Vladimir Frantar
Ljubljana
POPEVKA IN BOJAN ADAMIÈ
Vsestranski Bojan Adamiè je bil – ob vsem drugem – utemeljitelj slovenske popevke in
tudi eden od pomembnih ustvarjalcev in poustvarjalcev te glasbene zvrsti, ne le v
Sloveniji, ampak v celotni nekdanji Jugoslaviji. V svojem zadnjem ustvarjalnem obdobju
se je posvetil predvsem šansonu. Ne vedno, a vèasih je kar malo teko loèiti popevko od
šansona, vendar je to opravila strokovnjakinja za šanson - Meri Avsenak. Iz zapušèine, ki
jo hrani arhiv Radia Slovenija, je po svojih izkušnjah in poznavanju odbrala in predstavila
Adamièeve šansone, njegovim popevkam - teh je v arhivu Radia Slovenija ohranjenih
nekaj èez sto, èeprav jih je Adamiè gotovo napisal mnogo veè – sem se posvetil sam.1 Ta
glasbena zvrst pri nas ni imela vedno takega ugleda, kot ga ima dandanes, ko smo e slavili
petdeseto obletnico festivala Slovenska popevka, najelitnejše tovrstne prireditve v naši
dravi. Slovar slovenskega knjinega jezika jo oznaèuje najprej kot »vokalno skladbo v
popularnem ritmu z vsebinsko nezahtevnim besedilom«, potem pa še kot »umetniško
nezahtevno pesem«. Sprva so bila besedila res bolj »nezahtevna«, ko pa so jih zaèeli pisati
priznani pesniki, se je situacija spremenila. Marsikatero besedilo lahko deklamiramo kot
poezijo ali pa je glasba za popevko oziroma za šanson nastala na e napisano umetniško
pesem.
Prave vrednote, tako v glasbi kot v besedilih, so se v slovenski popevki pokazale z
rojstvom festivala Slovenska popevka (Bled, 1962); e na prvem so posvetili veliko
pozornost besedilom (al ne vsem!) in za eno od nagrajenih pesmi (Zvezde padajo v noè na
glasbo Vilka in Slavka Avsenika) je napisal tekst pesnik Ciril Zlobec, uveljavljati pa se je
zaèenjal tudi Gregor Strniša (Glas stare ure, Zemlja pleše), ki je dobil celo nagrado za
Zemlja pleše na glasbo Mojmira Sepeta. Ljudje so vesele vie prav gotovo prepevali e
davno, ob delu, ob veselih prilonostih, kot so bile poroke ali rojstva, a popevka ima lahko
tudi resno ali celo alostno vsebino in melodijo. Lahko bi napisali celo poglavje o izvoru
naše popevke. Prav gotovo se je razvijala iz narodne pesmi, kasneje iz odlomkov in arij
spevoiger ter operet. Na njen razvoj so brèas vplivali tudi nemški šlagerji, francoski
šansoni, italijanske kancone pa tudi jazz, ki se je pri nas pojavil e v èasu pred drugo
svetovno vojno in predvsem po njej, ko je veljal še za »pregrešnega« in malone
prepovedanega, saj naj bi bil sad »gnilega« zahoda.
Leta 1928 so v Ljubljani ustanovili slovenski Radio z bogatim glasbenim programom.
Seveda so takrat oddaje potekale »v ivo«. Nastopali so tudi znani operni pevci, ki gotovo
niso prepevali le zahtevnih opernih arij, ampak tudi kakšno lahkotnejšo pesem, operetno
ali kancono. Tedaj sta se s svojimi pesmicami, zbadljivkami in kupleti e pojavila Jeek in
151
Vladimir Frantar, POPEVKA IN BOJAN ADAMIÈ
1 Za pomoè se zahvaljujem naslednjim sodelavcem: Meri Avsenak, bivši urednici z Radia Slovenija
(popevke iz arhiva Radia Slovenija), Andreju Baši, direktorju festivala MIK (festival Melodije Istre in
Kvarnerja), Beti Jurkoviè, pevki in skladateljici, ki mi je prva pripovedovala o pomenu Bojana Adamièa
na festivalu MIK in o njegovi ljubezni do istrskega melosa ter me napotila na festivalskega direktorja
Bašo, Samu Kolerju, profesorju z Gimnazije Beigrad (pesmi z nateèajev za Popevko Evrovizije), prof.
Stjepanu Mihaljincu, skladatelju in dirigentu iz Zagreba, dolgoletnemu direktorju festivala v Krapini
(Kajkavska popevka), Marcu Mosci, profesorju iz Bologne (za podatke o festivalu Melodije morja in
sonca), Mag. Domnu Prezlju, Glasbena zbirka NUK (za podatke iz zbirke NUK in iz Adamièevega arhiva,
predanega NUK) in Dušanu Tomaièu, avtorju knjige Festival Vesela jesen 1962–1997.
Joek (Jeek je bil vsestranski Frane Milèinski, Joek pa kasnejši priznani lutkar Joe
Pengov). Imela sta svoje oddaje, v njih prepevala tuje uspešnice, vmes pa najbr tudi
kakšno domaèo, ki jo je ustvaril nadebudni Jeek; mnogo let kasneje je dobil nekaj nagrad
za svoje tekste tudi na festivalu Slovenska popevka.
Bojan Adamiè, eden najvidnejših predstavnikov slovenske zabavne glasbe, jazza in
šansona, je bil univerzalni glasbenik kot skladatelj, dirigent, pianist, araner, mentor ... Za
jazz se je zanimal e pred drugo svetovno vojno; neposredno po vojni je imel zaradi tega
kar precej teav, a je vztrajal in uspel. Ustanovil je profesionalni Plesni orkester Radia
Ljubljana (današnji Big Band RTV Slovenija) in bil njegov dirigent do leta 1980.
PRVE POPEVKE IN PRVI PEVCI
Po drugi svetovni vojni je Adamiè sam in skupaj s Franetom Milèinskim Jekom zaèel
ustvarjati tudi naše popevke. Seveda je moral te pesmice nekdo izvajati, predstaviti
obèinstvu. Imel je ostro uho in visoke kriterije, zato je odkril nekaj najboljših pevcev z
zaèetkov naše zabavne glasbe: Staneta Mancinija, Jelko Cvetear, Zlato Gašperšiè,
kasneje poroèeno Ognjanoviè, Beti Jurkoviè, Marjano Deraj …, v Zagrebu pa nekoliko
kasneje tudi Gabi Novak.
