94. številka.
Trst v sredo 25. aprila 1900.
Tečaj XXV
..Edinost"
iLuia en«zat na Oan. razutt nedelj iu
pruniloT, ob *>. uri zvečer.
N'aroeniim xn»Au :
Za celo leto........24 kron
za pol leta......... 1 '2 _
za. <Vtrt letJi........ K
m en nn •**«*........ 2 kroni
>aroćmno je plaćevku naurej. nii-roćbe brer piiložene nar<»£niitf s»e uimv« i * ozira	_____
Po tobakiirnah v Trstu prodajejo po--ajnezne številke po fi stotink nvfi: izven Trsta pa po <S stotink 4 nvć.)
Trlefmi Str. S7«t.
8din c s t
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
Oglaai
s»e računfdo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poginila, osmrtnice in javne zahvale domaČi oglasi itd. se računajo po pogodb
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništ vu. Nefrankovani lionisi se ne sprejemajo. Rofer»oi»i se ne vračajo.
V edinoHtl je m»i!!
Naročnino, reklamacije iu oglase sprejema upravni&tvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
Uredništvo iti tiskiiruu se nahajata v ulici Carintia 5tv. 12. Uprarništro, in sprejemanje Inserator v uiici Moliti piccolo štv. II. nadstr.
IxJ»ja:cIi jo sdgo^orn! urednik Fran Goanik

Lastnik konsorcij lista „Edinost".
Natisnila tiskarna konsorcija iista „Edinost" v Tru.
Čehi in Jugoslovani.
Od onih 'ln::. ko se je onkraj reke lic*ne vršil oni grozni krvavi ples med volikiru na-rodocn germanskim in prvim romanskim narodom, k«> je franeozko cesarstvo doletela katastrofa in sta nemška genija: molčeči strateg" Moltke in v konceptih svoje politike toliko gigantski kolikor drzni in brezvestni diplomat Bismarck, kovala in snovala veliko Nemčijo, od onih dnij se je že po naravnem zakonu samoobrambe moral začeti oživljati čut vzajemnosti med slovanskimi plemeni avstrijske države. V tistem zgodovinsko velikanskem hipu, ko je nemško orožje slavilo svoje velike zmage nad narodom francozkim. so že slovanska plemena Avstrije slutila in-stiktivno, da te nemške zmage bodo nevarne tudi njim. Na francozko-nemškem bojišču je slavila svoje zmage ideja Velike Nemčije, torej naeijonalna ideja nemška. Moč nacijo-nalne ideje pa je velikanska, ona ne pozna ni geografiških, ni političnih mej : ona seza dalje in objema duše vse do tam, kjer bijejo sorodna srca, kjer ljudje govore isti jezik. Ni bilo tore j drugače pričakovati, nego da bodo nemške zmage mogočno vplivale na vse Neinoe, bivali isti v katerikoli deželi. Zlasti pa je bilo tega pričakovati glede Nemeev v Avstriji. Tako se je zgodilo tudi: po sijajnih nemških zmagah nad narodom francozkim je v naših Nemcih mogočno v s plapolal nemški šovinizem. Ker se j*' Moltke pokazal prvaka-stratega in Bismarek orjaka-državnika, so se vsi Nemci jeli čutiti nekake hiper-ljudi in so se jeli pokoriti nauku o nemški superijornosti in o in fe rij o rn ost i družili ljudij. Tudi avstrijski Nemci so začeli zaničljivo gledati od gori doli na druge narode in so jeli odločneje nego kedaj poprej zahtevati za-se posebno privile-govano stališče v državi.
Ali nemške zmage na bojnem polju niso uplivale le na nemška srca, ampak tudi na vnanjo in notranjo politiko avstrijske države.
Za časa velike vojne je bilo v Avstriji na krmilu ministerstvo Hohen\varthovo, ki si je nadelo nalogo, da narod češki, ki je bil do tedaj v najstrožji opoziciji proti vladnemu zistemu, spravi z državo. Ta velika akcija je l>ila blizu tam, da se posreči: dobila je svojo sankcijo z najvišega mesta po znanem cesarskem reskriptu od 12. septembra 1871., s katerim se je načelno pri poznala najsrčneja zahteva naroda češkega: češko državno pravo.
Ali vsled nemških zmag je postal nemški upliv vsemožea. Padel je Hohen\varth, padli so »fundamentalni članki« iu porušene so bile nade naroda češkega. Začela se je doba groznega nemško-liberal nega nasilja. Cehi pa so — ogorčeni, kakor umevno — nadaljevali svojo politiko abstinence.
Tu bi bilo morda umestno, ako bi nekoliko rekriminirali proti taktiki zastopnikov naroda češkega. Po našem prepričanju vsaj bi bilo položenje avstrijskih Slovanov povsem drugačno, ako bi bili zastopniki naroda češkega zahajal' v državni zbor, mesto da so se svojo alistinenčno politiko omogočili, da so takozvani »nemški ustavoverci« mogli izvrševati svoje nasilje in so mogli upravo države smatrati za svojo deklo. Da so se Cehi udeleževali parlamentarnega življenja na Dunaju, bi bil danes vladni zistem v Avstriji — v zli c nemškim zmagam na bojnem polja — povsem drugačen in mi Jugoslovani bi gotovo ne bili v takem obupnem položenju, v kakoršnjem smo!
Ali pustimo rekriminacije! Kar je bilo, je bilo. Jedno dobro je imela vendar ona doba proganjanja in pritiskanja v 70 letih. V Slovanih se je jelo |K>gloldjati čutstvo vzajemnosti in ukupnosti interesov. Zlasti pa smo jeli mi Jugoslovani spoznavati bolj in bolj, da moramo v prvi vrsti v narodu če-
škem iskati zaslomhe. V nas je postajalo ži-veje in živeje spoznanje, da moramo podpi rn^i' Čehe v ajiu borbah, ker je sovražnik Cehov tudi nam najhuji sovražnik, in bo zmaga Cehov tudi naša zmagi. Tako je bilo sosebno in ves čas po tem, ko se jc grofu Taaffeu leta 1879. posrečilo, da je Cehe do-vel do tega, da so opustili politiko abstinence 1 in so prišli v državni zbor. Zastopniki Hrvatov iu Slovencev so vsi kdar podpi rali vsako narodno zahtevo Cehov, zvesto in tudi s popolnim prepričanjem, tla s tem koristijo sebi, ker utrjajo pozicijo vsega avstrijskega Slo-vanstva. To iskreno razmerje med Čehi in Jugoslovani se je še izdatno poglobilo v! zadnjih letih, v viharjih nemške obstrukcije. ; Mi smo povdarili že včeraj in ponavljamo' danes, da se je ravno temu iskrenemu raz-; merju med češkimi in jugoslovanskimi poslanci, iskrenosti, s katero so se naši vsikdar zavzemali za češko stališče, zahvaliti, da se je desnica ohranila.
Tako je bilo celo vrsto let. Sedaj pa se J zdi, kakor da stopamo v novo razdobje, v 1 l novo fazo v razmtrju med Cehi in Jugoslovani. To je seveda izključeno, da bi to raz- ' merje kedaj moglo postati razmerje — na-sprostva. Izključeno je, da bi Jugoslovan kedaj mogel nasprotovati stremljenjem naroda češkega, in istotako je izključeno, da bi Ceh kedaj nasprotoval našim zahtevam. To je izključeno }M) sorodstvu krvi in po solidarnosti v glavnem cilju : Kaj «<* borimo vsi preti nem-* ški hegemoniji in za veliko načelo jednako-pravnosti! Ali po izjavah prvakav čeških in po odmevu na te izjave v glasilu naših poslancev — o katerem smo govorili že včeraj : — moramo soditi, da glede vprašanja taktike žuga navstati navskrižje.
Tu je prišlo vmes vprašanje obstrukcije. Cehi pravijo, da hočejo nadaljevati s taktiko obstrukcije, tudi če bi s tem odbili svoje — to so posebno povdarili — naj zvest eje prijatelje, Hrvate in Slovence; glasilo naših poslancev pa izjavlja, da mi nikakor ne moremo slediti tej paroli Cehov, ker nas obstrukcija ubija.
Mi pa, kakor smo navdušeni za zvezo z Cehi, kakor vidimo slej ko prej v Cehih pi-jonirje avstrijskega Slovanstva, ne moremo ob obstoječih razmerah drugače, nego da pritegnemo našim poslancem. Mi umejemo ogorčenost Cehov. Umejemo, da jih peče v dušo spomin, kako jim je za dobe Hohemvartha, ko so se videli že tak'" blizu uresničenju naj- • prisrcneje želje svoje, nemški upliv kruto po- j rušil najlepše nade; umejemo jih, da sej jim v jezi vspenja vse bitstvo, ko jim je j sedaj zopet nemški upliv odvzel, kar so si1 priborili s težko muko z jezikovnimi nared-! bami, in ko jim Nemci stavljajo pogoje za spravo, ki so naravnost poniževalni za narod, ki je na taki višini kulture, kakor je češki.
