših ljudi, ki so P11' znano nehvaležni... Na mirovni kofere*1' ci 1918 je trajal prepir zaradi Begunj šči^ dobro uro, ker jo jc Avstrija zahteval* vsaj do grebena, češ da zapira vse preh"" de na Koroško. To jc resnica. 2 Po prevratu 1918 jc bila krona za^ n jana za novi dinar v razmerju 4 K za dinar. Po stabilizaciji dinarja nekako v * tu 1922 je bila relacija dinarja napram jim valutam povprečno naslednja: l$| dolar - 56 din, ital. lira = okrog 3 di* avstr. šiling = 8 din, švic. frank = 14 d»* nemška marka = 16 din. Kranj CENTER 29. j'ulLja premiera t rane. barv. krim. VSTANI IN STRELJAJ ob 16., 18. in 20. uri 30. jiulija franc. barv. pust. film NEZNANI JUNAKI ob 16., 18. in 20. uri 31. julija amer. barv. CS Pust. film ŽENSKA Z DNA MORJA ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORžIC " 29. julija amer. barv. wcst. NEPOMIRLJIVI ob 18. in 20. uri — samo danes 30. julija amer. barv. pust. film MAT HELM LJUBI IN UBIJA ob 18. in 20. uri — samo danes 31. julija franc. barv. pust. film NEZNANI JUNAKI ob 18. in 20 uri TRžIC 30. julija franc. barv. pust. film NEZNANI JUNAKI ob 18. in 20. uri Cerklje KRVAVEC 31. julija amer. barv. pust. »lm MAT HELM LJUBI IN UBIJA ob 18. in 20. uri KRANJSKA GORA 30. julija špan. barv. CS film PROCES NEKE ZVEZDE Javornik DELAVSKI DOM 29. julija amer. ang. barv. tliro ZA KRVNIKA NI MILO-oTI Jesenice RADIO „29. julija špan. barv. CS Jim PROCES NEKE ZVE- 30. ,ujjja nem barv fj]m PIRATI M1SISIPIJA Jesenice PLAVŽ p ,-9 JUlija nem. barv. film TIRATI M1SJS1P1JA .30. in 3] ju|j.ja ang. amer. Jiltn ZA KRVNIKA NI MILOŠ r j s^ofja Loka SORA 29. julija i tal. barvni film fiEKLE Z REVOLVERJEM 30. julija amer. CS film HLADNOKRVNI ob 20. uri 31. julija amer. CS film HLADNOKRVNI ob 18. ini 20. uri Kuio BLED 29. julija franc. barv. film CRNI SULIčARJI ob 18. in 20.30 J%L^Lm jubilejni mednarodni Gorenjski sejem v Kranju od 7. do 18. avgusta 30. julija franc. barv. film CRNI SULICARJI ob 18. in 20.30. 31. julija ang. barvni film NASKOK LAHKE KONJENICE ob 18. in 20.30. PRODAM Prodam PONY-eksprcs. M. Pijade 46/9 stan., telefon 23-000 Kranj 3326 Prodam FIAT 600, Britof 34, Kranj 3326 Razno POHIŠTVO po meri (kuhinje, dnevne sobe, zidne obloge, zidne omare) vam izdela mizarstvo šivic, Dobre-polje-Brezje na Gorenjskem 3254 Prodam dva meseca stare JARCKE (vajtrok). Sp. Desnica 8 3327 Prodam traktorsko SNO-POVEZALKO Voglje 98, Šenčur 3328 Prodam stoječo LUCERNO Cerklje 112 3329 Prodam SEME repe. Sp. Brnik 46, Cerklje 3330 TRGOVSKI LOKAL 35 m2 dam v najem v središču Kranja. Ponudbe poslati pod »Cena 1 m2« 3331 Prodam bankinc za gradnjo hiše. C. talcev 79, Kranj 3332 Prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK temno rdeče barve. Anderle, Kranj, Zev-nikova 8 3333 Prodam 50 OLEANDROV, različne velikosti. Cena od 10 do 30 din. Kranj, Oprešniko-va 12 3334 Prodam 200 kg težkega OSLA, vajenega kmečkih del. Naglic Leopold, Žiri 21 3335 Prodam borove PLOHE in kupim enobrazdni PLUG. Bobovk 3, Kranj 3336 Prodam KRAVO, 7 mesecev brejo, ki bo tretjič telet i la. Konavčevi, Krnica 10, Zg. Gorje 3337 Prodam PUJSKE. Žvan, Žirovnica 11 3338 Prodam skoraj nov OTROŠKI VOZIČEK. Kranj, Jelen-čeva 2 3339 Prodam temno moder globok OTROŠKI VOZIČEK (italijanski, velika kolesa). Nataša Šimunac-Benedik, Kranj, Zupančičeva 30 3233 MOTORNA VOZILA Kupim AVTO VW ali kadeta in MLATILNICO na poravnano slamo z dvojnim čiščenjem. Naslov v oglasnem oddelku 3340 Poceni prodam osebni avto znamke goggomobil kupe 400. Thaler Anton, C. JLA 12 Tržič 3285 Prodam dobro ohranjen MOPED na tri prestave. Mače 4, Preddvor 3341 Prodam FIAT 750, letnik 1965. Šenčur 235 3342 Prodam FIAT 600 ali zamenjam za invdlidski avto ali kupim. Kranj, Kokrica 156 3343 Prodam dvosede/ni