Kot prvo povojno slovensko popevko nekateri omenjajo Adamièevo Beli kurir, ki jo je
uglasbil na pesem Iga Grudna; zapela jo je Jelka Cvetear; sicer pa so bile zgodnje
Adamièeve popevkarske vie, po naravi lahko tudi koraènice in »budnice«, ki so sodile še
v »graditeljsko« obdobje, na primer Horuk v nove èase (bes. Frane Milèinski Jeek),
Tra-ta-ta (bes. Frane Milèinski Jeek) ali Èe zapojemo veselo (bes. France Kosmaè); šele
kasneje se je zaèela vpletati tudi ljubezenska tematika; sprva še nekoliko naivna in
»nedolna«; tedaj mu je besedila v glavnem pisal Frane Milèinski Jeek, ki je znal
»diplomatsko« vkljuèiti med aktualno vsebino tudi kakšen »srèek dela tika taka«. Ena
zgodnjih Adamièevih popevk je tudi Pomlad na besedilo Vere Kovar, ki jo je najprej
zapela Irma Flis, Radio Slovenija pa hrani zvoèni zapis tudi s Sonjo Hoèevar, kasnejšo
priznano in uspešno operno pevko. V osemdesetih letih je pesem priredila skupina
Videosex, posnela pa jo je tudi Meri Avsenak. Hoèevarjeva je v duetu s Stanetom
Mancinijem zapela še dandanes priljubljeno Prelepa si bela Ljubljana, ki je znana tudi v
drugih, poznejših izvedbah. Kasneje so jo uvrstili v svoj program Majda Sepe in Lado
Leskovar pa še nekateri drugi. Nemalo Adamièevih uspešnic je predstavila predvsem
Jelka Cvetear. Mnoge so najbr pozabljene, zbrisane in izgubljene, še vedno pa radi
slišimo Marièko (Srèek dela tika taka), Ko boš prišla na Bled, Pastirèka, Dolin’co cvetoèo
in veselo pesmico Oblaèek; zadnje štiri so objavljene tudi na zgošèenki Jelke Cvetear z
naslovom Neizpolnjena elja, ki je izšla šele po pevkini smrti. To je bila prva in edina
plošèa te odliène pevke; res je neverjetno, da izvajalka, ki je na zaèetku naše zabavne
glasbe sodila v sam kvalitetni vrh, ni posnela nobene samostojne vinilne plošèe, a si jo je –
kot sem slišal – vedno zelo elela. Zato smo se tisti, ki smo si prizadevali izdati njeno
zgošèenko, odloèili, da ji damo naslov Neizpolnjena elja – po istoimenski pesmi Mitja
Butare in Milana Slavca, ki je tudi posneta na plošèi. Najpopularnejši ostajata Marièka in
Ko boš prišla na Bled, spevni in prijetni pesmici s prijaznima besediloma, ki ju je napisal
Jeek kot odsev tistih povojnih let, ko so e lahko zaèeli peti tudi o ljubezni, ne samo o
izgradnji domovine. Dolin’ca cvetoèa na besedilo Ferryja Souvana in Oblaèek na tekst
152
BOJAN ADAMIÈ (1912–1995)
neznanega avtorja sta sprošèeni, nezahtevni pesmici, ki ju je Jelka Cvetear zapela
lahkotno in leerno. Mnogo zahtevnejši je Pastirèek v odliènem avtorjevem aranmaju; v
tej pesmi pevka pokae svoj »kristalni« glasek, ki je bil zmoen dosegati tudi zelo visoke
lege. Posnetek traja – z uèinkovitim instrumentalnim zaèetkom in z vlokom na sredini -
skoraj pet minut in tudi to je dokaz, da ni šlo le za brezpomembno popevèico, ampak za
ambicioznejšo stvaritev, ki jo je Jelka odlièno izvedla. Opozoriti velja še na popevko
Zakaj (na besedilo neznanega avtorja) v izvedbi Jelke Cvetear; tudi ta je resnejša, bolj
baladna, v njej pa se dekle sprašuje, »zakaj je zdaj, e zdaj, konec lepih sanj«.
Slika 1: Jelka Cvetear v petdesetih letih – zapela je najveè Adamièevih pesmi,
1962 pa je nastopila na prvem festivalu Slovenska popevka na Bledu
(Foto: Edi Šelhaus, Muzej novejše zgodovine Slovenije).
V to obdobje sodijo brèas tudi pesmice O, Celje, mesto belo na besedilo Leva Svetka in v
izvedbi Staneta Mancinija, Princeska To pa to v izvedbi Sonje Hoèevar (napisal je
besedilo in glasbo), Ti si mi vse (tudi tu je kot avtor besedila naveden Bojan Adamiè), Nad
nama modro je nebo in Tiho pada sneg na besedilo Karla Destovnika - Kajuha (ohranil se
je posnetek z Meri Avsenak) pa Èri-èri, ki jo je zapela Sonja Hoèevar in Tam na
Gorenjskem je lepo v izvedbi Zlate Ognjanoviè. V zgodnejše obdobje sodi tudi Punèka iz
cunj, ki jo je Adamiè (po pripovedovanju Aleša Jana) napisal za predstavo Pogled z mostu
(The View from the Bridge) Arthurja Millerja; uprizorili so jo leta 1956 v Drami SNG v
Ljubljani v reiji Slavka Jana. Ker je Pogled z mostu enodejanka, so jo igrali v istem
veèeru skupaj z drugo Millerjevo enodejanko, Spomin na dva ponedeljka. Bojan Adamiè
je za predstavo ustvaril scensko glasbo in tudi ljubko popevèico (avtor besedila je najbr
prevajalec Janko Moder), na posnetku, ki je nastal pozneje, jo šarmantno izvaja Majda
Sepe. S temperamentno Beti Jurkoviè sta v arhivu ohranjena le dva posnetka Adamièevih
pesmi, oba na besedili Franeta Milèinskega Jeka. Prva je Prodajalka cvetja, nekakšna
»predhodnica« Prodajalke vijolic, a veliko manj sladkobna; dekle poje o tem, da ves èas
prodaja rdeèe roe drugim, nihèe pa jih ne podari njej. Popularnejša in ivahnejša je druga,
153
Vladimir Frantar, POPEVKA IN BOJAN ADAMIÈ
viga, s katero je pevka potrdila svoj stranski talent – viganje. Prav ta pesmica je dolgo
ostala na njenem repertoarju; ko je v šestdesetih, sedemdesetih, osemdesetih in
devetdesetih letih, vedno bolj redko, iz Zagreba prihajala na gostovanja v njej tako ljubo
Slovenijo, je bila na programu obvezno tudi Adamièeva viga, v spomin na njenega
velikega uèitelja in prijatelja.
Slika 2: Bojan Adamiè in Beti Jurkoviè, njegova uèenka, pevka, prijateljica, ki je sodelovala z
njim od svojih zaèetkov pa vse do festivalov Melodije Istre in Kvarnerja v osemdesetih letih
prejšnjega stoletja (Foto: iz albuma Beti Jurkoviè).
Marjana Deraj, prva dama slovenske zabavne glasbe, je bila ena najboljših Adamièevih
uèenk, ki je tudi po njegovi zaslugi dosegala velike uspehe. Sama je povedala, kako jo je
veliki Mojster uèil ne le pevskega izvajanja, ampak tudi obnašanja na odru, priklanjanja,
sodelovanja in »koketiranja« z obèinstvom, kar je za pevski nastop prav tako pomembno
kot dobra glasovna interpretacija. Adamiè je bil njen dirigent e na prvih dveh festivalih v
Opatiji (1958, 1959) pa tudi kasneje; predvsem pa ji je pogosto zaupal svoje popevke na
nateèajih za popevko Evrovizije. Leta 1964 je le malo manjkalo, da bi s pesmico Zlati
april zastopala Jugoslavijo v Kopenhagnu, a je tja odšel Sabahudin Kurt iz Sarajeva.
Znova sta poskusila naslednje leto, 1965; skladba To je moj zlati sin, spet na besedilo
Franeta Milèinskega Jeka, je postala in ostala ena velikih Marjaninih uspešnic. Nato sta
poskusila še dvakrat.
154
BOJAN ADAMIÈ (1912–1995)
Slika 3: Marjana Deraj v letu 1964, ko je z Adamièevo pesmico Zlati april skoraj preprièala irijo
na izboru za Festival Evrovizije. Isto leto je uspešno sodelovala na festivalu v Zagrebu, zapela na
Slovenski popevki zmagovito Poletno noè in rodila hèerko Tino (Foto: iz albuma Vladimirja
Frantarja).
Veliko odkritje Bojana Adamièa je bila tudi znana hrvaška pevka zabavne glasbe Gabi
Novak, ki jo je sreèal po nakljuèju. Ob svojem delu v studiu za animirane filme v Zagrebu,
kjer je bila zaposlena, si je popevala in Adamiè je takoj opazil, da ima svojevrsten glas.
Njen naèin interpretacije je bil originalen in kasneje vedno bolj prepoznaven. Po prvih
uspehih z Adamièem so jo zaèeli vabiti na festivale, ki so tedaj »cveteli« po Jugoslaviji.