Ali tudi oni morejo umeti naše položenje! Ob razmerah, kakor so, nam je centralni parlament jedino zatočišče. Po nadaljevanju obstrukcije pa mora priti — o tem m> uver-jeni vsi razsodni ljudje — do suspendiranja centralnega parlamenta. Umejemo, da se Cehi i ne plašijo tudi te eventuvalnosti. Ali drugače je z nami. Oni imajo svoj deželni zbor, če-gar beseda bo vsikdar težko padala na tehtnico. Cehi imajo celo vrsto drugih avtonomnih oblasti, ki so v varstvo in zaslombo njih interesom. Oni so bogat, kulturen in politiški izvežban narod, ki je usposobljen za vztrajanje v viharjih. A kaj smo mi ?! Nočemo se smešiti s tem, da bi dež. zbor v Ljubljani primerjali z onim v Pragi, ker to bi bilo istotako smešno, kakor da bi hoteli deželo Kranjsko primerjati s kraljevno Češko! i A jedino v deželnem zboru Kranjskem smo v večini! Da-li smo tudi gospodarji v njem?! Pustimo to, ker je prežalostno.
A kako bi bilo drugod po Slovenskem, ako bi se delovanje centralnega parlamenta zaustavilo?! Povsod bi bili na milost in nemilost izročeni znani birokraciji in sovražnim avtonomnim oblastim. Narod pa je zanemarjen od države gospodarski in kulturno in vrhu vsega izmučen od neprestanih narodnih bojev. Doba brez centralnega parlamenta bi utegnila dozoreti usodnih posledic. Nasprotniki bi nam zadajali udarec za udarcem, a mi ne bi imeli ni orožja ni mesta, da bi se branili.
Mi se navdušujemo za najtesuejo zvezo med Cehi in Jugoslovani. Nas bo bolelo v dušo, ako se njih in naša pota ločijo formalno ■
—	glede ciljev seveda ne more biti navskrižja 1
—	a!i ako Cehi dobro pomislijo tužni položaj Slovanov na jugu monarhije, ne morejo šteti j v zlo našim poslancem, ako isti nočejo toliko j riskirati, da bi s pridruženjem k obstrukciji po- i stavili v nevarnost morda celo — obstanek liaroda!
-. i
- i
i
Politični pregled.
TRST, 25. aprila 1900.
K polož&ju. Staročeška »Moravska Orlice« je prinesla senzacijonaten članek, v katerem svari Cehe pred obstrukcijo. Za to obstrukcijo da šanse niso ugodne, ker je bržkone tudi Jugoslovani ne bodo podpirali. Ako pride do obstrukcije, bo moral minister Rezek odstopiti, parlament neha funkcijonirati in nastopi doba absolu-1 tizma. Če bo tudi ta doba kratka — meni moravski list, — nam vseka vendar globokih ran. Obstrukcija l»i bila sedaj najslabša, naj-nevspešneja pot. Rečeni list se izraža za to, da naj češki klub umakne svoj načelni sklep za nadaljevanje obstruko'je. Ta izvajanja moravskega lista so nam prišla kakor navlašč z ozirom na naš današnji uvodni članek !
«Information» meni, da stvar ne stoji tako hudo, da v teh dveh tednih pred se- • stankom državnega zbora se lahko zgodi še marsikaj in nikakor da ni še gotovo, da Cehi prično z obstrukcijo. Saj vladni načrt za uravnavo jezikovnega vprašanja niti še ni znan in torej se ne more vedeti kakov utis napravi na Čehe.
Živela nemika zvestoba do — načel!! Od dne do dne moramo mi Slovani poslušati v neštevilnih varijacijah, da hočemo ubiti državo s tem, da jo hočemo urediti federalistični in oslabiti centralno oblast. To seveda ni res, saj je ravno nemški centralizem bil oni, ki je državo privel do kraj propada. Ali pustimo to. Nemci so torej za načelo centralistične države, za to, da -se vsa oblast steka v središču. So, kadar hočejo denuncirati Slovane. V slučajih pa, ko njim , drugače kaže, pa mečejo centralistično načelo od sebe in so prav pošteni federalisti. To je pokazal ravnokar deželni zbor koroški, ki je ■ vsprejel sklep, s katerim se samovlastno začetek šolskega leta uvaja z Velikonočjo. Mi j pa imamo skupni državni šolski zakon, kate- i rega eksekutorica je centralna oblast na I >u-aaju in v rečenem vprašanju pripada le tej kompetencija, katero si hoče prisvajati deželni ' zbor Koroški. Patentovani nemški centralisti proti centralističnemu načelu !! Živela načela !!
Grozodejstva v državi Kongo.
Poslanec Lorand je v belgijski zbornici objavil groznih zločinov, katere je zakrivila in še zakrivlja vlada države Kongo ' ter je zahteval, naj belgijska vlada prisodi zločincem najstrožje kazni. Radi grozodejstev so ustaje v Kongu na dnevnem redu. Pod pretvezo, da siri kulturo, obsoja vlada često razne okraje k prisilnemu delu. Razne trgovinske družbe postopajo z zamorci uprav zverinsko. Neki belgijski častnik pa je ukazal svojim vojakom, da so odsekali nad 1300 zamorcem
m-
roke. To je uprav peklensko zločinstvo in tem gorostasnejjle, ker se izvršuje v imenu kulture.
Tržaške vesti.
Nekoliko v razmišljanje. Iz sv.
I v a n a nam pišejo : Ker že čujemo sedaj toliko očitanj na adreso voditeljev tržaških Slovencev, zdi se mi potrebno, da napišem tudi jaz nekaj v razmišljanje, zlasti rojakom na Kranjskem. Ako bi se nahajali oni v takem položaju, v kakoršnjem se nahajamo mi, ako ! bi bili oni v tako težavnem položaju nasproti | Nemcem, kakor smo mi nasproti Italijanom, ne vem, kako bilo ž njimi. Naj le pomislijo, kako bi uplivalo nanje, ako bi imeli Nemci vse oblasti in vsa podjetja v svojih rokah, na katerih bi jim — Slovencem — prepovedovali slovenski govoriti!! V Ljubljani naj bi pomislili, kako bi jim bilo pri srcu, ako bi se jim godilo, kakor nam, ki moramo nositi svoj denar na magistrat 'in da se za ta denar nabavljajo italijanske uniforme za iste msstne stražarje, ki našim mlekaricam razlivajo mleko po ulicah ! Rojaki na Kranjskem naj bi le pomislili, kake razmere so to, ko se za ta denar, katerega skladajo okoličani, snujejo po okolici — italijanske šole ! In to v središču krajev, ka-koršen je n. pr. naš sv. Ivan! In kako se postopa z delavci, ki na mestnih delih morajo krvavo služiti svoj vsakdanji kruh! Čim so izvedeli n. pr., da je kateri teh delavcev glasoval za narodnega kandidata, že je — brez zaslužka! Kaj bi rekli kranjski rojaki, ko bi videli, kako vse oblasti molče k vsemu temu in ne ganejo z mazincem proti postopanju, ki je naravnost nedostojno sedanjega veka?!
Kakova bi bila kvaliteta ljubljanskih Slovencev, ako bi jim magistrat trdovratno odrekal celo jedno borno slovensko šolo ? ! Ali ne bi morda obupavali potem, ko so se že kakih 15 let brezvspešno borili za jedno tako šolo in 1 »i jim njih otroke podili kam v St. Vid ali pa na Ig?! Kako bi jim bilo, ako bi videli, da ne nahajajo nikake zaslombe ni na državri oblasti, ko zahtevajo tako najelemen-tarnejo človeško in eminentno kulturno pravico ?!
Kako bi jim bilo, ako bi se jim celo s kmetijsko družbo tako postopalo, kakor se postopa z našo?! Vidć, kako se zanemarjajo gospodarske koristi, vidč, kako se od kompetentne strani prav nič ne stori v prepre-čenje propada poljedeljstva in vinogradarstva, so se združili naši okoličanski kmetje v samo pomoč in so si s pripomočjo mestnih voditeljev ustanovili svojo kmetijsko družbo. Kako bi jim bilo, rojakom na Kranjskem, ko bi videli, da ta družba ne dobiva skoro nikake podporo, dočim dobiva laška družba tisočakov subvencije, da-si je ta družba le družba baronov in signorov in — brez kmetov !! Kako bi jim bilo, rojakom na Kranjskem in kako bi jim uplivalo na njih kmete, kadar bi videli, kakor vidijo naši okoličanski kmetje, kako kg gospodje laške »kmetijske« družbe, ko prirejajo kako razstavo, vozijo po okolici v lepih kočijah in govore kmetom, kako jih imajo v mestu radi in da morajo znati — italijanski, ako hočejo, da se bodo povspeševale njih kmetijske koristi?! Rojaki na Kranjskem naj se umisiljo v položaj našega kmeta, ki mora celo od vina, ki ga rabi za svojo potrebo, plačevati 11 gld. od vsacega hektolitra!
Kako je mogoč gospodarski napredek ob takih okolnostih ! A brez gospodarskega napredka ni mogoč tudi ne narodni in pol i tisk i napredek.