MOPED. Klakočar Brane, Sr. Bela 41. Preddvor 3344 Ugodno prodam TOMOS-specialko D-5, Sp. Brnik 36 3347 Prodam MOTOR JAVA 250 cem za 550 din. Naslov v oglasnem oddelku 3345 Prodam zastava 750 letnik 1968. Kranj, Smlendiška 122 3346 KUPIM GRADBENO DVIGALO, manjše, z enofaznim motorjem kupim. Palovšnik, ul. Tatjane Odrove 5, Kranj 3298 STANOVANJA Iščem enosobno STANOVANJE s pritiklinami v Škofji Loki ali bližnji okolici. Ponudbe oddati pod »nagrada 10.000 N din« 3204 ŽAPOSUTVE m Sprejmem v uk VAJENCA soboslikarske stroke in pleskarske ali DELAVCA za pri-učitev. Informacije vsak dan od 15.—16. ure. Hiršentelder Anton, St. Loka 74, škofja Loka 3319 Sprejmem VAJENCA, POMOČNIKA za karoserijska dela. Jože Legat, Naklo 132 3347 Izdaja in tiska ČP »Gorenjski tiska Kranj, Ulica Moše Pijade — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 stavba občinske skupščine. — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135 — Telefoni: redakcija 21-835 21-860, uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152. — Naročnina: letna 32 polletna 16 din, cena za eno številko 50 para. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo 10% popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo OSTALO OBRTNIKI! Vodim poslovne knjige točno in ažurno. M. Pijade 46, stan 9, Kranj, telefon 23-000 3311 OBIŠČITE NOVO SLAŠČIČARNO, Gosposvetska c. na Zl. polju. Se priporoča AJ-DINIKEMAL 3323 IZGUBLJENO Izgubil sem URO od sv. Jakoba do Preddvora. Najditelja prosim, da jo vrne proti nagradi Šuštcršič, Zl. Polje 6, Kranj 3348 SENTA, SKLADIŠČE KRANJ, Tavčarjeva 31, tel. 22-053 Odkupuje vse žitarice — zamenjava žitarice za vse vrste moke. Prodaja najkvalitetnejšo moko, krmilno moko, koruzo, pšenico, oves, ječmen, pšenični in koruzni zdrob Cene so konkurenčne — skladišče je odprto od 5. do 19. ure in ob sobotah Podjetje KOVINAR Jesenice, Sp. Plavž 6 vabi k sodelovanju zaradi povečanja obsega del in razširitve poslovanja nove sodelavce za naslednja prosta delovna mesta: — tehničnega vodja kovinskega obrata, v poštev pride kandidat z visoko ali višjo strokovno izobrazbo strojne smeri z najmanj petletno prakso na vodilnih delovnih mestih ter da je dober organizator proizvodnje. Poskusni rok tri mesece, na razpolago bo tudi družinsko stanovanje: — dninskega delovodje v kovinskem obratu, v poštev pride strojni tehnik ali mojster kovinske stroke z organizacijskimi sposobnostmi in dolgoletno prakso. Poskusni rok tri mesece; — več ključavničarjev, za proizvodnjo fasad in krovov za delo v delavnici in montažo na terenu; — več strojnikov, na varilnem avtomatu SCHLATTER in rezalnem stroju VVAFIOS, v poštev pridejo kandidati s poklicno šolo kovinske stroke; — več nekvalificiranih delavcev, za delo pri delovni enoti »Nizke gradnje«; delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas treh mesecev; — cestarja, za čiščenje ter vzdrževanje ceste v Javorniškem rovtu, delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Osebni dohodek je zagotovljen po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Prednost pri izbiri imajo kandidati z delovnimi izkušnjami na enakih ali podobnih delovnih mestih. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Nesreče v zadnjih dneh V soboto, 25. julija, nekaj pred drugo uro popoldne je v Logu pri Kranjski gori skočil pred osebni avtomobil, vozil ga je Jovan Gegič iz Ljubljane, 26-Ietni Milan Končan. Kljub zaviranju voznik ni mogel preprečiti nesreče. Končana so s hudimi ranam] odpeljali v jeseniško bolnišnico. Delavci milice so kasneje ugotovili, da je bil skok pešca pred avtomobil nameren. Na cesti med Kranjem in Brniki se je v soboto popoldne zaradi neprimerne hitrosti na mokri in spolzki cesti prevrnil tovorni avtomobil s