Pela je celo vrsto nagrajenih pesmi; njen prvi mo, skladatelj in odlièen araner Stipica
Kalogjera in tudi drugi mo Arsen Dediæ, vsestranski umetnik in predvsem glasbenik, sta
– skupaj z Adamièem, ki je odkril njen pevski talent, moèno vplivala na uspešni razvoj
kariere Gabi Novak. Nikoli ni nastopila v tekmovalnem delu festivala Slovenska popevka,
pa tudi ni prepevala v slovenšèini. Sodelovala je v srbskem, prvem jugoslovanskem
glasbenem filmu Ljubav i moda (Ljubezen in moda) iz leta 1960 reiserja Ljubomirja
Radièeviæa (Adamiè je prispeval glasbo), v katerem je pravzaprav predstavljala samo sebe
in zapela nekaj svojih uspešnic. V filmu je pela je tudi Adamièevo uvodno pesem Što je to,
ko je to (Jedna mala dama) – Kaj je to, kdo je to (Mlada dama); Radio Ljubljana hrani
posnetek te popevke v njeni izvedbi.
155
Vladimir Frantar, POPEVKA IN BOJAN ADAMIÈ
Slika 4: Gabi Novak je bila Adamièevo zagrebško odkritje; zaèela je peti z njim v Sloveniji,
potem pa je postala ena najpopularnejših pevk v tedanji Jugoslaviji (Foto: iz albuma Vladimirja
Frantarja).
Adamièeve popevke so tudi izven festivalskih okvirjev prepevali, ob e omenjenih, tudi
drugi bolj ali manj znani slovenski pevci zabavne glasbe; predvsem Majda Sepe, Marjana
Deraj, Meri Avsenak, Alfi Nipiè, Braco Koren, sestri Jerman, Marjetka Falk in drugi.
Sodeloval je s celo vrsto piscev besedil, vendar so njegove popevke zaznamovali
predvsem Frane Milèinski Jeek (na zaèetku), potem pa Ervin Fritz (napisal je najveè
besedil za šansone, pa tudi za nekaj festivalskih popevk), Marjan Stare (predvsem
festivalske z Vesele jeseni), Elza Budau in v zadnjem obdobju predvsem Dušan Bial.
FESTIVAL »JUGOSLOVANSKE ZABAVNE GLASBE V OPATIJI«
Leta 1951 se je zaèel v San Remu Festival italijanske kancone, tri leta kasneje (1954) so v
Zagrebu pripravili prvi festival zabavne glasbe v nekdanji Jugoslaviji in leta 1958 je bil
prviè organiziran Festival jugoslovanske zabavne glasbe v Opatiji. Na njem so se
predstavile glavne tri RTV postaje jugoslovanske drave: RTV Beograd, RTV Zagreb in
RTV Ljubljana. Sodelovala sta Zabavni orkester RTV Zagreb pod vodstvom Ferda
Pomykala in Plesni orkester RTV Ljubljana pod vodstvom Bojana Adamièa. Pesmi so po
zgledu iz San Rema zapeli v dveh izvedbah. Veèina pevcev je bila iz Zagreba in Beograda,
iz Ljubljane sta sodelovali le Marjana Deraj in Beti Jurkoviè, sicer rojena v Opatiji. V
alternaciji sta izvedli edino slovensko pesem na Festivalu, Privškovo Vozi me vlak, ki je
dobila celo eno od nagrad in je postala popularna po vsej dravi. Ker pevcev ni bilo zelo
veliko, sta peli tudi hrvaške in srbske pesmi, nekatere celo v duetu. Malokdo se še
spominja, da je znano nagrajenko obèinstva Mala djevojèica (Majhna deklica), s
popularnim refrenom Tata, kupi mi avto, ki se je ohranila v izvedbi Iva Robièa in Zdenke
Vuèkoviæ (z Zabavnim orkestrom RTV Zagreb), v drugi izvedbi, s Plesnim orkestrom
156
BOJAN ADAMIÈ (1912–1995)
RTV Ljubljana pod vodstvom Bojana Adamièa, zapela Marjana Deraj v duetu z
Beograjèanom Dušanom Jakšiæem. Bojan Adamiè na festivalu v Opatiji v petdesetih in v
šestdesetih letih ni sodeloval kot skladatelj, ampak le kot dirigent in araner številnih
pesmi. S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana je nastopil še naslednja tri leta, 1961 je v
Opatiji dirigiral Zabavnemu orkestru RTV Ljubljana; nato pa je v letih 1963, 1964 in še
naprej sodeloval le kot araner. Kot avtor se je Bojan Adamiè na festivalu v Opatiji pojavil
spet leta 1970, in sicer z odlièno popevko Rano popoldne na besedilo Elze Budau; v
alternaciji sta jo zapeli Elda Viler in Majda Sepe. Janko Ropret je leta 1973 na opatijskem
festivalu nastopil z Adamièevo popevko Zeleno sonce; tudi zanjo je besedilo napisala Elza
Budau, pesmica pa je ohranjena na zgošèenki, ki jo je Ropret izdal pri Zalobi kaset in
plošè RTV Slovenija. V Opatiji se je Adamiè predstavil še leta 1974 s pesmijo Kostanji;
tokrat mu je besedilo napisal Ervin Fritz, zapel jo je Oto Pestner.
NATEÈAJ ZA IZBOR JUGOSLOVANSKE PESMI ZA »POPEVKO
EVROVIZIJE«
Leta 1961 se je tudi Jugoslavija, kot redna èlanica Evrovizije, udeleila festivala Pesem
Evrovizije. Jugoslovanska Radiotelevizija je organizirala nateèaj in po njem koncert z
izbranimi pesmimi strokovne irije, kjer so proglasili zmagovalko in predstavnico
Jugoslavije na Evrovizijskem festivalu. To leto je bilo tekmovanje v Ljubljani, v
Ljubljanski Drami, in kot je znano, je zmagala pesem Joeta Privška na besedilo
Miroslava Antiæa Neke davne zvezde v izvedbi Ljiljane Petroviæ, ki nas je dostojno
zastopala na prireditvi v Cannesu. Veèkrat je na tekmovanju s svojimi popevkami in
šansoni sodeloval tudi Bojan Adamiè. Prviè se ga je udeleil leta 1964 s pesmico Zlati
april na besedilo Gregorja Strniše, ki jo je zapela Marjana Deraj. Malo je manjkalo, da bi
bila izbrana za jugoslovansko predstavnico na mednarodnem tekmovanju v Kopenhagnu,
a jo je premagala bosanska pesem ivot je sklopio krug (ivljenje je sklenilo krog) Srdjana
Matijeviæa v izvedbi Sabahudina Kurta; dobila je isto število, a veè najvišjih toèk. Pesem
se je v Kopenhagnu uvrstila na zadnje mesto, saj v mednarodni konkurenci ni dobila niti
ene toèke. Velika slovenska uspešnica je postala popevka, s katero se je Adamiè udeleil
tekmovanja naslednje leto (1965) To je moj zlati sin na besedilo Franeta Milèinskega
Jeka in spet v izvedbi Marjane Deraj. Pesem je popularna še dandanes. Leta 1968 je
Adamiè sodeloval s pesmijo Balada o povratku na hrvaško besedilo Arsena Dediæa, ki naj
bi jo tudi zapel, a ga je zamenjal arko Danèuo. To je bilo zadnjiè, da je TV Ljubljano na
izboru zastopala pesem v srbšèini oziroma v hrvašèini. Leta 1969 in 1970 je njegovi pesmi
spet zapela Marjana Deraj; prva je bila Èarovnica na besedilo Toneta Pavèka, druga
Sreèa je spati na svojem, za katero je besedilo napisal Ervin Fritz. Leta 1973 je Adamiè –
kot je omenjeno – sodeloval na festivalu v Opatiji, po katerem so zmagovalno pesem
poslali na evrovizijsko tekmovanje; torej je bil opatijski festival tudi izbirno tekmovanje
za Evrovizijo. Za skladbo Zeleno sonce je tekst je napisala Elza Budau, zapel jo je Janko
Ropret. Naslednje leto je bil prisoten s Kostanji, spet na besedilo Ervina Fritza, v izvedbi
Ota Pestnerja. Zanimivo je, da je Adamiè sodeloval tudi leta 1975, a ne kot avtor, paè pa
kot dobitnik nagrade za najboljši aranma pesmi Rastem, takrat zelo modernega dueta
Buldoer, ki sta ga sestavljala Marko Brecelj in Boris Bele. V svojih izjavah se je tedaj
Bojan Adamiè zavzemal, da je to prava pesem za Evrovizijo.