Gospodje, pošljite nam v Trst nekoliko slovenskih podjetnikov, ustanovite nam nekoliko večih tvrdk, ki nas bodo podpirale, potem bomo govorili dalje. Ali Vi nas puščate
brez vsake podpore! Evo vara kričeč izgled za to!
Nedavno temu je otvoril tu gosp. Rudolf Pretner toli potrebno prvo slovensko spedi-cijsko poslovnico. Mož je popolnoma vešč v svoji stroki, povsem zanesljiv mož, znacajen rodoljub in že več let blagajnik »Tržažkega Sokolac_ A kakova podpora mu prihaja iz slovenskih pokrajin ? Veste li, koliko klijen-tov ima na Kranjskem?! Ne veste! Dobro, vam pa hočemo povedati: cele tri!! Tri ob vseh obilnih kupčijskih zvezah, ki jih ima dežela Kranjska z našim Trstom ! Vsi kranjski trgovci polnijo s svojim denarjem žepe laških špediterjev, med katerimi jih je nekaj, ki marširajo na čelu u sovražnikov našega nanula. Ta poslovnica bi morala imeti 8—10 uradnikov in najmanje 2<J delavcev, ako bi trgovci v slovenskih pokrajinah vršili svojo narodno dolžnost. Tako pa ima le dva uradnika in 5 delavcev. Država ima zaupanje do te tvrdke, kajti poverila jej je lokalno prevažanje tobaka; zaupajo jej tudi trgovci iz Češke in Galicije, od kjer ima razmerno mnogo naročil. a slovenski rojaki ne zaupajo svojemu rojaku !To je žalostno poglavje iz življenja Slovencev! V zameno pa dobivamo tržaški Slovenci očitanja, da smo — klerikalci, in da se na> klerikalizem mora studiti vsakomur!
Koliko se govori o }>otrebi gospodarske organizacije, ali da bi na gospodarskem ja-čenju tržaških Slovencev morale sodelovati vse pokrajine slovenske — o tem ne govori nikdo. Ne govori, ker nikdo ne misli, kaj po-menja Trst v gospodarskem pogledu za ves slovenski narod ! Ali od par voditeljev v Trstu se zahteva, naj bi delali čudeže! In če nam že nočejo pomagati, vsaj zasmehovali da bi na? ne! Kje drugje bi bili že obupali ob takih razmerah, ko nas sovražnik tepe z bičem, a brat zbada z iglami. Mi ne obupujemo, mi hočemo dalje vršiti svojo dolžnost do naroda! Nikar pa ne bodo krivili nas, ako pride dan, ko zadnji tržaški Slovenec resigni-rano položi orožje ! !
Morda bo to na škodo tudi državi. No, to bodi nje skrb, kako se bo tolažila, ko bo imela tu same irredentovce I Ona naj se le porazgovori se svojimi državniki, ki so ubijali nje interes! Mi pa se bomo spominjali z žalostjo, kako so rojaki slovenski dopustili v svoji brezbrižnosti, da jim je padla sprednja straža na toli važni poziciji.
Tako kliče rojakom okoličan, čegar oče je leta 1848 se svojimi prsi branil našo obal pred navalom italijanskega brodovja !!
Bližnji Istrani okoličanom! Iz R i c-m a nj nam pišejo: Po tolikem molku Vam prihajam zopet. Sicer nekoliko pozno, ali bolje pozno, nego nikoli. Marsikaj bi Vam imel pisati o naših domačih stvareh, ali danes me sili eutstvo, da spregovorim bratsko besedo do bratov tržaških okoličanov.
Ko so bile mučne volitve po tržaški okolici dovršene in smo doznali, kako vrlo ste se držali, o mili nam okoličani, zaplam-telo je tudi v srcih vseh nas. Srce nam je igralo radosti in prisrčnega sočutja z Vami, videčim, kako naš narod spoznava svoje koristi, svoia prava, kako se zaveda svoje narodnosti ter čuti, kako sramotno je zanj položenje, v katerem se nahaja.
Nisem vedel, ali bi jokal ganutja in žalosti, ali vriskal rodoljubne radosti, ko sem videl, kako je tu pri nas vse kipelo vsled nevšečnega izida volitve vi. okraju. Žalosten sem bil vsled rezultata volitve v Skednju, veselil sem se na lepih pojavih bratskega sočutja med našim ljudstvom. A kaka je bila sodba, ki so jo izrekali naši možje o izvest-nih Skedenjcih, ki vedno prihajajo med nas, hlineči se prave sinove naroda, a so to pot glasovali proti svoji krvi ! Sedaj smo jih spoznali, te tičke! Sedaj vemo, kako so poteptali svojo kri, kako so našo narodno posest izdajali nasprotnikom.
V torek po Veliki noči je bil dež, ki nam je dal povoda, da se nas je več Ric-manjcev zbralo v krčmi gosj>oda Jos. Kureta. Pogovor se je vrtil le o volitvi v Skednju in naši so prihajali tudi z imeni na dan. Ta je povedal tega, ta onega. In tako smo s|K>-znali — vseh. V tej razpravi je palo tudi
ime škedenjsko......Začuvši to ime, je
naš I. Z. skočil po konci kakor da ga je pičil gad: »Kaj, tudi on, moj prijatelj, moj boter?! On in njegovi bratje da so tudi volili Banellija?!«
Da vsi — se je odgovorilo od druge strani — vsi, izvzemši jednega !
»A tako, — je sklenil I. Ž. — sedaj bodi tudi konec vsaki prijateljski zvezi, kajti takih prijateljev, ki pomagajo sovražniku naroda, jaz ne maram.«
Mož me je tudi naprosil, naj to javno razglasim, in naj naprosim cenjene čitatelje »Edinosti« v' Skednju, naj dotičnikom to sporoči. Mi Ricmanjci nočemo imeti posla z ljudmi, ki so na cvetno nedeljo, torej malo pred spominom na trpljenje Odrešenikovo, izvršili proti svojemu rodu nekaj sličnega, kar je storil oni, ki je — izdal Izve-ličarja !
Posebno pa jim povej te, dragi Škedenjci, da naj ne prihajajo več med nas s krinko narodnega mišljenja na obrazu! Naj vedo, da jih bomo poznali, tudi če si nadenejo krinko.
Vam pa, dragi sosedje škedenjski, ki ste zvesto stali za dom in rod, ki ste nepremično branili svojo narodno posest, Vam kličemo: Slava ! Vam pošiljamo iz bližnje Istre svoje pozdrave! Ob enem pa Vas rotimo, da ne obnemorete v teh žalostnih urah, ki jih morate preživljati radi — gotovih dogodkov, marveč da vztrajate in da si Čez tri leta zopet priborite, kar Vam je bilo odtrgano sedaj !
Morda zadevlje tudi nas nekoliko krivde, ker Vam nismo priskočili na pomoč, kakor bi bila naša dolžnost. Oprostite nam ! V prihodnje Vam bomo pomagali, da bomo skupno in zložno branili vsako ped mile zemlje domovinske ! In Bog bo z nami, kajti kjer je pravica, tam je Bog !
Posledice italijanskih novotarij in poŠta. Neki porednež je posnemal slavni deželni zbor istrski, ki dosledno rabi v svojih dopisih za našo Gabrovico skovanko «Carpinetto», za Boršt *Moccft» itd., pa je poslal svojemu prijatelju v Dolini pri Bo-ljuncu dopisnico z novim «danteskimi> naslovom : I. I. in Vali d i S. Odarico vi a Bagnoli». Kar je dovoljeno deželnemu odboru, zakaj bi ne bilo tudi komu drugemu ? Ali čudna so pota dopisnic z «originalnimi» ereografičnimi imeni! Dopisnica je iz Klanca romala v Pulj, Split, od todi v Boršt in Kozino in bi še dalje, da ni tam slučajno naletela na dovolj naprednega poštnega uradnika, ki je uganil, da bi Vali di S. Odarico vsled naredbe guverna na tržaškem lesnem trgu imelo značiti Dolino !n Bagnoli — Bolj unec. Dotično dopisnico hranimo kakor ku-rijoziteto v našem uredništvu. —
Srečna «julska pokrajina!» Blagor Vam, veliki učenjaki, ki ste poskrbeli za tako sladka imena našim slovenskim krajem! Koliko bliže ste nas s tem porinili vrhuncu dvetisočletne kulture ! Glejte, kako se dviga naš promet! Trgovina vzcvete kmalu do neznane krasote ! Pristna zlata doba — «aurea aetas» — napoči sedaj našim doslej tako zanemarjenim pokrajinam. Bog Vam plati Vaše dobrote, Vi prijatelji naroda, v sedmih Dantejevih nebesih !
Samomor. Včeraj popoludne se je udova Diamantina Lampronti v stanovanju njenega brata v ulici Stadion štev. 21 zastrupila z fenilno kislino. Zdravnik z rešilne postaje, katerega so nemudoma poklicali, je zaukazal, da so nesrečnico prenesli v bolnišnico. Tam je umrla čez kake pol ure. Iz bolnišnice so jo prenesli zopet v imenovano stanovanje. — Lani se je umoril mož pokojne, znani anti-kvar, ker mu ni vspevala kupčija. Pravijo, da je Lampronti vsled te zgube iskala in našla smrt.