prikolico, ki ga je vozil Rado Sotlar iz Ljubljane. Ob nezgodi je iz cisterne stekla večja količina plinskega olja. Voznik ni bil ranjen, škode pa je za 30.000 din. Na cesti prvega reda na Jesenicah je v soboto popoldne veznik osebnega avtomobila Jože Medved iz Ljubljane iz neznanega vzroka zapeljal na levo stran ceste in pri tem trčil v osebni avtomobil voznika Jakoba Jelovica, ki je pripeljal iz nasprotne smeri. Pri trčenju je bila huje ranjena sopotnica v Jelovičevem avtomobilu Jelka Aljančič z Jesenic, škode na vozilih je za 13.000 din. V nedeljo, 26. julija, nekaj po polnoči se je na cesti tretjega reda v Selu pri Žireh pripetila prometna nezgoda vozniku osebnega avtomobila Milanu Jurančiču iz Idrije. Voznika je zaradi neprimerne hitrosti v levem nepreglednem ovinku zaneslo v desno s ceste, kjer se je zaletel v drevo. Voznik jc bil v nesreči le laže ranjen, škode na avtomobilu pa jc za 6000 din. Na cesti med Kranjem in Mengšem je v nedeljo okoli druge ure ponoči voznik osebnega avtomobila Egon Koštomaj iz Celja ustavil pri odcepu ceste za Zg. Brnik. Hotel je pogledati, če vozi v pravo smer. Iz nasprotne smeri pa je pripeljal tovorni avtomobil, voznik Franc Tirš z Belce. Kljub temu, da se je tovornjak umaknil z desnimi kolesi s cestišča, Je zadel stoječi osebni avtomobil. V nesreči je bil voznik Koštomaj laže ranjen, sopotnik Franc Hižak iz Zagreba pa huje. Škode je za 6000 din. V nedeljo okoli pete ure zjutraj se je pripetila na cesti med Gorjami in Pokljuko prometna nesreča vozniku osebnega avtomobila Jakobu Smoleju s Krnice. Nesreča se je pripetila, ker je voznik vozil ob srečanju z drugim vozilom preveč po desni strani in mu je prav takrat počila tudi prednja desna guma. Avtomobil je zaneslo, prevračal se je po bregu in obstal kakih 30 m pod cesto. Voznik je bil v nesreči ranjen, škode na avtomobilu je za 7500 din. Na Kidričevi cesti v škofji Loki se je v ponedeljek, 27. julija, dopoldne pripetila prometna nezgoda zaradi izseljevanja prednosti. Voznik osebnega avtomobila Mahmut Biber iz Prijedora je pripeljal iz neprednostne na prednostno Ljubljansko cesto in pri tem trčil v dostavni avtomobil, ki ga je vozil Janez Arhar iz Vincarjev. Sopotnica v osebnem avtomobilu Fadila Islamovič si je v nesreči zlomila roko. škode je za 30.000 din. V ponedeljek dopoldne se je na cesti prvega reda na Belci pripetila prometna nezgoda vozniku osebnega avtomobila avstrijske registracije, voznik Klaus Belajev. Zaradi neprimerne hitrosti je avtomobil zaneslo v desno, kjer se je prevrnil s ceste na travnik. Sopotnica Milena Boškovič iz Beograda je bila v nesreči laže ranjena. Voznik in sopotnik Alfred Morgen-sren, oba nemška državljana sta po nesreči pobegnila, vendar so ju izsledili. Ugotovili so, da sta se vozila v ukradenem avtomobilu. L. M. Kmalu po otvoritvi modernizirane ceste za Volčji potok je zdrsnil traktor s ceste. K sreči brez posledic. — Foto: J. Vidic Huda kri na vaterpolski tekmi V nedeljo, 26. julija zvečer je na letnem kopališču v Kranju med prvenstveno tekmo prve zvezne lige med Triglavom iz Kranja in Medveščakom iz Zagreba prišlo do manjših izgredov. V zadnji četrtini je sodnik prekinil igro za pol ure, ker so gledalci v sodnika in zagrebške igralce metali pesek, jabolka in petarde. Po končani tekmi je večina gledalcev mirno zapustila kopališče, le kakih 300 gledalcev je še naprej hotelo delati nered. Skupina miličnikov je vroče-krvneže razgnala. Skupina kakih 6 fantov pa se je spravila na sodnikov avtomobil, ki je bil parkiran v Valjavčevi ulici. Na avtomobilu so prerezali vse gume in napravili še drugo Škodo. L. M. Zahvala Ob izgubi naše ljube mame, stare mame, sestre in tete Marije Švegelj se iskreno zahvaljujemo dobrim