157
Vladimir Frantar, POPEVKA IN BOJAN ADAMIÈ
FESTIVAL »SLOVENSKA POPEVKA«
Bojan Adamiè je veèkrat sodeloval na festivalu Slovenska popevka, vendar ni na njem
dobil nobene nagrade. Njegove pesmi so bile zelo dobre, napisane veèinoma na tekste
najboljših avtorjev besedil, bile so spevne, nekatere tudi prisrène in hudomušne, pri
obèinstvu zelo odmevne, a nagrad mu niso prinesle. Na prvem Festivalu leta 1962 ni
sodeloval kot dirigent ali skladatelj; napisal je le nekaj aranmajev, na primer aranma za
odlièni šanson Borisa Kovaèièa in Matije Barla Sivi zidovi starega mesta v izvedbi Rafka
Irgolièa. Kot skladatelj je debitiral naslednje leto, na Slovenski popevki 1963, s pesmico
Sneguljèica na besedilo Gregorja Strniše. V njej sta skladatelj in pisec besedila povezala
znano Grimmovo pravljico s sodobnostjo. Fant »pozna deklico, ki prav taka je kot
Sneguljèica Walta Disneyja…..«. Zaljubljen je vanjo, a jo »strai sedem škratov: oèe,
mama in pet bratov, vsi drijo se grdo, mene niè ne marajo«. Fant upa, da bo nekoè
vendarle njegova, saj ima tudi ona njega rada. Pesmica iz poèasnega uvoda preide v
ivahnejši ritem in je bila obèinstvu všeè, saj jo je uvrstilo v finalni veèer. V alternaciji sta
jo zapela Stane Mancini in Rafko Irgoliè, slednji z Zabavnim orkestrom. Njegov posnetek
je ohranjen tudi na Jugotonovi plošèi. Naslednje leto, 1964, je Adamiè sodeloval z dvema
pesmima, ki pa se nista uvrstili v finale; všeè mi je bila predvsem razpoloenjska na
besedilo Svetlane Makaroviè Veèer, v izvedbi Ivanke Kraševec in Sonje Berce; ta jo je
pela z Zabavnim orkestrom in jo posnela za radijski arhiv. Še vedno jo vèasih predvajajo.
al je precej pozabljena Lipova rumba, prijetna pesmica v lahkotnem ritmu. Pela sta jo
Irena Kohont in Simeon Gugulovski, ki je postal èez nekaj let operni pevec, prej pa je
predstavil še nekaj Adamièevih popevk (Ljubav naša – Najina ljubezen na besedilo
Tomislava Zuppe, Naj bo Ana ali Marijana, za katero je besedilo napisala Elza Budau).
Zatem se je Adamiè kot avtor glasbe za nekaj let umaknil iz Slovenske popevke.
Obèasno je sodeloval kot araner. Leta 1968 je na primer napisal aranma za Zgodbo o
šèipu Pavla Mihelèièa v izvedbi Joice Svete, ki si je delila nagrado strokovne irije s
Preseneèenji Jureta Robenika. S svojo pesmijo se je pojavil spet 1969, in sicer z baladno
Starec in morje; besedilo zanjo je napisal veèkrat uspešni sodelavec, pesnik Ervin Fritz.
Vendar pesem v izvedbi Bora Gostiše ni preprièala niti obèinstva niti irije in je ostala v
senci drugih. Najveèji uspeh, èeprav ni bilo nagrad, je Adamiè doivljal na Slovenski
popevki v letih 1970–1975, vendar s prekinitvami. V tem obdobju je predstavil tri
hudomušne, simpatiène in vesele pesmice, ki jih je zelo dobro in uspešno izvedla Sonja
Gabršèek. Prva je bila leta 1970 Išèemo oèka na besedilo Ervina Fritza; to leto so e peli
slovenski pevci v alternaciji s tujimi in s tistimi iz nekdanjih jugoslovanskih republik.
Išèemo oèka bi morala zapeti tudi tedaj popularna Makedonka, iveèa v Zagrebu, Ljupka
Dimitrovska; a ni prišla, in jo je zamenjala Biserka Spevec, ki pa seveda ni bila tako
uèinkovita kot Sonja Gabršèek. Ljubko, a tudi navihano pesmico o mamici, ki se ne more
spomniti, kateri od njenih partnerjev je oèka hèerkice, je zapela tako prisrèno in spontano,
da se je prikupila obèinstvu in jo slišimo na radiu še dandanes, posneta pa je tudi na
zgošèenkah. Pa vendar ni dobila nobene nagrade; takrat so bile nagrajenke obèinstva:
Mini-maxi, Moje poti in Pesem o pomladi in prijateljstvu, nagrado za besedilo pa je dobil
Dušan Velkaverh (Solza, ki je ne prodam). Èez dve leti je Adamiè za Sonjo Gabršèek
napisal Pilulo za sreèo, tokrat na besedilo Elze Budau. V alternaciji jo je izvedla Èehinja
Zdena Lorencová. Pesmica poje o tem, koliko imamo razliènih pilul, ki zdravijo razliène
158
BOJAN ADAMIÈ (1912–1995)
bolezni, imamo celo pilulo za »to in to«(!), le za sreèo je še ni. Tudi tokrat Adamiè ni dobil
nobene nagrade; favoritke obèinstva so bile: Mati, bodiva prijatelja, Pegasto dekle,
Ljubljanski zvon in Otroci morja, strokovna irija pa je Adamièa spet prezrla. Leta 1975
so prišle na vrsto Breskvice, zadnja festivalska popevka v sodelovanju s Sonjo Gabršèek.
Duhovito besedilo je napisal Ervin Fritz: zgodbo o odrašèajoèem dekletu, ki na svojem
telescu opazuje vabljive »breskvice«, a jih ni še nihèe poskusil; v alternaciji jo je zapela
Francozinja Fabienne. Nagrade ni bilo; obèinstvo so najbolj navdušile Mi smo taki, Danes
bo sreèen dan in Pepel in kri, za besedilo pa je bil nagrajen Branko Šömen (Vraèam se).
