J Ilir • i>f \f ul i/ff"«- : ■' ni ir " ?(?•••* * ■ '7 i / . 'i , 0300^2.S2- Krizostom, po Božjem usmiljenji in po milosti apostolskega sedeža knezoškof Ljubljanski vsem vernim Ljubljanske škofije zveličanje in blagoslov v Gospodu! YYY „ A voja vera ti je pomagala 11 ! govori danes v evangeliji nad slepim Bartimejem Gospod, in ubogi slepec postane sedaj najsrefcneji človek — saj je spregledal! „Tvoj a vera ti je pomagala 11 — ta klic Gospodov se ponavlja skoraj da na vseh listih novega zakona — ker terdne vere, kot nepremična skala stanovitne vere, Abrahamove vere išče Gospod, preden komu čudežno, pomaga. Kako veliko moč pa je vselej imela ta sveta vera, tako-le popisuje Apostelj v listu do Hebrejcev: Po veri so pravični stare zaveze premagali kraljestva, delali pravico, dosegli obljube, levom zamašili žrela, ugasili silne ognje, ubežali ostremu meču, ozdravili se od slabosti, bili močni v boji in odgnali zunanjih vojske; prejele so žene svoj e mer t ve iz mer t vili obujene. Eni pa so bili razpeti, ker niso hoteli reženj a, da bi našli b olj e vstaj e n j e. E n i so p a z a sr a m o v a n j e in t e p en j e ter p eli, zraven tudi železj e in j e če; kamenjani so bili, skušani, z mečem umorjeni, ubožni, stiskani, zatirani, katerih svet ni bil vreden; in so se potikali po puščavah, p o g or ah in beri ogih in p o d z e m elj s k ih j a m a h. In ti vsi so bili s pričevanjem vere najdeni pravični. Ljubljeni v Gospodu! Yi ste tako srečni, da se Vam vera, v kateri je taka moč, da se Vam Kristusova sveta vera razlaga po Božjih hramih nedeljo za nedeljo, praznik za praznikom, leto za letom. Z veliko vnemo se trudijo v uku svete vere moji poslanci, Vaši duhovni, in z veseljem Vam povem, da imajo mnogo sadu med Vami (Rimlj. 1, 13). bani se tega prepričujem vsak dan, kadar hodim po naši deželi s svetim Duhom poterdovaje v veri Vašo mladost. Ob takih priložnostih vidim, da ste, ljubi moji, v veri skoraj vseskozi dobro podučeni Vi in Vaši otroci. Hvaležen svojim zvestim sodelavcem v vinogradu Gospodovem, ki Vam blaženo poročilo o sveti veri razlagajo vse leto s svetega kraja, govorim pa tudi jaz Vam vsem skupaj vsako leto enkrat, in to današnjo nedeljo po svojem pastirskem pisanji. — Kaj bi Vam torej jaz, ki mi je butara višega pastirstva naložena, danes povedal'.'' Prav to Vam povem, kar Vaši dušni pastirji, moji pomagalci. Tudi jaz med Vami druzega ne vem kot Jezusa Kristusa, in sicer njega na križi (1. Kor. 2, 2), in v ničem drugem se nočem hvaliti, raziin v njeni, ki mu je za nas vse smert bila na lesu svetega križa. Vam in Vašim dragim otrokom oznanjajo Vaši duhovni nauk sv. vere; tudi jaz nobenega druzega poročila do Vas ne poznam, kot oznanilo ljubezni in miru, oznanilo sv. vere. „Tvoja vera ti je pomagala 11 ! govori danes slepemu ob poti v Jeriho Gospod, in slepec telesno spregleda. Ljubi moji! Vi pa dušno niste spregledali včeraj še le, ali danes kot Bartimej. Vi gledate v sv. veri že uotgo. isobeuen izmed Vas se ne spominja dneva, da bi ga ne bili v njega jutru dobra mati znamovali z znamenjem svetega križa, ko so ga vzdignili iz* spanja; nobeden Vas mi ne ve povedati večera, da bi ga v posteljo ne bna položna zopet tista ljuba roka, večidel materina roka, brez znamenja vere, svetega križa. Z milostivim očesom je tedaj gledala Božja usmiljenost do Vas, še preden ste na svetu bili, da ste se rodili v katoliški deželi; da so Vaši stariši pervi Vam sklepali nedolžne ročice k Bogu, stvarniku vesoljstva; da sedaj odraščeni čujete ta nauk, kadar hočete m kjer hočete v cerkvah po naši deželi. Neprecenljiva sreča je to Vam, da se Vaši otroci po dobrih šolali uce prav tistega kerščanskega nauka, kot ga Vi znate; prav tiste svete vere, kot je Vaša, vere, ki je premagala svet — vera naša. Vi imate od rojstva ta zaklad, največi zaklad, tako smem reči, Jezusovo sv. vero. Blagor Vam! Vi se prosto smete zbirati v svojih cerkvah: premožni in ubogi, visoki in nizki; vsi imate do Božje hiše, vsi do zakramentov enake pravice. Vam tu v posvečenem Božjem hramu ne zavira pogleda v najsveteje, kot Judom