sostanovalcem, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Iskrena hvala g. župniku s Primskovega za tolažilne in poslovilne besede, enako g. župniku iz GoriČ. Hvala tudi g. organistu s Primskovega, pevskemu zboru upokojencev za poslovilno petje, organizaciji ZB Primskovo za darovani venec, invalidski organizaciji za venec in spremstvo. Iskrena hvala tudi dr. Petriču in dr. Novaku za dolgoletno zdravljenje ter ostalim zdravnikom ZD Kranj. Zahvaljujoči: sin, hčerke, sestre, vnuki ter drugo sorodstvo Kranj, 25. juHja, Gorice, Zalog, Vilach Pogorelo seno in del ostrešja PŠENIČNA POLICA, 28. JULIJA — Na kmetijskem posestvu na Pšenični polici se je danes dopoldne nekaj po deveti uri vžgalo seno in ostrešje nad hlevskim poslopjem. Pri kranjskih poklicnih gasilcih smo zvedeli, da je požar po vsej verjetnosti zanetila iskra na ptuhal-nlku za seno. Ker je pogorel ttudi del ostrešja in precejšnja količina sena, je po prvih cenitvah škode za okrog pet starih milijonov dinarjev. Požar so pogasili gasilci iz Kranja ter Cerkelj in Brnika. -jk Utonil v Blejskem jezeru Pri kopanju v Zaki na Bledu je v soboto, 25. julija, okrog 23.40 utonil 18 letni Ge-rard Alavaine iz Pariza, francoski državljan. Ko je skupina kopalcev opazila, da Ge-rarda ni iz vode so ga začeli iskati, vendar brez uspeha. Utopl/jenca so potegnili iz) vode šele naslednji dan okoli 11. ure. Danes se bosta ob 17.30 na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju v prijateljskem nogometnem srečanju pomerili ekipi splitskega Hajduka in reprezentance Gorenjske. V reprezentanci bodo poleg Triglavanov nastopili tudi trije igralci loškega LTH — Hribernik, Rant in Poljanec. — dh Medvode prve V počastitev dneva vstaje je nogometni klub Medvode priredil na igrišču Save v Tacnu pokalni turnir v nogometu, katerega se je udeležilo šest ekip. Najboljšo igro sta pokazali moštvi Godeši-ča in Medvod, ki sta v finalni tekmi igrali v regularnem delu igre neodločeno, šele v podaljšku so Medvodčani z golom Koželja uspeli zmagati. Na tretje mesto so se uvrstili igralci Tabora 69, sledijo pa Zbilje, Sv. Duh in Re-teče. Za najboljšega igralca je bil proglašen Rant (Gode-šič). F. Rozman V Žirovnici skakalnica z umetno maso Skrbni organizatorji plani-ške skakalne šole v Žirovni ci si izredno prizadevajo, da bi že v začetku septembra na njihovi novi 25-metrski skakalnici, ki naj bi jo pokrili z umetno maso, pričeli s treningi. Kot smo zvedeli pri inž. Stanetu Legatu, bo naprava v dobrem mesecu gotova. Vsa zemeljska dela so mladi skakalci iz Žirovnice in njihovi vaditelji opravili brezplačno. J. J. Okoli 5. avgusla v vseh Kioskih v Sloveniji NOVA REVIJA Najpopularnejši ansambel narodno zabavne glasbe Slovenije - popularni Slovenci • na-, rodni glasbi - zabavna glasba - nesi zbori okolj ^ a{letov ;: č'^nih jc bil najuspeš-jf-'S' Franci Fister, pri de- ***m pa Metka Papler. Izkazal iiska. je tudi Milan Rot z ]ici'.Cnimi rezultati pri metu ni NEKAJ REZULTATO\*K*la- 100 m; 1. gU> |,a 2.-3. S ta Smudja (JLA) 11,6; Ve! i mi rov F. Fister JLA 46,9; disk pionirji: 1. Rot 43,36, 2. Lotrič (oba Tr) 36,32; mladinke — 60 m: i. Papler 8,9, 2. B. Kavčič 9,0, 3. šturm 9,1; 200 m: 1. Gartnar 29,1, 2. Korenčan 30,8; daljina: 1. Papler 4,70; disk: 1 Papler 37,88. M. K. I. zvezna vaterpolska liga Ukradeni zlata vredni točki Triglav : Medveščak 7 : 9 (2 : 1, 2 : 4, 2 : 1, 1 : 3) Kranj — letni bazen, sodnik Grkinič (Beograd), gledalcev 1500. Strelci golov za domačine: šorli 2, Balderman 1, Nadi-žar 1, Mohorič 1, Kodek 2, za goste pa so bili uspešni: Pozo-jevič 4, Dvoržak 2, Pavičič 1, Dijakovič 1, Gojanovič 1. Triglav: F. Rebolj, Mohorič, Kodek, Nadižar, Balderman, šorli, J.Rebolj, Veli kanje, Torkar, Chvatal, Finžgar. Medveščak: Matošič, Pavičič, Kruz, Dijakovič, Dvoržak, Po-zojevič, Gojanovič, Račič, Kučinič, Lutilskv, Kutanarič. Tokrat so se Kranjčani zavedali, da igrajo s tekmecem, ki se tudi sam bori za obstanek v ligi. Začeli so solidno. Že prvi dve izključitvi gostov v prvem delu igre sta jim prinesli prednost dveh zadetkov. Gostje so sicer zmanjšali rezultat, ko je sodnik dosodil namišljeni četverec. V drugi četrtini so se razigrali gostje, ki so s pomočjo sodnika to četrtino odločili v svojo korist. Tretja je spet pripadla domačinom in vse je že kazalo, da bodo osvojili zlata vredni točki. Toda zaman je bil ves njihov trud. Na semaforu je bila druga minuta igre v zadnji četrtini. Spet se je ponovila stara pesem. Sodnik Božo Grk i nič, ki je sicer »prva violina jugoslovanskih vaterpolskih sodnikov,« je brez pravega vzroka izključil Na-dižarja in še dosodil četverec v korist gostov. To pa je še bolj razburilo že tako napete gledalce. Vzkipeli so! V bazen so začeli leteti »zelenci« in pesek. Sodnik je prekinil tekmo in hotel izprazniit naelektreni bazen. Po polurnem prerekanju je le nadaljeval z enakim kriterijem sojenja. Po več izključitvah so gostje povedli in domov odnesli dragoceno zmago, ki pa ni bila njihova, pač pa sodnikova. Kranjčani so vložili protest. Kaj pa bodo odločili za zeleno mizo pa po-čakajmo? Naj na koncu zapišemo še nekaj misli o letošnjem kriteriju sojenja v Kranju. V praksi je namreč, da sodniki pred domačimi gledalci upoštevajo domač bazen. Tega pa dosedaj v Kranju še ni-&o pokazali. Kako domači bazen v drugih krajih pomeni prednost najbolj pokaže podatek, da v dosedanjih srečanjih še ni prišlo do presenečenj razen v Kranju. V spominu mi jc še predzadnja tekma Triglavanov s Smučarski skoki Štefančič drugi v Franeiji 1500 m 1. Zumer 4:12,7, 2. J>rtnar 4:14,1, 3. Vegnutti PisS Tr) 4:222; daljina: 1. F. (Jr «v 6'55> 2- Gukibovič 565A)HI6'18' 3 (Tr) L F. Fister 40,16; a 100 m: I, Triglav 45,5, 2. Minulo nedeljo so naši skakale) odprli sezono tekmovanj na skakalnicah iz umetne mase. Na mednarodnem tekmovanju v južni Franciji je nastopilo 7 jugoslovanskih skakalcev. Kljub temu, da niso skoraj nič trenirali, so dosegli lep mednarodni us- peh. Kranjčan Peter Štefančič je zasedel odlično drugo mesto, Ludvik Zaje pa je bil tretji. Posebej velja pohvaliti komaj 17-letncga Klemena Kobala iz Kranja, ki se je med 40 člani uvrstil na odlično 9. mesto. J. J. splitskim Jadranom. Tedaj je namreč spet gostom naklonjeni sodnik v drugi minuti zaradi namernega udarca izključil do konca tekme gostujočega igralca brez zamenjave. Da bi nadoknadil to prednost, je izključeval domačine tako, da so bili gostje vedno enakovredni z domačini. To jc le en primer. Videli pa smo jih na vseh tekmah v Kranju. Sprašujemo se, ali smo Slovenci, ki imamo edinega ligaša v elitni tlruifci, res odveč ostalim. Kaj na to pravijo predstavnik) plavalne zveze Slovenije? Ali se res ne da ukrepati? čas bi že bil, da se temu naredi konec, Kot vse kaže, po sodniški logiki, KranjČami ne smejo ostati v družbi najboljših. D. Humer Za pokal PZS Triglav letos tretji Kranj — Tekmovanje za tradicionalni plavalni pokal plavalne zveze Slovenije je končan. V prvi kvalitetni skupini so ga letos prepričljivo osvojili plavalci zagrebške Mladosti, ki je skupno z reškim Primorjem prvič nastopila v tej konkurenci. V zadnjem kolu na kranjskem letnem bazenu so sicer Tri-glavani premagali Primorje, a prednost le tega iz prejšnjih dveh kol je bila prevelika. Doseženi so bili povprečni rezultati. Omeniti velja le nov pionirski rekord SRS Triglavanke Rebe-ke Porenta na 200 m hrbtno v času 2:45,6, mladinski državni rekord Gašparičeve (Mladost) na 200 m delfin s časom 2:40,1 ter solidne rezultate Svarčeve (Triglav). Rezultati — moški: 400 m prosto — 1. Pedešič (Ml) 4:54,0, 2. Košnik (Tr) 4:54,3, 3. Kokolj (Ml) 5:02,3, 100 m prsno — 1. Divjak (Ml) 1:17,5, 2. Grošelj (Tr) 1:19,7, 3. Kurek (Pr) 1:20,9, 200 m delfin — I. A. Slavec (Tr) 2:39,0, 2. Kustič (Pr) 2:45,0, 3. Vlašič (Ml) 2:52,4, 200 m hrbtno — 1. Coso (Pr) 2:38,4, Pedešie (Ml) 2:41,9, 3. Trinaestič (Pr) 2:42,9 ... 