Nesreea na železnici. Včeraj jutro je na tu k. kolodvoru zgrabila 40-1. Josipa Sušelja, delavca južne železniee, lokomotiva i tal- vlaka ter ga strašno razmesarila. Glavo je imel razbito, desno nogo zdrobljeno, a levo nogo popolnoma odtrgano. Spravili so ga v bolnišnico, kjer je kmalu potem umrl. — Sr.šeljje doma iz Ljubljane, kjer mu živi priletna mati v zavodu za umobolne na Studencu.
Na rešilni postaji so včeraj podelili prvo pomoč: 72-letnemu Vincenciju Sancinu iz Skednja št- 456 zaradi poškodbe na levem očesu. Rano je, kakor pravi, dobil v prepiru zaradi minolih volitev, o katerih je glasoval za Banellija. — 42-letni dninar Matija Com-motti se je včeraj popoludne na delu v svo-bodni luki ranil na roki. — 14-letni ključavničar Ivan Posič je dobil na delu rano na glavi. — S steklom si je poškodovala gornjo ustnico 5-letna Faustina Peterlunger iz ulice Acquedotto št. 28. — 2-letna Kezika Gropaje z Verdele je padla ter se o tem nevarno poškodovala.
Dražbe premičnin. V četrtek, dne 26. aprila ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: v ulici Torrente 6 in Tiziauo (na voglu ulice Piet&), hišna oprava in razne priprave za
S*
dela; v ulici Stadion 1, moka, oprema v zalogi in hišna oprava ; v ulici Fontanone 12, hišna oprava in dragocenosti; v Kjadinu 121, hišna oprava; na Korzu 12, glasovir in železna blagajna; v ulici Sette Fontane 15, hišna oprava.
Vremenski vestnik. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 15.1, ob 2. uri popoludne 20 3 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 756.8 — Danes plima ob 6.48 predp. in ob 7.12 zvečer; oseka ob 1-0 predp. in ob 1.6 popoludne.
Pevsko društvo »Adrija« v Barkov-
ljali vabi na XII. redni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo dne 6. maja t. 1. ob 4l/a uri popoludne v dvorani »Narodnega doma«. Dnevni red : 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. Poročilo blagajnika. 4. Posamični predlogi in nasveti. 5. Volitev novega odbora. Na obilno udeležbo vabi
odbor.
Vesti iz ostale Primorske.
X Iz Doline nam pišejo: Po tolikem željnem pričakovanju dobimo Dolinčani slednjič vendar novega župnika-dekana v osebi veleč. gosp. Josipa Zupan-a, dosedaj župnika v Brezovici. O prihodu ga z radostjo pozdravljamo, in kličemo: «Bog ga živi, na mnoga leta, v blagor izročenih mu župljanov inžupe* !
Dolinčan.
X iz Devina nam piše neki «obči-nar», da ni res, kar je dopisnik v «Edinosti» od dne 19. t. m. pisal o pristranosti tamošnjih orožnikov. Isti da postopajo povsem jednako z Lahi in Slovenci in so povsem nevtralni.
X iz Na b rezine nam pišejo: Nekaj nenavadnega je, da obče spoštovana »Edinost* v zadnjem času zaporedoma dobiva dopise iz naše vasi, kakor da bi le-ta ležala nekje doli v južni Afriki, kjer se mali, a hrabri rod bori proti angležki lakomnosti. — Vsebina teh dopisov je — to je gotovo pogodil sleherni čitatelj, ako le količkaj pozna naše razmere — čisto prazna orehova lupina! Gospod dopisnik si ni stekel slave s temi dopisi.
Gospod urednik, dovolite mi, da tudi jaz postrežem z nekakem dopisom ali opisom iz Nabrežine, s katerim hočem malce dokazati, kedo je kriv temu našemu prepiru, če se sploh sme govoriti o prepiru ! Govoriti čem objektivno, povsem nepristranski.
V Nabrežini se je osnovala pred nekaj leti godba, pod imenom «Nabrežinska godba*. Vsa vas se je veselila tega koraka, in to po pravici. Popred, če smo imeli kako malo veselico, ali če je bil kak veči praznik, smo morali najemati od drugje in za drag denar. In k temu je bila godba često še slaba. Kako smo se veselili, ko je naša godba nastopila prvikrat ter je že s prvim nastopom pokazala, da ima resuo voljo, da v kratkem odpravi vse nedostatke, katerim ni bila kos takoj v prvem začetku. V ta namen je bil izvoljen poseben odbor odličnih mož, kije rto mlado godbo gmotno in duševno podpiral. A vsled raznih okolščin so vsi členi tega, razun jednega, odstopili. Kedo je bil kriv temu odstopu, to vedo dobro členi godbe sami. Jaz bi jim svetoval le — ako se jim posreči dobiti za nov odbor primernih mož, — da bi iste malce bolj spoštovali ter. slušali njih navodilom ! Ne pa, kakor so začeli delati par mesecev sem nasproti prejšnjemu odboru! Vem, da se kesajo. Kajli niso trpeli le na ugledu, ampak tudi gmotno so si škodovali. Prosil bi pa tudi njih voditelje, katerih danes ne imenujem, naj bi rajši člene od godbe poučevali, kajti z glavo siliti v zid, ni modro in ni previdno.
Sedaj pa malo k pevskemu društvu «Na-b rezina*.
Dopisnik od dne 20. t. m. je poročal, da so si godci in pevci nasprotni, t- j. v laseh. To je goli nezmisel. Kedaj so bili pevci nasprotni godbi ? to mi dokažite, gosp. dopisnik! Morda radi godbinega zaslužka? Pojte no, saj veČina pevcev so posestniki in so vsled tega o mnogih prilikah mogli pokazati naklonjenost svojo do godbe.
Godbeni členi naj so prepričani, da je meni godba ravno tako ljuba kakor petje, in naj ne'mislijo, da so pevci god bi nem napredku nasprotni ali kaj tacega! Samo malce brzdati same sebe, ter slušati take može, ki Vam dobro žele, in ne samo za eden dan, marveč tudi za prihodnost — tega treba.
Gosp. dopisnik od dne 19. t. m. se je znosil tudi nad našim gosp. županom.
Po mojem prepričanju je g. župan popolnoma nepristransko postopal, ko je godbi prepovedal, da pred popoldansko službo božjo ne sme svirati. Radi tega še ni kak pristaš kake stranke, katere dosedaj — še ni, izvzemši nekatere gospode slovenske «Pic-colite*. —
K zaključku želim, da bi se ta domači »prepir« zadušil čim prej in ne razširjal.
Opazovalec izza kota.
X Obesil se je v soboto v jutro v svojem stanovanju v Gorici 471etni Ivan Klanj-šček in sicer med časom, ko sta njegova žena in hči šli v cerkev. Bil pa je še živ, ko sta prišli domov in ker je žena takoj prerezala vrvico ter spravila moža v postelj, je upati, da okreva. Moža so spravili v bol-nišnieo.
X Porotne razprave v Gorici se prično dne 7. maja t. 1. Prvi dan pride na vrsto razprava proti Petru Carliju s Po-nikev radi uboja in ropa, drugi dan pa razprava proti Tereziji Razpetovi iz Cerknega radi detomora; 10. maja pa bo sojen .losip Pagon, bivši sodni kancelist v Cerknem radi poneverjenja in goljufije.
X Iz Prvači ne nam pišejo: Naš ve-lečastiti gospod župnik (in če se ne motimo, dolgoletni naročnik Vaše »Edinosti«), gospod Josip Poljšak, je v Gospodu zaspal dne 11. t. m. po dolgi in mučni bolezni. Pokojniku je bilo še le 50 let. Vse spoštovanje, ki smo je gojili do blagega pokojnega župnika, se je pokazalo na dan pogreba, dne 14. t. m. Pogreba so se udeležili malo ne vsi farani in kakih 30 duhovnikov. Na grobu je svojemu tovarišu v ganljivem govoru pošiljal zadnje pozdrave veleč. g. dekan iz St. Petra pri Gorici, pevci pa so zapeli milo žalostinko. Gosp. dekan je tudi prosil farane, naj svojo žalost za svojim preminolim pastirjem pokažejo s tem, da na Vstajenju v soboto zvečer ne bo
svirala grodba. o
In sedaj počiva tam v hladni zemlji, naš ljubljeni župnik. Njegov spomin pa bo živel med nami, saj smo ga videli, kako je skrbel za cerkev kakor pravi duhovnik, in kako je ljubil svoj mili rod kakor pravi rodoljub !
X Osmešeni irredentovci. V Ajellu v Furlaniji so hoteli goriški Lahoni ustanoviti podružnico »Lege«. V ta namen so se rainolo nedeljo podali tjekaj, a naleteli so slabo. Tamkajšnje patrijotično ljudstvo je goreče irredentovske apostole nagnalo s poleni in kar je sploh prišlo v roke : lahončki pa so brusili pete. To je nekak »pendant« k dogodkom v Rovinju.