To leto je imel v konkurenci še Pomladi v objem na besedilo Jelke muc-Kušar, ki sta jo –
kot je bilo tedaj e popularno – izvedli dve skupini: Ultra iz Slovenije in Plavci iz
Èeškoslovaške. Bojan Adamiè je na Slovenski popevki sodeloval še leta 1977, ko je
njegovo simpatièno pesmico na besedilo Elze Budau Prvi april zapela Marjeta Ramšak (v
alternaciji Nemka iz Nemške demokratiène republike Regina Thoss), in leta 1979; takrat
sta Ste poznali tisto Meto? izvedli Meri Avsenak in Finka Paula Koivuniemi. V letih
1977?1980 so bili v okviru Slovenske popevke tudi netekmovalni veèeri pesmi svobodnih
oblik – šansonov, na katerih je Adamiè sodeloval trikrat. Vse tri šansone je zapela Meri
Avsenak: 1977 Ne spremljaj me do vrat (bes. Marjan Stare), 1978 Spomladi da – sedaj pa
ne! na besedilo Dušana Biala in 1980 Èlovek na sredi, na besedilo istega avtorja. Leta
1982 so na Slovenski popevki, ki se je tedaj imenovala »Dnevi slovenske zabavne glasbe –
Ljubljana 82«, priredili drugi veèer slavnostni koncert ob sedemdesetletnici rojstva
Bojana Adamièa. Marijan Zlobec je v Delu med drugim, zapisal: »Slavnosten, avtorsko
izpeljan jubilejni koncert v poèastitev sedemdesetletnice Bojana Adamièa, pa je v soboto
zveèer ponudil šarm, dinamièno spontanost, lahkotnost in temperament polpretekle
slovenske zabavne glasbe. Z nalezljivo intenzivnostjo je prevzemal poslušalce in brkone
tudi televizijske gledalce.« (M. Zlobec, »Kolikor taktov, toliko let«, Delo, 7. 6. 1982, str.
2). Na jubilejnem veèeru so nastopili : Meri Avsenak, Marjana Deraj, Majda Sepe, Elda
Viler, skupina Pepel in kri in duet Gabi Novak – Arsen Dediæ. Manjkali sta Jelka Cvetear
in Beti Jurkoviè, ki sta v petdesetih letih peli Adamièeve prve uspešnice. Melodije so kot
gostje dopolnjevali dolgoletni Adamièevi sodelavci in sopotniki: Frane Milèinski Jeek,
Joe Javoršek, Hajrudin Krvavac, Ljubiša Samardiæ, Miljenko Prohaska, Ivan Hetrich in
Mira Stupica. Nastopil je tudi pianist Aci Bertoncelj, veèer pa je vodil tedaj znani filmski
igralec Janez Vrhovec, Slovenec, ki je snemal filme po celi Jugoslaviji. Zlobec svoj èlanek
v Delu zakljuèuje takole: »Ali je z Adamièevo proslavo in jubilejem konec ‘njegovega’
pionirskega obdobja v slovenski zabavni glasbi, ali so nove pojavne oblike te zvrsti pri nas
e razpredle korenine, si izbojevale svoj prostor in avtonomen ‘izziv’? Èas bo to pokazal,
kot je sobotni veèer preprièljivo razkril Adamièevo glasbeno in osebnostno identiteto;
misel in izpoved, slovenskost in svetovljanstvo.« (M. Zlobec, n. d.). Bojan Adamiè je v
tekmovalnem delu festivala Slovenska popevka sodeloval z desetimi pesmimi, a za
nobeno od njih ni bil nagrajen.
FESTIVAL »VESELA JESEN«
Festival Vesela jesen, kasneje preimenovan v Festival nareène popevke v Mariboru, se je
razvil iz študentske prireditve Katedra 62, ki je bila 17. aprila 1962 v Unionski dvorani v
Mariboru. Izvedli so deset pesmi, zmagala pa je Moja mala tiha sreèa Sreèka Satlerja in
159
Vladimir Frantar, POPEVKA IN BOJAN ADAMIÈ
Janeza Mikua v izvedbi Lidije Kodriè. Mariborski festival je torej slab mesec dni starejši
od Slovenske popevke. Bojan Adamiè je rad komponiral na besedila v nareèjih in je
sodeloval tudi na festivalih Melodije Istre in Kvarnerja, v Krapini na Kajkavski popevki in
na festivalu Slavonija. Bil je pogosti sodelavec Veseli jeseni; njegove skladbe so izvajali v
letih 1974 – 1989 in v tem èasu zapeli kar trinajst njegovih pesmi (za vse je napisal tudi
aranma). Skoraj polovico – šest jih je zapel Braco Koren,tudi najuspešnejšo – Ribn’èana
(bes. Marjan Stare), za katero je leta 1974 dobil najvišje priznanje Zlati klopotec. Ni
nakljuèje, da je prav s to pesmijo najbolj uspel, saj se je rodil v Ribnici na Dolenjskem,
torej tudi sam Ribnièan. Isto leto je imel v konkurenci še Koline na besedilo Dragice
Škerlevaj, zapela jo je Ida Škrabar. Tudi naslednje leto (1975) se je Adamiè predstavil z
dvema pesmicama – Vesele štajerske pjebe z besedilom Jelke Kušar je temperamentno
izvedla Marjetka Falk, Gobe, gobe na tekst Marjana Stareta pa Braco Koren. Tokrat ni bilo
nobene nagrade.
Leta 1976 Adamiè na festivalu ni sodeloval, ponovno pa leta 1977, in sicer z dvema
popevkama: na besedilo Jelke muc je napisal veselo Klobase i vino, ki jo je zapel Edvin
Fliser; Marjan Stare pa je dobil nagrado za besedilo Ko je v rotah èrešna zreva v izvedbi
Braca Korena. Tudi leta 1978 je Bojan Adamiè izbral za svojega interpreta Braca Korena.
Na besedilo Dušana Biala je skomponiral pesmico Bistahor. Leta 1979 se je na Veseli
jeseni v Mariboru s skladbo Na turn so ga prvezale predstavila ista ekipa: Bojan Adamiè
kot skladatelj, Dušan Bial kot pisec besedila in Braco Koren ko izvajalec. Naslednje leto
mu je besedilo za pesem Spet ne dela terminal napisal tekst Marjan Stare, zapel jo je Braco
Koren, ki je bil takrat zadnjiè izvajalec Adamièevih pesmi. Leta 1981 si je skladatelj za
interpreta izbral Dušana Kobala, ki je dovolj preprièljivo zapel Pogumnega Matevka,
spet na besedilo Marjana Stareta. Sledila je triletna prekinitev – odsotnost s festivala
Vesela jesen, leta 1985 pa se je Adamiè vrnil z novim piscem besedil, Miroslavom Slano
in s pevko, ki je zaznamovala predvsem njegove šansone – Meri Avsenak. Pesmica Gepl
je dobila nagrado za besedilo. Adamiè je še vedno vztrajal na festivalu, èeprav so nagrade
dobivali drugi. Tokrat mu je ansambel R izvedel skladbo Moj oèka ma pa avta dva;
besedilo je napisal Miroslav Slana. Zadnjiè je kot skladatelj sodeloval na Veseli jeseni
1989 s pesmico Kravji tat v izvedbi Dragice Balek; tekst je prispeval Miroslav Slana.
Adamièeve pesmi na festivalu Vesela jesen (vseh skupaj je bilo trinajst) so v stilu
prireditve; napisane na nareèna besedila, v glavnem vesele, temperamentne in ivahne
vie. Pri nagradah ni imel dosti sreèe, saj je le enkrat uspel dobiti glavno nagrado, to je
Zlati klopotec, a kot pravi profesionalec najbr ni sodeloval zaradi nagrad. Upošteval je
tradicijo, zato je precej pesmi zapel isti pevec (Braco Koren), najveè besedil (pet) mu je
napisal Marjan Stare, rad pa je poskušal tudi z novimi sodelavci, tako s pevci kot s pisci
tekstov.
160
BOJAN ADAMIÈ (1912–1995)
Slika 5: Meri Avsenak je z Adamièem sodelovala predvsem kot interpretka šansonov, pela pa je
tudi popevke; na Festivalu Vesela jesen 1987 se je predstavila s pesmico Ciganova lubezen
Andreja Grabarja, za katero je aranma napisal Bojan Adamiè (Foto: iz albuma Meri Avsenak).