5. Košnik (Tr) 2:45,1, 100 m prosto — L Lustig 0:59,4, 2. Klemen (oba Pr) 1:00,8, 3 Košnik (Tr) 1:02,1, 4 x 100 m prosto - 1. Primorje 4:05,4, 2. Triglav (Košnik, A. Slavec, Nadižar, Velikanje) 4:16,4, 3. Mladost 4:21,1. Ženske: 400 m prosto — 1. Gašparič (Ml) 5:17,9, 2. Porenta (Tr) 5:59,7, 3. Zuaki (Pr) 5:33,6, 100 m prsno — 1. švarc 1:233, 2. Mandeljc (obe Tr) 1:24,6 3. Halužan (Pr) 1:28,4, 100 m delfin — 1. Majnarič 1:18,0, 2. Lončar (obe Ml), 3. Pečjak (Tr) 1:22,6, 200 m hrbtno — 1. Pečjak 2:45,5, 2. Porenta (obe Tr) 2:45,6, 3. Bukovac (Pr) 2:47,4, 100 m prosto — 1. Pavletie (Ml) 1:07,1, 2. Zuaki (Pr) 1:09,4, 3. Velič (Ml) 1:11,4, 4. Švarc (Tr) 1:13,5 , 200 m mešano — 1. Majnarić (Ml) 2:49,0, 2. Radetič (Pr) 2:50,0, 3. Pečjak (Tr) 2:52,0. Končni vrstni red ekip: 1. Mladost 41.541, 2. Primorje 39.911, 3. Triglav 38.891. D. Humer Smučarji za občinski praznik Kranfa Na mednarodnem slalomu za Češko kočo tudi letos najboljši Jeseničani Na plazu pod Grintovcem so se tudi letos za občinski praznik Kranja pomerili najboljši slovenski smučarji in tekmovalci iz avstrijske Koroške. Na 320 m dolgi progi z višinsko razliko 120 m in 40 vratci se je potegovalo za pokal mesta Kranja okoli 50 tekmovalcev. Tudi letos so bili najštevilnejši Jeseničani, ki so dosegli najboljše rezultate. Gašperšič je v članski konkurenci ponovil lanskoletni uspeh, prav tako pa je ekipna zmaga pripadla jeseniškemu društvu. Poleg tega pa so Jeseničani osvojili še dve prvi mesti, in sicer pri starejših mladincih, kjer je zmagal Saksida in pri mlajših, kjer je bil najboljši Jckler. Pri članicah je zmagala škofjeločanka Hafnarjeva. Organizatorji tekmovanja — SK Triglav — so imeli zmagovalki pri mladinkah. Med starejšimi je bila prva Jelka Jocif, pri mlajših pa Simona Bajželj. J. J. Dopust-niška gneča na cestah in na obali Kljub ugotovitvam, da letošnja turistična sezona ni taka kot je bilo pričakovati, pa bi vendarle marsikdo te dni temu oporekal. Nekateri turistični kraji so dobesedno preplavljeni s turisti, medtem ko so spet drugi dobesedno prazni. Blejskim turističnim delavcem — kot kaže— se sedaj ni treba bati za uspeh letošnje turistične sezone, saj zadnjo nedeljo izletnikov ni bilo moč prešteti, medtem ko se za stalne goste hotelirji prav tako ne bole. Slovenska »slana obala« je v juliju izredno živahna. Trgi in ulice v pristaniških istrskih mestih so sedaj dosebedno zatrpani Z avtomobili, kot je to na primer v Piranu. Piran že od nekdaj privablja večino slovenskih turistov, razen tega pa tja redno prihajajo tudi inozemski turisti. Ce bi letošnjo sezono primerjali z lansko samo po številu parkiranih avtomobilov, potem bi z gotovostjo trdili, da mora sezona biti uspešna. Ob koncu tedna pa gnečo ob obali povečajo še eno ali dvodnevni izletniki, ki jih ni strah dolgih kolon od Ljubljane tja do Kopra. Nekateri izletniki potujejo proti morju že v zgodnjih jutranjih urah, vendar je takrat gneča — milo rečeno — znosna in o kaki mirni in hitri vožnji ni govora. V okolici Poreča je trenutno 40.000 turistov. Povsod je moč še dobiti proste privatne sobe, tako v Portorožu, kjer se še vedno ni polegel hrup z novozgrajenih hotelov kot v Piranu, na drugi strani Istre pa v Opatiji. Iz Umaga pa poročajo, da so nekateri hotelski objekti skoraj prazni. Vreme, ki severni Sloveniji ne prizanaša z nevihtami, ob istrski obali ne povzroča posebne škode. Nevihta, ki