kedaj v starem zakonu, tisto pregrinjalo, ki je ločevalo najsveteje in sveto. Vi v najpo- polneji veri. v kerščanstvu, gledate sedaj brez kakega pregrinjala — naravnost v Božje serce. A, kar Vi vse življenje že imate, tega nimajo vsa ljudstva po zemlji. Kakor ste v veri srečni Vi, tako drugi niso. Veliko celih ljudstev je še, ki o edinem Bogu ne vedo prav ničesa; veliko njih je, ki ne poznajo tega, ki ga je poslal — Jezusa Kristusa; veliko tacih, ki poznajo sicer Boga, a niso z nami v zvezi, ker so kristijani, a ne katoličani. Vem, da se Vam, ker ste čutečega serca, smilijo vsi ti, ki so poklicani kot Vi hiti dediči Božjega kraljestva v nebesih; pa se Vam, dragi moji, zde skoraj da izključeni iz nebes — saj nimajo najdražega posestva, prave svete vere. In ker se Vam smilijo, pomagali bi jim radi, to vem. Samo tega me prašate: Kako in katerim njih hočemo hiti v pomoč ? Kako? to že znate; to ste do sedaj storili že večkrat in obilo. Vem, da Vam je v dejanji znano, kar Apostelj piše Galačanom (5, 6): „V Kristusu Jezusu velja vera, katera dela po ljubezni" ; in kar Korinčanom: „Ko bi imel vso vero, tako da bi prestavljal gore, ljubezni pa bi ne imel, nič nisem. “ Znano mi je, da v svojem dejanji veste, kar pravi sv. Jakob (2, 14): „Kaj pomaga, moji bratje! če kdo pravi, da ima vero, nima pa del? Ga bo li vera zveličati mogla?" in (2, 26): „Kakor je namreč telo brez duše mertvo, tako je tudi vera mertva brez del.“ Zato se Vam nisem zastonj oglasil vlanskega leta obsorej za dva velika zavoda v Ljubljani; ne zastonj za podporo sv. Očetu. Z nekim strahom sem vam priporočal tako obširno radodarnost; mislil sem vselej, da bo presegala Vaše moči. A zmotil sem se, zmotil v svoje veselje. Pod neumorno vnemo svojih dušnih pastirjev ste storili vlani menda več, kakor ste mogli. — Glejte tako v veri, ki Vas ljubezni uči, znate pomagati, brez da Vas jaz mnogo unemam. Koliko ste bili navajeni storiti že od nekdaj, ko ste namreč z deli sv. vere, s svojimi milimi darovi šli na pomoč oznanovalcem Jezusove vere po Ameriki in po Afriki. Koliko darov ste pošiljali Marijini družbi za afrikanske spreobernjence posebno še takrat, ko je veliko sinov naše dežele v Afriki bilo misijonarjev. Kako darežljivo ste odpirali roke vselej za bratovščino sv. Leopolda, misijonom v Ameriki v prid, kjer še sedaj mnogo duhovnov, na Kranjskem rojenih, oznanuje Amerikanom pravo sv. vero. Tako ste v delih sv. vere bogati bili že pred davnim: za razširjanje sv. vere po daljni Ameriki in Afriki ste se od začetka vnemali po Kranjskem. Vodilo pri tem blagem delovanji Vam je bila Božja ljubezen, obsegajoča vse ljudi in hoteča, da bi bili izveličani vsi ljudje in prišli k spoznanju resnice. Katerim njih naj pomagamo sedaj? me prašate na dalje. čujte! V nekaterih krajih na Notranjskem zavoljo letošnjih slabih pridelkov na polji lakota terka na vrata. Ko hote, srečneji izmed Vas, hvaležni Bogu vživali njegovih darov, zmislite se takrat svojih stradajočih sodeželanov po Notranjskem in drugod ne pustite jih lačnih biti med tem, ko Vam je po Božji dobroti v obilnosti vsakdanjega kruha. Vaša deželska gosposka Vas kliče prav te dni Notranjcem na pomoč in že se tudi stisek na Dolenjskem omenja. Prav s povdarkom še jaz podpiram ta klic cesarskih gosposek: kajti kakor naj se sodeželan veseli sodeželanove sreče, tako naj tuguje z nesrečnim in tako naj potrebnemu rojaku bode v dejansko pomoč. Premožneji sosed naj seže pod ramo ubožnejemu sosedu. In katerim, ko smo se spomnili bivalcev prav v domači deželi, naj bi še pomagali? Vas čujem prašati. Ko odgovarjam temu Vašemu vprašanju, zopet ne vodim Vašega pogleda tako daleč, ne v Ameriko, ne v Afriko, ampak v bližino; v kraj, kjer stanujejo prav naši kervni bratje in sestre: v novo pridobljene dežele našega cesarstva Vas popeljem. Naša hrabra vojska je po ukazu svitlega nam vladarja predvlanskim zasedla dve novi deželi na jugu Bosno in Ercegovino. Znana zgodba Vam je to, ker marsikateri Vaših sinov se je vsled ukaza verhovnega vojnega gospodarja doli podal. Mnogi so se po slavnem delu veseli vemili