Vesti iz Kranjske-
*	Spremembe na k r a n j s k i h p o 1. oblastih. Okrajni glavar Oton vitez Franzl pl. Vesteneck in provizorni okr. komisar Lud. Schhvitz pl. Sckivitzhoffen sta trajno upokojena. Vladna koncipista dr. A. Pilshofer v Novem mestu in dr. E. Stadlor v Ljubljani sta imenovana okr. komisarjema, in sicer prvi za Črnomelj, drugi za Novo mesto. Vladni konceptni praktikant Sigmund baron Gussich je imenovam vladnim konci pistom.
*	Občinski s v 61 ljubljanski se je bavil v sobotni izredni večerni seji s pri-, govorom dra. Otona Vallentschaga in tovarišev proti vršitvi letošnjih dopolnilnih volitev za občinski svčt in je bila to edina točka dnevnega reda. V imenu pravnega odseka je poročal obč. svet. dr. Tavčar. Glede letošnjih dopolnilnih volitev, ki bi se imele pričeti dne 23. t. m., se ljubljanski mestni magistrat ni točno držal zakona; tla bi se namreč prihranili nepotrebni stroški, se letos ni dal tiskati imenik volilcev in se isti seveda tudi ni vo-lilcem dostavil. Saj imenik volilcev posebnega pomena itak nima, tiskarski stroški pa so občutni. Vendar pa so se dr. Oton Vallentschag (Nemec) in tovariši pritožili radi tega. Oni zahtevajo na podlagi zakona, da se že razglašene volitve zaustavijo ter v zmislu zakona razpišejo nove volitve, ker bi sicer izvršene volitve morali smatrati za neveljavne. Nato je govornik dokazoval, da je pritožba nedvomno opravičena ter je predlagal v imenu pravnega odseka, da se za 23., 25. in 27. t. m. razpisane volitve zaustavijo ter se razpišejo nove za dan 15., 16. in 18. maja. Nato se je oglasil obč. svet. dr. Hudnik rekši, da se ne strinja z odsekovim poročilom, da dvomi, da bi se bila zgodila taka nezakonitost, da bi se morale volitve kasirati. Govornik je tudi naglašal, da je nemška stranka na svojem shodu sklenila, da se ne udeleži volitev, a sedaj vendar meče magistratu polena pod noge. Ko-nečno je izražal svoje obžalovanje na takem
postopanju. Govorili so nato še vladni zastopnik marquis Gozani, obč. svet. Flantan, obe. svet. Prosene, poročevalec dr. Tavčar in župan Hribar. Končno je bil predlog poročevalca z veliko večino sprejet in se je seja znključila.
Ljubljanski Nemci so torej res jako Iju-beznjivi meščani in le čudno je, da je še Ijudij, ki tega nočejo uvideti in ki trdč, da se s temi »vitezi« ne da paktirati brez škode
za narodno stvar.....
Rogoskrunstvo na Rožniku pri Ljubljani, o katerem smo včeraj poročali, sta izvršila dva mlada fanta: Ig. Kvas, knjigo-veški pomočnik pri Breskvarju, in Fran Škrl, odpuščeni knjigoveški pomočnik v Ničmanovi knjigoveznici »Kat. tisk. društva« v Ljub. Oba sta soc. demokrata in je posebno strasten Ig. Kvas, ki je pokvaril tudi Skrla. Oba suro-veža, ki sta zločin takoj priznala, imajo že pod ključem.
* Uravnava Mirne. Lansko leto so se pričela dela v uravnavo Mirne. Troški so proračunjeni na 140.000 gld. Te dni se je odpeljalo na delo 40 kaznjencev iz Ljubljane do Trebnjega, odkoder so šli peš do Mirne.
nastopih, brez ozira na njih umetnost, kaže , ta-le statistika: Slavna pevka Adelina Patti i nosi, radar nastopa v koncertih, nakita, vred-
■	nega nad 150.000 gl. S tem se nikakor ne t pretirava, kajti gospa Pati ima neki collier,
ki je sam vreden 150.000 gl.; nosi ga po-
■	sebno rada. O izletih in obiskih nosi Patti ! do 150.000 gld. vrednosti v nakitu, saj si i klobuk pripenja z iglo, ki je vredna 10.000 ; mark. Njen pes «Boul» ima zlato ovratnico
v vrednosti 3000 gold. Dunajska dvorna igralka gospa Katarina Schratt ima dragoce-i nosti za 300.000 gld. Druga dunajska nmet-! niča, gospa Palmai, ceni svoje dragotine na en četrt milijona goldinarjev. Sarah Bern-! hard ima dragocenosti za 400.000 mark. t _
Brzojavna poročila.
Romunska prest olo naslednica v Opatiji.
OPATIJA 25. (K. B.) Prestolonaslednica Romunska je danes z obema najmlajšima otrokoma preko Reke dospela v Opatijo. | Prestolonaslednik se jej je peljal nasproti do Reke ; kralj pa je čakal na pomolu v Opatiji, kjer je došlo pozdravil najprisrčneje. Prestolo-naslednici so (>oklonili krasnih šopkov.
Iz oirerskeira parlamenta.
BUDIMPEŠTA 24. (K. B.) Minister-pre<lsednik pl. Szell je naznanil v zbornici poslancev, da bo tekoče zasedanje zaključeno v četrtek; prihodnje zasedanje prične s 30. t. m. ter se zbornica prihodnji torek konstituira znova. Glasom razpravnega načrta, katerega je zbornica vzela na znanje, se bodo pred vsem posvetovali o nekih lokaluih že-' leznicah, o odpravi koledarskega kolka in kolka za oglase ter o borznem davku. Med nadaljnjimi predlogami je izdanje 100 do 120 milijonov kronske rente. Minister-predsednik je javil, da bo parlament zboroval tudi za časa zasedanja delegacij. Prihodnja seja bo j jutri.
Iz nemškega parlamenta.
BEROLIN 24. (K. B.) Državni zbor je razpravljal o pogodbi med Avstro-ogersko in Nemčijo glede avtorskih pravic do književnih, umetnostnih in fotografičnih del. Dogovor je bil sprejet v prvem in drugem Čitanju.
Držami tajnik Zjedinjenih držav Hay odstopi.
LONDON 24. (K. B.) «Globe» javlja iz Ne\v-Yorka, da je v \Vashingtonu razširjena vest, da hoče državni tajnik Hay po volitvah dati ostavko. Naslednik mu bo bržkone Choate, amerikanski poslanik v Londonu. Amerikanska ambnlanea. — Štrajk. — Luka Maier mrtev.
LONDON 25. (K. B.) »Dailv News« javlja iz Lourenzo Martpieza od p red včeraj, da se je amerikanska ambulanca v soboto vrnila v New-York, ker ni bila zadovoljna z | načinom, kakor fo Boerri proti njej postopali. Uslužbenci tovarne za dinamit v Pretoriji, ki že šest mesecev niso dobili plače, so baje nehali delati. Nadalje pripovedujejo, da je general Luka Maier mrtev.
Vojna v južni Afriki.
General IVarren upravitelj becuaiiske pokrajine.
LONDON 24. (K. B.) Listi javljajo iz Durbana, da je general \Varren imenovan upraviteljem beČuanske pokrajine.
Ustaši obsojeni.
CAPSTADT 23. (K. B.) »Reuter« : javlja : Najviše vojno sodišče je spoznalo 37 i ! ustaše v, katere so ujeli v Sunvside, krivimi. Trem kolovodjem so prisodili po pet let, ve-, , čini ostalih pa jh* tri leta ječe.
Iz Wakerstroma.
LONDON 24. (K. B,) »Reuterc javljaj ; iz Wakkersstrooma dne 23. t. m. zvečer: i I Današnji dan je bil primeroma miren. Pozi- j cije obeh strank so ostale nespremenjene. Na 1 več mestih je bilo slišati raztrešeno streljanje j iz pušk. Dočim je angleško topništvo veči- ' noma molčalo, so Boeroi vstrajno streljali v angležki tabor, ne da bi napravili kaj škode.
Iz Wepenera.
LONDON 24. (K. B.) »Reuter« javlja iz Maserna včerajšnjega dne: Boerci so po 1 noči zapustili Bnsshmanskoop ter se ves dan počasi umikali pred dohajajočimi četami, katere vodita Brabant in Hardt. Pričakovati je, da se angležke čete do noči približajo We-]>eneru na osem milj.
Boj pri vodovodu.
LONDON 24. (K. B.) » Reuter * javlja iz Leevvskopa dne 23. t. m.: Divizija Poli-carevv je včeraj istodobno napredovala v dveh oddelkih, proti vzhodu in proti jugu, da bi
Vesti iz Štajerske.
—	- Štajerski ces. namestnik grof Clarv Aldringen je izdal tajno odredbo proti karikaturam, s katerimi se smeši angleška kraljica sosebno, proti dotičnim razglednicam.