konec prejšnjega tedna na Gorenjskem v višjih legah ni štedila niti s točo, ob istrski obali ni imela posebne moči. Oblačnost se je preselila že po nekaj urah, nekaj kapelj dežja pa je popil vroč asfalt. Večjih sprememb pri cenah živine ne ho! Izseljenski piknik z oceno odlično (Nadaljevanje s L strani) Koliko dobi rejec? Za živo tele, ki ima več kot 62-odstot-rx> klavnost, prejme rejec 11 dinarjev. Za baby beef, ki ima več kot 56-odstotno klavnost in je mlajši od enega leta, dobi rejec 8 dinarjev. Za mlado pitano govedo, ki ima več kot 54-odstotno klavnost in je mlajše od poldrugega leta, dobi 7,30 dinarja za kilogram, za govedo, ki pa ima od 50 do 54-odstotno klavnost, pa prejme rejec od 5,80 do 6,80 dinarjev. In kakšne so predlagane maloprodajne cene? Za telečje meso v polovicah predlaga sporazum ceno 21,80 dinarja. Za baby beef 17,80 dinarja, za mlado pitano govedo 16,90 dinarja, za govedo, ki ima še najmanj 54-odstotno klavnost, pa od 14 do 15,70 dinarja. Predlagane cene telečjemu mesu se razlikujejo od starih za 0,30 dinarja, pri baby beef za 0,80 dinarja, pri mladi pitani živini ni razlik, prav tako tudi pri govedu, kd ima še najmanj 54- odstotno klavnost, ni razlik. Klavnice morajo od vsakega kilograma prodanega mesa odvajati določeno vsoto v stabilizacijski fond, ki ima nalogo pospeševati pitanje goveje živine in rejo kvalitetnih telic za reprodukcijo. Pri kilogramu prodanega telečjega mesa, baby beefa in mladega pitanega goveda plača klavnica v stabilizacijski fond 0,45 dinarja, pri kilogramu mesa od goveda, ki ima še 54-odstotno klavnost pa 0,30 dinarja. Ta prispevek se plačuje od vsega prodanega mesa v republiki, to se pravi, da ga plačujejo to-'d i trgovska podjetja, čeprav niso podpisniki sporazuma. Ta stabilizacijski sklad pa ima še eno nalogo, in sicer se bodo iz tega sklada dajale premije rejcem brejih plemenskih telic. Kriterije za dodeljevanje premij bo izdelal Kmetijski inštitut Slovenije v sodelovanju s področnimi veterinarskimi službami. Kriterije mora potrditi tudi izvršni odbor sporazuma. Kakšne bodo premije? Za vsako plemensko telico, ki bo zadostila prej omenjenim pogojem, bo dobil rejec 40.000 starih dinarjev. S tem sklad zagotavlja, da bomo v Sloveniji med 1971. in 1975. letom priredili 100.000 plemenskih telic. Za pitano govedo v kategoriji baby beef se sklad obvezuje, da bo rejcu plačal prav tako 40.000 dinarjev premije, za vsako mlado pitano govedo pa 30.000 starih dinarjev. Premija se bo uveljavila ob zakolu, in sicer morajo biti vse živali oštevilčene in prijavljene skladu takrat, ko se začno rediti. To pomeni, da bodo morali rejci oštevilčiti teleta, namenjena pitanju. Premije imajo obenem tjudi cilj, da se v Sloveniji poveča stalež goveje živine. J. Košnjek Večje pokojnine z novim letom? Vse kaže, da za sedaj ne bo mogoče povečati pokojnin med letom, vendar pa bo republiška skupnost socialnega zavarovanja delavcev predložila v presojo skupščini SR Slovenije predlog za povečanje pokojnin glede na letošnje občutno povečanje življenjskih stroškov. Izvršilni odbor skupščine socialnega zavarovanja namreč meni, da je mogoče že letos sprejeti sklep o povečanju pokoj- nin za leto 1971 prav na osnovi porasta življenjskih stroškov. Tako bi slednjič odpravili obračunavanje razlik za nazaj kot je bilo v prvih mesecih letošnjega leta. Izvršilni odbor je že naroČil republiškemu zavodu za socialno zavarovanje, da napravi potrebne analize in izračune. Obenem pa je izvršilni odbor dViporočil zavodu, naj bi se povečam- pokojnine začele izplačevati že z začetkom januarja prihodnje leto. Trgovina v Vezeninah V okviru občinskih praznikov občin Domžale in Kamnik podružnica slovenske iz-Ijenske matice Domžale-Kam-nik že vrsto let