FESTIVAL »MELODIJE MORJA IN SONCA«
Leta 1978 se je zaèel festival Melodije morja in sonca, ki je bil drugaèen, bolj sprošèen in
manj uraden od Slovenske popevke. Trajal je le en veèer – proti koncu julija – prizorišèe je
bila slovenska obala. Prvi je bil na Tartinijevem trgu v Piranu, nato najveèkrat v
portoroškem Avditoriju, še nekajkrat v Piranu in nekajkrat na Mestnem trgu v Kopru.
Bojan Adamiè je s svojima popevkama sodeloval na prvih dveh festivalih Melodije morja
in sonca. Leta 1978 se je Meri Avsenak predstavila s pesmico Èao Ljubljana, za katero je
besedilo napisal Dušan Bial. To leto so bile zmagovalke Nasmeh poletnih dni Milana
Ferlea in Elze Budau v izvedbi Moni Kovaèiè, Moje, tvoje ulice Bertija Rodoška in
Dušana Velkaverha, ki jo je zapel Oto Pestner, pa Ribiè, ribiè me je ujel Mojmira Sepeta in
Gregorja Strniše v dopadljivi interpretaciji Majde Sepe; ta pesem je postala ena
najpopularnejših s tega festivala. Leta 1979 se je Adamiè predstavil z isto ekipo (pisec
besedila Dušan Bial, izvajalka Meri Avsenak) in s popevko Pa ne grem domov; tokrat je
bil favorit obèinstva Oto Pestner, pesem Tople julijske noèi Bertija in Tatjane Rodošek v
njegovi izvedbi je dobila prvo nagrado. Strokovna irija je nagradila Jureta Robenika in
njegovega Poletnega gigola, ki ga je zapela Branka Kraner. Naš glasbeni veteran je torej
na tem festivalu poskusil dvakrat, obakrat s prijetnima, simpatiènima pesmicama, a
nagrade so dobili drugi, v naslednjih letih ni veè sodeloval.
FESTIVAL »KAJKAVSKA POPEVKA« V KRAPINI
Bojan Adamiè se je predvsem kot dirigent in araner udeleeval tudi na drugih, precej
številnih festivalov zabavne glasbe v bivši Jugoslaviji; predvsem v Beogradu, Zagrebu,
Slavonski Poegi, Sarajevu, Skopju, Prištini, Subotici … Kot velikega ljubitelja dialektov
161
Vladimir Frantar, POPEVKA IN BOJAN ADAMIÈ
in razliènih lokalnih melosov ga je pot zanesla tudi v Krapino, kjer se je v šestdesetih letih
zaèel festival Kajkavske popevke, ki je ostal pri obèinstvu priljubljen še vsa naslednja
desetletja. Ena najpopularnejših pesmi tega festivala je pesem Vugi Ivice Stamaæa in Paje
Kaniaja iz leta 1967, ki sta jo pela v alternaciji Ivo Robiæ in Vice Vukov, Bojan Adamiè
pa je bil prisoten v Krapini kot skladatelj, dirigent in araner. Leta 1968 se je prviè
predstavil s popevko Prek Sutle most (Most èez Sotlo), za katero mu je besedilo napisal
Stjepan Jakševac. Pesmico sta odpela hrvaško-slovenska dueta, Toni Leskovar in Tatjana
Gros ter Elvira Voæa in Rafko Irgoliè; slednji je ohranjen tudi na Jugotonovi festivalski
plošèi. Ob prijetni glasbi je zanimivo tudi besedilo, ki pripoveduje o prijateljstvu Janeza z
ene strani Sotle in Joeka z drugega brega. Sta dobra in razumevajoèa soseda, skoraj brata,
ki si vedno pomagata, èe je treba; ko pa le ne gre vse po sreèi, reèe Janez »prmejduš!«,
Joek pa »vrag si ga dal!«. Takrat se je lahko spontano prepevalo o takem prijateljstvu, saj
sta soseda ivela v dveh republikah iste drave, in upajmo, da sta prijatelja tudi dandanes,
ko Sotla loèuje dve sosednji dravi. Adamiè je besedilo nadgradil s prijetno, poskoèno
glasbo, ki odraa znaèilnosti obeh melosov, kajkavskega in slovenskega. Na festivalu v
Krapini je kot skladatelj sodeloval še štirikrat: leta 1972 je Tomislav Boriæ izvedel
njegovo Ti zemla mati (Ti mati zemlja) na besedilo Ljubice Konjeviæ, leta 1973 je imel v
konkurenci Sme jene jemejne – Vsi smo iz istega testa, spet na besedilo Ljubice Konjeviæ,
leta 1975 je sodeloval s pesmico Licitarsko srce (Lectovo srce), ki jo je zapela Zdenka
Vuèkoviæ, in leta 1978 Vrni se, vrni; besedilo je napisal Stjepan Jakševac, izvajalka je bila
Višnja Korbar.
Slika 6: Adamièevo pesmico Prek Sutle most sta na festivalu Kajkavska popevka v Krapini leta
1968 zapela v duetu Elvira Voæa in Rafko Irgoliè (Foto: iz albuma Nade in Rafka Irgolièa).
FESTIVAL »SLAVONIJA«
Šestdeseta in sedemdeseta leta so bila v nekdanji Jugoslaviji obdobje festivalov zabavne
glasbe, saj je skoraj vsaka pokrajina morala imeti svoj festival. Tako so tudi v Slavonski
Poegi ustanovili festival, ki se je uradno imenoval Slavonija. Bojan Adamiè je kot
162
BOJAN ADAMIÈ (1912–1995)
skladatelj, araner in dirigent sodeloval tudi na tem in se predstavil s štirimi lastnimi
pesmicami. Tedaj zelo popularni hrvaški pevec Vjekosalv Jutt je leta 1973 predstavil
Kirvaj, kirvaj (Semenj, Semenj), isto leto pa sta Gita Šerman, tedaj priljubljena pevka
slavonskih pesmi, in Radojka Šverko zapeli Imala sam dragana (Imela sem dragega); za
obe je besedilo napisala pesnica Ljubica Konjeviæ. Stjepan Benzon je ustvaril tekst za
pesmico Kad se beru kukuruzi (Ko nabirajo koruzo), ki jo je Vjekoslav Jutt izvedel na
festivalu leta 1975. In naslednje leto je Adamiè sodeloval še zadnjiè, in sicer s skladbo
Hop, hop noge lete (Hop, hop noge letijo), spet na besedilo Ljubice Konjeviæ in v izvedbi
Ljiljane Petroviæ, ki je petnajst let prej zastopala Jugoslavijo na Evrovizijskem festivalu v
Cannesu s Privškovo Ne priigaj luèi v temi. Vse kajkavske in slavonske pesmice Bojana
Adamièa so prijetne, spevne vie, obogatene s kajkavskim in slavonskim melosom,
veèinoma ljubezenske, malo pa tudi prigodniške. Bile so ustvarjene za pravo razpoloenje
ob plesu, ob dobri hrani in »kupici«. In gotovo so dosegle svoj namen.