—	Slavni h u d i \V o 1 f počasti prihodnjo nedeljo s svojim obiskom Maribor in 1k> ob 4, uri j»opoludne na verandi pivarne Gotz govoril o jK»litičnem položaju. To bo veselja med ondotnimi heilovci !
—	Glasovita nemška »Gemein-b u r g s c h a f t« v Celju je v nevarnosti. Na volilnem shodu dne 20. t. m. je prišlo do glasnih sporov mej spametovanimi obrtniki, ki hočejo voliti poštene samostojne može, in mej »Mravlag-Jal>orneggovo kliko«, ki nima rlruzega smotra nego — bismarkovanje. Ko je neki obrtnik med vriščem najete fa-kinaže zaupil, kaj imajo prav za prav proti poštenjaku Altzieblerju in drugim, katere mislijo izbacniti, je vstal najpreje zloglasni urednik zloglasne vahtarice, Ambroschitz reete Ambrožič ter je naštel naslednje grehe Alt-zieblerjeve: 1. so ga slovenski časniki hvalili. 2. je inseriral v Hribarjevem »Narodnem koledarju« in 3. občuje s — Slovenci! To je res famozno, da take grehe (!) očita poštenemu Nemcu — slovenski renegat! (Germanski AmbrožiČ je bil porojen v lepi vipavski dolini.) Ko je g. Altziebler hotel pojasniti svoje stališče, je najeta banda začela rjuti, da govornik ni mogel priti do besede. A tudi glasovitemu dru. Stepischneggu se ni prizaneslo. Nad tega pa se je spravil dr. Mrevlag sam ter je izpovedal o njegovem privatnem življenju baje stvari, ki so vse preje nego častne za moža, ki deluje v javnosti, in je člen občinskega svčta ter društveni predsednik. Tako gre torej nemška »Gemeinbiirg-sohat« v Celju — v franže. — Da-li se Slovenci udeleže volitve ali ne, to se določi tikoma pred volitvami.
Razne vesti.
Dvoboj med novinarji. Kakor javljajo iz Budimpešte, je bil dne 24. t. m. tamkaj dvoboj na sablje med urednikom lista »Buda-pesti Naplo» in glavnim sotrudnikom lista cMagvar Szo». < )ba nasprotnika, Josip Veszv in T< maž Kober, sta ranjena. Popoludne bi imel biti dvoboj med Veszvjem in urednikom »Magvar Szoc-ja Eduardom Balvjem, kar je pa seveda odpadlo vsled [>oškodbe prvoime-novanega. Vzrok dvol»oju je navadna polemika v navedenih listih.
Angležke svaritve proti Švici. Iz Berna poročajo dne 23. t. m. : Angležki list »Fina nciell Ne\vsc je priobčil dne 21. t. m. neki dopis iz Luzerna, v katerem se zatrja, da v Švici, ker jo obdelujejo burski agenti, ni noben Anglež in nobena Angležki nja varna pred dejanskimi napadi in žalitvami. V poletju se utegnejo v- Švici organizirati jK>sebna društva za hujskanje proti Angležem, kar da bo švicarska vlada trpela. An-gležkih dam ni možno dovolj svariti, naj se v bodoči sezoni d<> cela izognejo Švice. Švicarski list »Neue Zuricher Zeitung« pa najodločneje zavrača te trditve kakor neresnične in obrekljive.
Dragocenosti nakita velikih umetnic. Koliko so «vredne» velike umetnice o svojih
137.114 komadov v Cette in 19.926 komadov na Italijansko. Z Reke je bilo v isti dobi izvoženih 1.456.99H dog v Bordeaux, 798.092 v Cette, 254.854 v Marseille, 177.017 v Italijo, 49-924 v Oran, 30.045 na Angležko in 27.428 komadov na Krf.
Denarni trg.
Zasebni diskont je bil dne 23. t. m. na dunajskem in berolinskem javnem trgu4 O priliki ultima je bilo m Dunaju precej denarja na razpolago; stavki za podaljšanje (prolongacijo) so bili v bankah in za kuliso približno o°/0. Gibanje na glavnem zavodu avstro-ogerske banke je bilo omejeno : zapadlosti in vlog za 2.6 milijona kron.
Jajca z Bolgarskega na Dunaju.
Kakor javlja naš konzulat v Vidinu v poročilu za marc, se je bolgarski kmet začel živahuo zanimati za perutnino. Letos je prišlo že 50 zabojev bolgarskih jajc (po 1440 komadov v zaboju) na Dunaj. Cene so zaradi hude minole zime precej visoke, ker je bilo pre-zimljenje perutnine težavno."V Vidinu so tržili 100 komadov jajc po 3.50 do 3.80 levov (frankov).
Avstrijski kreditni zavod.
Občni zbor avstrijskega kreditnega zavoda je sprejel pretilog upravnega sveta, glasom katerega se bo izplačevalo superdivi-dendo po 30 frankov od delnice.
Na shodu avstrijskih industrijalcev | dne 24. t. m. so sprejeli rezolucijo, ki se ■ glasi, da treba spremembo 59 in 60 obrt-; nega reda, kakor je predložil obrtni odsek ; zbornice poslancev brezpogojno odkloniti, to pa v interesu samostalnega razvoja trgovine j in obrti. O uporabi §. 80 obrtnega reda naj bi obrtne ali občinakc oblasti, kedar preneha delavska ali službena pogodba, prevzemale delavske knjižice, ako jih delavci nočejo sprejeti ali pa to drugače ni možno. Zvišanje borznega davka na Nemškem.
V pokritji višjih izdatkov za pomnoži-tev mornarice zvišajo na Nemškem borzni in ' loterijski davek.
Cena sodi poskočila.
Avstrijski izdelovalci sode so zvišali ceno sodi za 2 do 4 kron od 100 kg.
Nemška trgovina v Albaniji.
Zadnji čas so Nemci nakupili v Alba-
i niji mnogo lesa, katerega izvažajo na Nem-
; ško. Nemci nameravajo ustanoviti v Albaniji
1 stalno trgovinsko tvrdko, ki bo se bavila z I	.	'
izvozom živalskih pridelkov, kakor kož, volne,
pa tudi šišek in predmetov za barvanje.
C. kr. državne železnice javljajo: D«»sedanje zaznamovanje postaje Moravski Liebenihal (Mahr. Liebenthal) ozkotirne lokalne železnice Rf»\versdorf-Hotzen-plotz dobi s 1. majem t. 1. ime: Liebenthal v avst. Šileziji. (Libenthal osterr. Schlesien).
Boerce pregnala z odporne črte na južni strani vodovoda. Brigada Dickson je skušala obiti Boerce v širokem krogu. General Ste-phenson je operiral s svojo brigado na levi, polkovnik Alsterson s pešci na konjih na desni strani. Stephenson je pregnal Boerce z enega holma, dočim je Alsterson obišel skrajno levo krilo Boerce v pri Lee\vskopu. Dicksou je o nadaljnem napredovanju naletel na močno boersko pozicijo ter ni mogel dovršiti nameravanega obhoda. Pravijo, da močen boe rs k i oddelek pod generalom Dewetom zaseda vodovod.
Iz-pred Elandslaagte. LONDON 24. (K. B.) »Reuter« javlja iz boerskega tabora pri Glencoe včerajšnjega dne : V soboto ob zori so Boerci pod Luko Mayerjem znova presenetili Angleže ter bom-bardovali njih tabor pri Elandslaagte isto-• dobno z dveh strani. Angleži so čez nekaj | časa začeli slabo odgovarjati na boerski ogenj, a brez usj»eha. Ni znano, ali so imeli An-! gleži znatnih zgub. Nekaj prednjih straž, ki ! so bile v območju boerskih metkov, je padlo. ; Novi angležki tabor je dobro utrjen s pre-j kopi in ugodno nastavljenimi topi. Sedaj je vse mirno.
Bitka pri Bloenifonteinn.
LONDON 25. (K. B.> * Standard* javlja iz Bloemfonteina z dne 23. t. m.: * V bitki, ki je bila v nedeljo pri Bloemfonteinu, so ! Angleži napredovali le počasi, ker ozemlje ni nudilo nobenega zavetja. Pešci niso mogli j proti vstrajnemu ognju boerskih pušek in topov ničesar opraviti. Še le o mraku, ko je bilo obhodno gibanje završeno, so se vzdignili pešci ter vzeli hribovje v naskoku. Zgube so bile na obeh straneh neznatne, j Vodovodne zgradbe v rokah Angležev.
BLOEMFONTEIN 24. (K. B.) Angleži po si včeraj osvojili vodovodne zgradbe pri Sannahboosu in gorovje, ki nadvladuje most čez reko Modder pri Kraantzdorpu. j Angleži so se po ovinkih približali Wepeneru toliko, da so lahko stopili z istim v helio-grafično zvezo. Angležke zgube so neznatne.
LONDON 25. (K. B.) »Standard« javlja iz Bloemfonteina včerajšnjega dne, da so Boerci streljali na Angleže, poslane proti vodovodnim zgradbam, z dveh majhnih topov, j Vodovodne zgradbe so na več mestih poškodovane : več delov strojevja so odstranili. Pravijo, da je na poti proti jugovzhodu utrjenih 3000 Boerce v.