uspešno pri domu v Kamniški Bistrici prireja izseljenski piknik. Čudovita panorama v osrčju kamniških planin je tudi letos privabila številne obiskovalce iz bližnjih in daljnih krajev. Vsi parkirni prostori pred domom so bili zasedeni, avtomobili pa so parkirali ob cesti, kjer je stala kilometer dolga kolona. Po teh podatkih je težko sklepati, koliko je bilo v nedeljo v Kamniški Bistrici ljudi, vsekakor pa zelo veliko. Toliko, da je ob šestih popoldne že zmanjkalo čevapčičev in raž-njičev. Kuhar je povedal, da je do te ure poleg druge hrane prodal 500 porcij čevapčičev in nekaj manj *2Žnji,-čev. Vse mize pred domom in v domu so bile zasedene in so številni gostje zato posedali po bližnji okolici. Franc Pavlic V tovarni čipk in vezenin na Bledu so se odločili, da bodo zaradi velikega vsakodnevnega popraševanja po njihovih izdelkih zraven tovarne odprli manjšo trgovino. TtgoTiun bo začela poslovati 3. avgusta. V njej pa bodo lahko obiskovalci po tovarniških oziroma znižanih cenah dobili čipkasto žensko perilo, stensko konfekcijo, dekorativne izdelke in drugo. A. Z. Pred dnevi je bil z družino še na dopustu ob morju, včeraj pa so ga na šenčur-skem pokopališčlu pokopali z vsemi slovesnostmi. Od požrtvovalnega in zavzetega Franca Pavlica so se poslovili predstavniki krajevnih in občinskih družbenopolitičnih organizacij, prebivalci krajevne skupnosti Visoko, pev-s)ki zbor, gasilci, godbeniki, praporščaki, šolarji, številni prjatelji in znanci, vojni tovariši in svojci. — Družina Pavličevih z Visokega pri Kranju je izgubila očeta, brata, krajevna skupnost pa požrtvovalnega družbenopolitičnega delavca. Franc Pavlic je bil rojen marca 1915 na Visokem pri Kranju kot sin šestčlanske družine, že kot U-letni deček je moral služiti kot pastir, do 18. leta pa je pomagal očetu. Ker je bil oče napredno usmerjen, je pred drugo vojno velikokrat težko dobil sDužbo, še večkrat pa jo je moral menjati. Marca 1942 je postal član OF na terenu, hkrati pa je začel delati za partizane. 1943. leta je postal član komunistične partije. In ker je ves čas delal proti okupatorju, je 1944. leta odšel v partizane. Po vojni potem ni bilo delovne akcije na Visokem in v okolici oziroma v občini, kjer Franc Pavlic ne bi bil organizator ali neumorni in prizadevni sodelavec. V veliki mer; gre prav njemu zasluga, da je na Visokem zrasel zadružni dom, da so pred leti postavili spoman;k, da so rcšcva'i, različne komunalne V imenu podružnice izseljenske matice je navzoče pozdravil Stane Simšič, nato pa še tovariš čeme v imenu domžalske občine in Božo Matičič v imenu kamniške občine. V programu je sodeloval kamniški oktet Solidarnost in folklorna skupina iz Kamniške Bistrice. Goste so uspešno zabavali Veseli planšarji iz Mengša. Na tradicionalni dražbi lec-tovega srca so dosegli ceno 55.000 S din in so bili organizatorji z izkupičkom kar za-dovoljni. Številni planinci so svoj pohod v planine planirali tako, da so se pri vrnitvi oglasili še na pikniku. Velik obisk, dobra organizacija, prijetno razpoloženje in nepozabni vtisi obiskovalcev so najboljše zagotovilo, da bodo podobne prireditve in srečanja tudi v bodoče dobro obiskane. J. Vidic in druge probleme v krajeV' ni skupnosti in širši okolici-Dolga leta je bil predsednik krajevne organizacije zveZč borcev, nazadnje pa tudi član občinskega odbora zveze borcev v Kranju in komisije z* priznanje posebne delovni dobe. Ni še tako dolgo, ko sem se ob priliki pogovarjiai 1 njim o načrtih za prihodnji-Njegov prvi cilj je bil, da |8 v 'krajevni sklupnosti Visoki postopoma uredili kanaliz3' cijo in asfaltirali stranski ceste. žal je usoda hotela dr* gače. Družini in skupnosti Ja prezgodaj iztrgala očeta neumornega delavca. — N* zadnje je bil zaposlen v i