FESTIVAL »MELODIJE ISTRE IN KVARNERJA« - MIK
Bojan Adamiè je zelo dobro poznal istrski melos in je bil njegov velik ljubitelj. Na to me je
opozorila Beti Jurkoviè, pevka in tudi sama uspešna skladateljica na festivalu Melodije
Istre in Kvarnerja; ta se je zaèel leta 1964 in je torej le dve leti mlajši od Slovenske
popevke. Bojan Adamiè je bil na festivalu dokaj reden gost od 1969 do 1977. V tem èasu
je sodeloval z desetimi lastnimi skladbami in napravil šestnajst aranmajev. Leta 1969 je
prišel prviè in prispeval kar pet aranmajev, naslednje leto pa se je predstavil s svojo lastno
pesmijo; to je bila Na lahku ruku (Z levo roko) na besedilo Antona Mavrinca-Filonova,
zapel jo je Tomislav Boriæ. Leta 1971 je na MIK-u tekmoval z Utakalnico (Odtakalnico),
za katero je tekst napisal Ivan Brdar, izvedel pa jo je spet Tomislav Boriæ. Leta 1972 je bil
Adamièev adut Stari ribar (Stari ribiè) z besedilom Josipa Tomina in v izvedbi Hrvoja
Hegedušiæa. Naslednje leto je imel v konkurenci dve pesmi, za obe je teksta napisal Stepan
Benzon : Neka nas ne išæu (Naj naju ne išèejo) je edina, za katero ni sam napisal
aranmaja, ampak ga je prispeval Iæo Kelemen, druga je bila Da dai (Pada de). Tudi
leta 1974 je Adamiè sodeloval z dvema pesmima: E da im je sidro molat bio (E, da bi vsaj
sidro dvignili) – besedilo je napisal Izidor Èubraniæ, zapela je Beti Jurkoviè, in Roo od
mojih suza (Cvet iz mojih solz) z besedilom Stjepana Benzona, ki jo je zapel Zdenko Cigoj.
Še leta 1975 je prispeval dve skladbi; Našo fontano (Najino fontano) na besedilo Stjepana
Benzona je izvedel Aldo Galeazzi, popularno Èa je èa (Kaj je kaj) s tekstom Ljerke
Miladinov pa Milka Èakarun-Lenac. Naslednje leto ni sodeloval, leta 1977 pa je svoje
sodelovanje zakljuèil s pesmico Bubanj i muika (Boben in muzika); besedilo mu je
napisal David Kabalin, izvedli pa so jo Srdjan Breškoviæ in skupina Arsenali.
Bojan Adamiè je na festivalu Melodije Istre in Kvarnerja prejel tudi nekaj nagrad, kar
prièa o njegovi veliki uspešnosti. Leta 1971 je za Utakalnico dobil nagrado za najboljše
izkorišèeni istrski melos in tudi nagrado za najboljši aranma, 1974 pa za E da im je sidro
molat bio spet nagrado za najboljše izkorišèeni istrski melos. Najpopularnejša njegova
istrska pesem je Èa je èa z Milko Èakarun-Lenac iz leta 1975, ki sicer ni bila nagrajena, a
je tako priljubljena, da je postala del festivalskega aviza (»špice«); drugi del je Bokaleta
(Vrè) Nela Milottija. Vse Adamièeve skladbe s festivala Melodije Istre in Kvarnerja, hitre
in poèasnejše, vesele in bolj alostne, so moèno obarvane z istrskim melosom, ki ga je
163
Vladimir Frantar, POPEVKA IN BOJAN ADAMIÈ
skladatelj dobro poznal in cenil, so spevne, prijetne za uho, temperamentne, vèasih pa tudi
malo sentimentalne, odvisno od besedila.
Slika 7: Bojan Adamiè na enem od svojih nastopov na festivalu Melodije Istre in Kvarnerja, leta
1973 v Kraljevici (Foto: MIK – Melodije Istre in Kvarnerja).
FESTIVAL ZABAVNE GLASBE V RIU DE JANEIRU
V letih 1967 in 1968 se je Bojan Adamiè udeleil tudi Festivala zabavne glasbe v Riu de
Janieru, kjer je zastopal tedanjo Jugoslavijo. Na drugem Festivalu v brazilski prestolnici
(1967) se je predstavil z Mornarjevo alostno pesmijo na besedilo Miroslava Košute v
izvedbi Vica Vukova, naslednje leto pa z Adriano; besedilo je napisal Arsen Dediæ, ki je
pesmico tudi zapel. al nobena ni ohranjena v arhivu Radia Slovenija. Tudi v Riu de
Janeiru ni dobil nobene nagrade in v naših èasopisih smo lahko prebrali, da je bila
predvsem pesem iz leta 1967 pri obèinstvu zelo dobro sprejeta. Veljala je celo za
favoritko, a je strokovna irija ni uvrstila niti v finalni veèer (Ivo Štrakl, »Festival kot
nogometna tekma«, TT – Tedenska tribuna, 15. 11. 1967, str. 11).
ZAKLJUÈEK
Bojan Adamiè je pisal popevke od konca druge svetovne vojne in praktièno vse do svoje
smrti. Bil je vsestranski inovator, mojster lepih in uèinkovitih melodij, ki so izhajale iz
naše domaèe tradicije, a jih je znal oplemenititi z elementi dobrega, tradicionalnega jazza
v stilu Glenna Millerja. Imel je velik smisel za vokalno glasbo, zato je znal izbirati in
»odkrivati« pevce, predvsem dobre pevke, ki so njegove popevke – pod skrbnim
vodstvom izkušenega mojstra - izvajali sprošèeno, z velikim navdušenjem in z
nadarjenostjo. Nikoli ni ustvarjal za nagrade. Na popevkarskem podroèju jih ni dobil
veliko. Najveèji uspeh mu je bil Zlati klopotec na Veseli jeseni 1974 za Ribn’èana v
izvedbi Braca Korena. Na Slovenski popevki in na Melodijah morja in sonca so nagrade
dobivali drugi, veliki mojster je bil le obèasni sodelavec. Zanimivo je tudi, da v Sloveniji
164
BOJAN ADAMIÈ (1912–1995)
nikoli ni prejel nagrade za kakšnega od svojih odliènih aranmajev. Njegovo naklonjenost
istrskemu melosu so opazili na festivalu Melodije Istre in Kvarnerja, na katerem je dobil
kar dvakrat nagrado za najboljše izkorišèeni istrski melos: 1971 za Utakalnico, zapel jo je
Tomislav Boriæ in 1974 za E da im je sidro molat bio v izvedbi Beti Jurkoviè. Za
Utakalnico je bil nagrajen tudi za originalni aranma. Z vrsto pesmi je sodeloval na
festivalih Kajkavske popevke v Krapini in Slavonija v Slavonski Poegi, kjer se je izkazal
tudi za dobrega poznavalca kajkavskega in slavonskega melosa. Adamièeve popevke so
pustile vidne sledove v naši zabavni glasbi; od prvih, udarnih koraènic (Ko zapojemo
veselo, Horuk v nove èase) in prijaznih, domaèijskih vi (Marièka, Ko boš prišla na Bled),
do vse bolj svetovljanskih pesmi, ki so jih plemenitili elementi jazza (viga, Zlati april)
in tistih, v katerih je znal duhovito besedilo tako spretno zdruiti s prijetno, lahkotno
glasbo (To je moj zlati sin, Išèemo oèka, Breskvice). Zelo uspešen je bil predvsem tudi v
pesmicah, ki so nastale na besedila v dialektih (dolenjski, štajerski, kajkavski, slavonski,
istrski), saj je v njih lahko izrazil svoje znanje, razgledanost in ljubezen do znaèilnosti
slovenske in hrvaške folklorne tradicije.2
DODATEK:
SEZNAM POPEVK BOJANA ADMIÈA, S KATERIMI JE SODELOVAL NA
NATEÈAJU ZA PESEM EVROVIZIJE IN NA FESTIVALIH (SLOVENSKIH IN
HRVAŠKIH):
(navedeno je leto, naslov pesmi, avtor besedila in izvajalec ali izvajalci)
NATEÈAJ ZA PESEM EVROVIZIJE:
1964 ZLATI APRIL Gregor Strniša Marjana Deraj
1965 TO JE MOJ ZLATI SINF rane Milèinski Jeek Marjana Deraj
1968 BALADA O POVRATKU Arsen Dediæ arko Danèuo
1969 ÈAROVNICA Tone Pavèek Marjana Deraj
1970 SREÈA JE SPATI NA SVOJEM Ervin Fritz Marjana Deraj
1973 ZELENO SONCE Elza Budau Janko Ropret
1974 KOSTANJI Ervin Fritz Oto Pestner
OPATIJA:
1970 RANO POPOLDNE Elza Budau Elda Viler in Majda Sepe
1973 ZELENO SONCE Elza Budau Janko Ropret
1974 KOSTANJI Ervin Fritz Oto Pestner
Opomba:
V sedemdesetih letih nekaj èasa niso organizirali posebnega nateèaja za Popevko Evrovizije,
ampak so jo izbirali kar na zveznem festivalu v Opatiji, zato navajam Adamièevi pesmi Zeleno
sonce in Kostanji obakrat.