Število Boercer, premaganih pri Bnsh-manskopn.
LONDON 25. (K. B.) »Standard« javlja iz Bushmanskopa z dne 22. t. m.: Boer-cev, ki so bili minoli dan tepeni, je bilo kakih 2000 mož.
Dalgety napaden.
MASERN 24. (K. B.) Boerci so napadli v varstvu topništva severni del pozicije Dal-getv-jeve. Angleži so odbili napad. Boerci so streljali več urna velike daljave. V smeri proti Dewetdorpu je bilo slišati streljanje topov, vendar ni videti, da bi bili Angleži napredovali.
Trgovina in promet.
Sprememba v borzni notaeiji.
V soglasju z dotičnimi sklepi dunajske borzne zbornice javlja ravnateljstvo tržaške, borze sledeče:
Vse delnice bančnih in transportnih zavodov ter industrijalnih podjetij (rubriki E in F kurznega lista) se bode zopet notiralo od komada, kakor je bilo v navadi pred početkom leta. Isto velja glede dividend mi-nolega leta od vsake delnice. Vse se bo zaznamovalo v kronah.
Pri efektah pod C in D kurznega lista j ho notiranje veljalo: za 100 kron prt efektah izdanih v kronski veljavi, od 50 gl. a. v. ali 50 srebrnih goldinarjev pri emisijah v goldinarjih a. v. oziroma v srebru, in za 50 gld. konv. veljave (C. M.) ali goldinarjev v zlatu, ako so dotični vrednostni papirji bili izdani v teh veljavah. Preradu lijevanje v kronsko veljavo pod rubriko »Nominalna vrednost« — odpade. Te spnmembe stopijo v veljavo s 26. aprilom t. 1.
Faktnre za Brazil.
Vse fakture mom jo biti potrjene od konzulatov, sicer se mora na brazilskih carinskih uradih plačevati najvišja (maksimalna) tarifa.
Promet z doga m i v Trstu in na Reki marea meseea 1900.
Došlo j« v Trstu 340.000 komadoy, in sicer 290.000 preko Metkovića in Bosne in 50.000 z železnico; izvozilo se je iz Trsta
Zalop in tovarna
19" pohištva vsake vrste
Alessandro Levi Mimi v Trst s
Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje).
Bograt izbor v tapetarijali. zrcalili in slikah. Ilustriran cenik gratis in franko vsakemu na zahtevo.
Cene brez konkurence.
Predmeti stavijo se lia brod ali železnico brez da bi se za to kaj zaračuuao.
Velika zaloga
solidnee pMštva in tajecarij
OOOOOOO Od OOOOOOO
Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg San Giovaimi hsi. 5. (hiša Diaua). Absolutno konkurenčne cene.
Moje pohištvo donese srečo
Proti k a š 1 j u,
irloMu. hripaTosti, npadaiun glasu, tataru itd.
zahtevajte vedno
Prendinijeve paštilje
Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved-nikih, učiteljih itd.
Dobivajo se v škatljieah v Prcndinijevi lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi.
Mala oznanila.
Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah. Za enkratno insercijo se plača po 1 nvč. za l>esedo ; za večkratno insercijo pa se cena piemirno zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava 30 nvć.
Zaloga likerjev v so<l čili lil buteljkah.
Perhauc Jakob
ulica Accjuedotto 8 Zaloga vsakovrstnih
vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne.
Kreme.
Pjr|h Jif« v» ulica Media št. 3-, toči črna in bela vina in pivo prve vrste
kuhinja izvrstna, cene zmerne.
Lozić Jurij
Andronu S. Lorenzo iza magistratom). Zaloga pristnega dalmatinskega vina po najnižjih cenah. Razprodaja od
5 litrov naprej. Na zahtevanje se pošilja na dom in na deželo
Potočnik Fran
ima gostilno v ulici Ireneo št. 2., toči istrsko, dalmatinsko in belo vipavsko vino ter Steinfeldsko pivo vsaki čas mrzel jedi. Odprto vedno do polnoči.
Obuvala.
Pohdl* Poloi* ulica Riborgo št. 25. Velika
nuvidr roior ^^ in deiavnica ^^.
vrstnega obuvala po naročbi.
Pekarne In sladČicariK
Jak. Perhauc ?lica stadioni^20,pe~
karna in sladeicarna,
svež kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna.
!! Važno z-a vsakeg-a !!
Ka/.protlaja za neverjetno nizke cene: 12 krasnih komadov za satno
2 gld. 95 kr.
1 krasna žepna ura iz niklja Sidro-Remontoir, s pokrivalom in tri-letnim jamstvom Ima sekundarico in popolno izdelan stroj- (Ni primerjati onim, katere pošiljajo mnogi bazaiji za pozlačene.)
1 verižica za uro. sestava oklepa (na zahtevo iz niklja ali posrebrnjena).
1 krasna igla za za v ratnike za gospode iz amer. donble-zlata s kameni, podobnimi bri-jantom.
1 par lepih zapestnih gumbov iz pravega srebra priznanega od c. kr. državnega urada.
1 par krasnih gumbov za rokave iz amerikan-skega double zlata.
1 zbirka gumbov za srajce in ovratnike iz amer. double-zlata i5 komadov).
1 elegantno, novoiznajdeno toaletno pomanjše-valno zrcalo. (Novost!)
Dokler zaloga obstoji, razpošiljam teh 12 komadov proti povzetju ali proti pošiljatvi denarja pri naročilu za samih glćL, 2*95. (Sama žepna ura iz niklja Anker-Remontoir stala je prej 5 gld.) Kar ne ugaja, sprejema v teku !S dnij radovoljno nazaj
E. Holzer
zalagatelj zveze c. kr. avstrijskih državnih uradnikov in zaloga ur in zlate«ine na debelo. Inkovo — Stradom 18. — Krakovo.
Ilustrovani ceniki gratis in franko.
L
Zaloga pohištva
TRST - ulica S. Lucia VI - TRST
— (zadej e. kr. deželne so dnij e) —
j Slavno občinstvo opozarjani na svojo novo zalogo vsakovrstnega pohištva za spalne, jedilne ; in sprejemne sobe. V svoji lastni delavnici ujgotovljam po načrtu vsako vrste pohištva. ; Cene brez konkurence. I)cl«» fino in trpežno.
Za mnogobrojne naročim sc toplo pripo-| roča svojim rojakom v mestu in na deželi v smislu «res!a :
Svoji k svojim".
Andrej Jug.
Zahvala.
Podpisana se čuti dolžno, da se tem potom zahvali vsem sorodnikom iu prijateljem, ki so našemu nepozabnemu soprogu, oziroma
očetu
Ivan Pahor
ulica Conti št. 2 ima veliko pekarno in sladčičarno 3 krat na dan svež kruh. Prodajalnica moke ter sprejema naročbe za vsakovrstno fino pečivo za bližajoče se praznike ter druge svečane prilike. Se priporoča cenji trgovcem za zalaganje kruha. Cene zmerne postrežba točna.
-"."mHJ-' iT
Kavarne.
Anton Šorli
priporoča svoji kavarn. »Coirmercio« in »Tedesco«
ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slo venski in mnog.*' drugih časnikov.
Trgovci.
Fran Hitty
Ulica Barriera vecchia št. 13 prodajalnica vsakovrstnega mani fakt urnega blaga in drobnarij. Na zali te van je se pošiljajo vzorci tudi na deželo.
Novak Mihalj
trgovec, ulica Sv. Cate-rina štev. 0, priporoča svojo zalogo kolonijalnega blaga na debelo in na drobno. Razpošilja na deželo proti povzetju.
Oglje in drva.
Josio
v ulici del Torro Štev.
IVIuh
priporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga. koka. trdega lesa itd. Svoji k svojim !
ima v ulici Giulia
31 lin na par
Valentin Skočir .t .
st~ 309 mlin na par, kjer melje vsakovrstne turščene moke Trgovcem pobija na dom točno in po najnižji ceni. Za zasebnike melje po nizki pristojbini. Za kakovost blaga se jamči.
C. kr. priTiligirani iroji
Civilni iu vojaški krojač.
vsafcemn koj raznmijm krojiti
Martin Poveraj v Gorici na Travniku št. 22 L n
ima izborno zalogo vsakovrste blaga za obleke iz inozemskih in avstrijskih tovarn in gotovih oblek, dežnikov in sobnih plasčev za vsako sezono. Vse po najnovejši
modi.
Voščene sveee.
I KnnDP svečar v Gorici ulica Sv. Antona ^ "	r	št. 7 izdeluje sveče iz pristnega 1
čebelnega voska. Za pristnost jamči s 2000 k. Za obilne naročbe se priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim oskrbništvom ter slavnemu občinstvu.
Voščilo (biks) iu usnje.
Glavno zalogo T^lT^t
tvorničko zalogo vsakovrstnega usnja ter vseh potrebščin za čevljarje ima Ivan Drufovka v Gori c i na Travniku štev. 5. Podružnica v Sežani in Komnu. Naročbe se točno izvršć.
Novoporočenci pozor!