165
Vladimir Frantar, POPEVKA IN BOJAN ADAMIÈ
2 V svojem prispevku ne obravnavam Adamièevega popevkarskega delovanja v Beogradu (festival
Beogradsko proleæe – Beograjska pomlad in Armijski festival), ker mi arhivi niso bili dostopni, sicer pa
Adamièevo delovanje v Beogradu v svojem prispevku obravnava Vladimir Mustajbašiæ.
SLOVENSKA POPEVKA:
1963 SNEGULJÈICA Gregor Strniša Stane Mancini in
Rafko Irgoliè
1964 LIPOVA RUMBA Vitomil Zupan Irena Kohont in
Simeon Gugulovski
VEÈER Svetlana Makaroviè Ivanka Kraševec in
Sonja Berce
1969 STAREC IN MORJE Ervin Fritz Bor Gostiša
1970 IŠÈEMO OÈKA Ervin Fritz Sonja Gabršèek in
Biserka Spevec
1972 PILULA ZA SREÈO Elza Budau Sonja Gabršèek in
Zdena Lorencová
1975 BRESKVICE Ervin Fritz Sonja Gabršèek in Fabienne
POMLADI V OBJEM Jelka muc-Kušar Ultra in Plavci
1977 PRVI APRIL Elza Budau Marjeta Ramšak in
Regina Thoss
1979 STE POZNALI TISTO METO? Dušan Bial Meri Avsenak in
Paula Koivuniemi
VESELA JESEN:
1974 KOLINE Dragica Škerlevaj Ida Škrabar
RIBN’ÈAN Marjan Stare Braco Koren
1975 VESELI ŠTAJERSKI PJEBI Jelka Kušar Marjetka Falk
GOBE, GOBE Marjan Stare Braco Koren
1977 KLOBASE I CVIÈEK Jelka muc Edvin Fliser
KO JE V ROTAH
ÈREŠNA ZREVA Marjan Stare Braco Koren
1978 BISTAHOR Dušan Bial Braco Koren
1979 NA TURN SO GA PRVEZALE Dušan Bial Braco Koren
1980 SPET NE DELA TERMINAL Marjan Stare Braco Koren
1981 POGUMNI MATEVEK Marjan Stare Dušan Kobal
1985 GEPL Miroslav Slana Meri Avsenak
1986 MOJ OÈKA MA PA
AVTA DVA Miroslav Slana Ansambel R
1989 KRAVJI TAT Miroslav Slana Dragica Balek
Nagrade: Zlati klopotec 1974 RIBN’ÈAN
Nagrada za besedilo 1977 KO JE V ROTAH
ÈREŠNA ZREVA
Nagrada za besedilo 1985 GEPL
MELODIJE MORJA IN SONCA:
1978 ÈAO LJUBLJANA Dušan Bial Meri Avsenak
1979 PA NE GREM DOMOV Dušan Bial Meri Avsenak
KRAPINA:
1968 PREK SUTLE MOST Stjepan Jakševac Tatjana Gros+ Toni Leskovar
in Elvira Voæa+Rafko Irgoliè
1972 TI ZEMLA MATI Ljubica Konjeviæ Tomislav Boriæ
1973 SME JENE JEMEJNE Ljubica Konjeviæ Bojan Kodriè in
Dušan Danèuo
1975 LICITARSKO SRCE Milena Kalmeta Zdenka Vuèkoviæ
1978 VRNI SE, VRNI Stjepan Jakševac Višnja Korbar
166
BOJAN ADAMIÈ (1912–1995)
SLAVONIJA:
1973 KIRVAJ, KIRVAJ Ljubica Konjeviæ Vjekoslav Jutt
1973 IMALA SAM DRAGANA Ljubica Konjeviæ Gita Šerman in
Radojka Šverko
1975 KAD SE BERU KUKURUZI Stjepan Benzon Vjekoslav Jutt
1976 HOP, HOP NOGE LETE Ljubica Konjeviæ Ljiljana Petroviæ
MELODIJE ISTRE IN KVARNERJA:
1970 NA LAHKU RUKU Anton Mavrinac-
Filonov Tomislav Boriæ
1971 UTAKALNICA Ivan Brdar Tomislav Boriæ
1972 STARI RIBAR Josip Tomin Hrvoje Hegedušiæ
1973 NEKA NAS NE IŠÆU Stjepan Benzon Mladen Kozjak
DA DAI Stjepan Benzon Franjo Paladin
1974 E DA IM JE SIDRO MOLAT BIO Izidor Èubraniæ Beti Jurkoviè
ROA OD MOJIH SUZA Stjepan Benzon Zdenko Cigoj
1975 NAŠA FONTANA Stjepan Benzon Aldo Galeazzi
ÈA JE ÈA Ljerka Miladinov Milka Èakarun-Lenac
1977 BUBANJ I MUIKA David Kabalin Srdjan Breškoviæ+
Grupa Arsenali
NAGRADE:
Nagrada za najboljše izkorišèeni istrski melos
1971 UTAKALNICA
Nagrada za najboljši aranma 1971 UTAKALNICA
Nagrada za najboljše
izkorišèeni istrski melos 1974 E DA IM JE SIDRO
MOLAT BIO
Viri in literatura:
Vladimir Frantar: »Enkrat še zapoj …« 50 let Slovenske popevke, Celje: Celjska
Mohorjeva druba, 2012.
Spletna stran: http://www.bojan-adamic.si/.
Glasbeni arhiv Radia Slovenija.
Glasbena zbirka NUK.
167
Vladimir Frantar, POPEVKA IN BOJAN ADAMIÈ
Bojan Adamiè and Popular Songs
Summary
The versatile musician Bojan Adamiè was – among other things – the founder of Slovene
popular songs, as well as the creator and recreator of this musical genre not only in
Slovenia but throughout the former Yugoslavia. Just as in so many other areas, the
»Master« performed pioneering work in this field as well, since he – after World War II –
wrote some of the first Slovene popular songs, which were sung by famous singers such
as: Jelka Cvetear, Stance Mancini, Sonja Hoèevar, Zlata Ognjanoviæ, Beti Jurkoviè,
Marjana Deraj, Majda Sepe, etc. As a conductor and arranger, he was involved in the
very first festivals of Yugoslav popular music in Opatija and later participated as a
composer, conductor and arranger at numerous (in fact almost all) festivals in Slovenia
and former Yugoslavia (Slovenska popevka – Eng. Slovenian popular songs, Vesela jesen
– Eng. Happy Autumn, Melodije morja in sonca – Eng. Melodies of the Sea and Sun,
Kajkavska popevka v Krapini – Kajkavian popular songs in Krapina, Melodije Istre in
Kvarnerja – Eng. Melodies of Istra and Kvarner and others) He competed several times in
the competition to select the Yugoslav entry for the Eurovision Song Contest; in 1964, his
song, Zlati april (Gold April), performed by Marjana Deraj, made it into the last round.
Bojan Adamiè rarely received awards at festivals of popular music, but left an important
mark with his work in this genre, often working with younger singers of the time: Sonja
Gabršèek, Marjeta Ramšak, Braco Koren, Meri Avsenak and others. He devoted his last
creative period almost entirely to chanson.3
168
BOJAN ADAMIÈ (1912–1995)
3 Prevod Boris Pirš.