Pohištvo in meblji.
Velika zaloga
vsakovrstnega pohištva, mebljev, okviijev, ogledal, stolic za jedilne sobe. blazin z različnimi tapecarijami in pohištvo za elegantne sobe. Sprejemanje vsakovrstnih naročil v vso to stroko spadajočih del. Anton Brešf-ak. Gorica, Gosposke ullee štT. 14. Prodaja proti primerni varščini tudi na obroke.
Priznano riajM>lj«i z ražuiiui patenti ranim i novostmi lastne izuajdl« tehnično linrnrui
gflasovirj i
<lot** »e najbolje iu iuij>wueje direktno pri tovarnarju
Henrihu Bremitz
e. kr. dvornemu T>Uy>UlJm.
Trst — Borzni tnr številka 9 — Trst
ilustrirani katalogi ua zahtevanje franko. •
G. Klemt.
Tovarna za zatvornice (Jalousien(
Braonan na Bavarskem.
Priporoča svoja (»-kratno odlikovana no. vovrstna lesena zastirala (Rouleaux), in ft£]fc§zaliizije. — Ceniki gratis.
A gen tj e
za privatne odjemalce se povsod ščejo.
Spedicijska poslovnica
Crašpar H?aiič
v Gorici v ulici Jlorelli št. 12.
so toplo priporoča Slovencem v mestu in na deželi za prevažanje vsakovrstnega blaga in pohištva v vse kraje.
Xov zaprt voz zsi prevažale.
Dostavljenje nepoškodovanega blaga se zagotavlja
Samo 1 krono za 3 srečkanja. I Zadnji mesec
Glavai Met 60.000 t 15.000 1 u 12.000 L
v denarju s 20% odbitkom.
Srečke „Invalidendank po 1 krono
I.	srečkanje: 19. maja 1900.
II.	srečkanje: 7. julija 1900.
III.	srečkanje: 10. novem. 1900.
priporočajo: Josip Bolaffio, Aleksander Levi, Mandl & Co., Mercurlo Trie stino, Ign. Neumann. Henrik Schiffmann.
4Slovenci pozor!
Zahtevajte povsod
nogavice, rokavice,
jopiče in vse vrste
pletenin iz
D. Hribar-jeve tovarne
Jo domače blago jo trpežno, ceno in so kosa z vsakim drugim izdelkom bodisi katerekoli konkurence.

f Slovenski trgcvee.
Kwizdov Korneuburski prašek za krmljenje živine

Veterinarno - dijetetično sredstvo za konje, govedo in ovce.
Kabljen skoro 50 let že v mnogih hlevih, kedar živina noče rada jesti, lcedar slabo prebavlja v zboljšanje in pomno-žitev redilnosti mleka pri kravah.
( ena' , skatljica kron 1*40. \ 2 žkat-Ijice 70 stot. Pristen je le se zraven stoječo varnostno znamko ter je na prodaj v vseh lekarnah in drogerijah. (riavna zaloga
Fran Ivan Kwizda,
c. kr. avstr. ogerski. kralj, rumunski In
knežje bolgarski dvorni zalagatelj. Okrotni lekarnar, Kornenbnrg pri 2>unajn.

Ivanu Pertotu
položili vencev na krsto, ter vsem onim, ki so ga v tolikem številu spremili po dolgi poti iz mestne bolnišnice na pokopališče v Barkovlje k večnemu počitku
Bark o v 1 j e, ti ne 2f>. aprila 1900.
Žalujoča rodbina.
„Konsnim društvo v Mtt"
prijavlja si. občinstvu, cIji je odprlo fine 15. aprila t. 1. svoio novo
gfostil no.
Toči izvrstna pristna vinu, osobito istrski teran.
Se priporoča za obilen obisk
ODBOR.
ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL
Rafaela Italia
TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST
Zaloga pohištva za jedilnice, spalnice in sprt— jemnice. žinmlc in peresu i e. ogledal in železnih blagajn, po eeuali. da se ni bati konkurence.
Odhod in prihod parnikov.
V	Ž a v 1 j e preko Sv. Marka, Skednja, Sv. Sobote.
Milj ob 7.15, 9, 11.30 predp. 2.15 pop. Prihod
8.—,	10 — predp. 12.10, 3.25, 4.45 pop.
V	Milje 8 (pošta), 9.30, 12 (pošta) predp. 2.30.
4.15 (preko Sv. Marka) G.15 pop. Prihod 7 (preko Sv. Marka), 8, 9.30 (pošta) predp. ; 130. 3.30 (pošta), 5.30 pop. Ol) n e d. in p r a z n 8 (pošta), 9.30. 12 (pošta) predp.; 3—, 4.30, 7.15 pop. Prihod: 6.30 (preko Sv. Marka) 8.— 9.30 (pošta) predp., 2.—, 3.45 (pošta) 6.30 pop.
V	Koper 7.50 predp., 12.05 (poŠta) 3.—, 4.15 (po-
šta) pop. Dohod 6.45, 9.— (pošta) predp. 1.30, 3.— (pošta). Ob n e d. in prazn. 7.50 predp., 12.05 (pošta), 5.— pop. Dohod: 6.45.
9.—	(pošta) predp.. 4.— (pošta) pop.
V	Piran preko Izole 12.30, 3.— pop. Dohod
preko Izole 6.30, 7.— predp. Ob n e d. in prazn.: 11.30 in opoldne. Dohod: 6.30, 7.— zjutraj (parnika „Istriau in „Portorose".)
V	U m a g vsak dan razun nedelj ob 4 pop. Dohod
6.— zjutraj.
V	Rovinj preko Pirana, Cittanove, Poreča vsaki
pond., sredo, petek 7.30 zj. Dohod torek, četrtek, soboto ob 7. uri zjutraj.
V	P u i j preko Pirane, Cittanove, Salvore, Poreča,
Vrsara, Rovinja in Fasane ob ti.45 zjutraj vsak dan. Dohod 2 pop.
V	M i r a m a r 10.45 predp. 3.15 pop. Dohod 1.30 6 pop.
Prihod in odhod vlakov.
Južna železnica.
Odhod iz Trsta:
6.20 pdp. omn. Nsbrežina, Červinjan, Benetke i S.— „ brzo vi. Dunaj, zveza z Reko
S.25 ., „ Nabrežina, Videm, Benetke, Rim 9.— „ omn. Nabrežina, Videm, Benetke. Verona
9.55	„ pošt. Dunaj, zveza Budapest in Zagreb 12.45 pop. omn. Kormin, zveza Červinjan, Benetke
4.35 „	n Nabrežina, Videm, Benetke, Rim
5.30 n	Benetke (via Červinjan in via Videm>
Rim (via Bixij) naravnost.
6.25 „	pošt. Dunaj, zveza z Reko
8.15 zvč.	brzovl. Kormin
8-15 „	M Dunaj, zveza s Peštm, Reko
8.45 „	meŠ. Nabrežina, Videm, Benetke
9.45 „	„ do Miirzuschlaga
6.10 „	(samo ob sredah) ekspres v Ostende
Dohod v Trst:
6.56	pćp. meš. iz Miirzuschlaga, Beljaka itd. 7.33 „ „ iz Italije, Kormina, Nabrežine 8.45 „ brzovl. iz Kormina
9.28 „	„ Dunaj, zveza s Pešto, Mnihim
L0.25 „ pošt. Dunaj, zveza z Reko 10.40 „ brzovl. iz Italije preko Kormina 11.20 „ omn. iz Benetk (via Červignjan) 5.35 pop. pošt. Dunaj, zveza z Gorico 7.45 zvč. omn. iz Italije preko Kormina S.30 „ brzovl. iz Italije preko Kormina 9.— „	„ Dunaj, zveza z Reko
11.35 „ omn. iz Italije preko Kormina 10.38 pdp. (samo v sredo) ekspres iz Ostende
i
Državna železnica.
Odhod od Sv. Andreja
6.30 pdp. Hrpelje, Ljubljana, Dunaj, Beljak 8.45 „ Hrpelje, Rovinj, Pulj, Dunaj 4.50 pop. Hrpelje. Divača, Rovinj. Pulj, Dunaj ' 7.45 „ brzovl. Pulj, Divača, Beljak, Dunaj ! 2.30 „ Herpelje, Divača (samo ob nedeljah in praznikih).
Dohod k sv. Andreju.
8.05 pdp. Divača 9.35 „ Pulj, Rovinj j 11.15 „ Hrpelje, Ljubljana, Dunaj | 6.15 zvč. Pulj, Rovinj, Dunaj, Ljubljana 9.50 „ brzovl. Pulj, Rovinj, Dunaj 9.25 „ Hrpe!je, Divača (samo ob nedeljah in praznikih.)
Furlanska železnica.
Odhod iz Tržiča:
7.48 pdp., 1.53, 6.25 pop. preko Červinjana v Italijo j 10.42 „ in 10.48 zvečer do Červinjana.
Dohod v Tržič: j 7.20, 9.45, predp., 5.48, 10.33 pop. iz Italije preko Červinjana, 1.35 pop. iz Červinjana.