domu; nekaterega njih pa je zastonj pričakovalo materino serce. Tu v Bosni in Ercegovim stanuje bistro ljudstvo, a ubožno brez mere. To ljudstvo nima zadostnih šol, torej ne še dostojne omike. Neprijatelj kerščanskega imena je bil do sedaj več kot štiri sto let njega ljuti vladar in stiskalec. Prešla vojskina doba pa je, kot vselej za vsako deželo, tudi temu ljudstvu sama ob sebi bila prehuda šiba. Vem, da ste v obilnosti ubogim v pomoč; vem, da si pritergujete od svojih ust, in to mi je, dragi moji, samemu mogočen izgled. Dobro pa tudi vem, da prirojene si dobrotljivosti nikdar opustili ne bote, ker 3 postala Vam je druga narava. — Zato sem sklenil v današnjem listu do Vas opozoriti Vas še tega dobrega ljudstva, Vaših bratov v jugu. Predragi v Gospodu! Če ste z veliko vnemo bili vselej v pomoč tujim potrebam, ne pozabite sedaj svoje kervi: bivalcev našega cesarstva. Spominjajte se ob njih Aposteljnovega klica: Kdor za svoje, zlasti za domače ne skerbi, je vero zatajil! V prav posebno žalostnem stanu so pa v Bosni in Ercegovim izmed kristijanov osobito spoznovalci rimskokatoliške vere. Cerkva, kot jih imate po deželi vsled skerbi svojih prednikov in svoje, oni reveži doli ne poznajo; lepe cerkvene obleke niso videli nikoli; spodbudljivih slik večidel ni v njihovih altarjih; milodonečih zvonov, ki so tako v obilnem Vaša posest, redoma ne čuje naših bratov uho. Vsega tega, kar Vam tako priljubuje bivanje v svetiščih po naši deželi, tam v Bosni in Ercegovim ni. Pravi Bog v zakramentu stanuje tam doli med perhlim zidovjem, ali pa v kaki leseni kočici, ki jo imenujejo cerkev. Spominjajte se zato posebno v nastoplem postnem času z milimi darovi teh svojih terpečih sobratov, katoličanov po Bosni in Ercegovim. Saj v Tobijevih bukvah berete: „Boljša je molitev s postom in z miloščino, kakor spravljati zaklade zlata; miloščina namreč reši smerti in ona je, ki grehe zbrisuje ter pomaga najti milost in večno življenje." Storite za te ubožčeke, svoje brate in sestre to, kar Vam Vaše dobro serce narekuje. Drobtinica, ki Vam odpada z bogato obložene mize, bo njim še vselej dragoceno darilo. Škofijstvo bo hvaležno sprejemalo Vaše darove ter jih po naj gotovejši poti ubogim katoličanom v podporo pošiljalo. Vsak Vaš dar pa, velik ali mal, onemu vdovinemu denarju v tempeljnu podoben, vsak se bode pred Božjim prestolom lesketal kot svitel biser; najmanjega ne bo prezerlo usmiljeno Božje oko. Če ravnate po mojem svetu in moji prošnji do Vas, bode to bratovsko ljudstvo tudi Vas spoznalo sorešilce od dušnega jarma, ki je od telesnega še težje nositi. Nad vsim pa — se Vam bodo to storivšim izpolnile besede večne resnice, ki pravi: „Blagor usmiljenim, ker usmiljenje bodo dosegli." S privoljenjem svetega očeta, papeža Leona XIII., oznanjam za leto 1880 naslednjo Postno postavo za Ljubljansko škofijo. I. Dnevi, o katerih si le priterg-ati treba ali o katerih je dovoljeno le enkrat do sitega se najesti, so: 1. Vsi dnevi štiridesetdanskega posta razun nedelj. 2. Kvateme srede, petki in sabote. 3. Srede in petki v adventu. 4. Dnevi pred binkoštmi (15. maja), pred prazniki ss. Petra in Pavla (28. junija), vnebovzetja Mari¬ jinega (14. avgusta), vseh svetnikov (30. oktobra), čistega spočetja M. D. (7. decembra), in pred Božičem <24. decembra). II. Dnevi, o katerih je prepovedano meso jesti, so: 1. Vsi petki celega leta. 2. Pepelnična sreda, štiri kvaterne srede in kvaterne sabote. 3. Trije zadnji dnevi velikega tedna. 4. Dnevi pred binkoštmi, pred prazniki ss. Petra in Pavla, vnebovzetja Marijinega, vseh svetnikov in ■čistega spočetja M. D. in pred Božičem. III. Hadalje je privaljeno meso jesti: 1. Za celo škofijo, kolikratkoli zapovedan praznik na kak gori imenovan dan pade, o katerem je meso jesti prepovedano. (Tak dan je letos 19. marcij, ker praznik svetega Jožefa na petek pade; tedaj se letos ta dan sme meso jesti; vendar se 25. marcija tudi letos meso ne sme jesti.) 2. Za posamezne kraje, kolikratkoli kak somenj na tak dan pade. (V mnogih fai - ali je po več raznih krajev, ki so eden od druzega oddaljeni; tu poiajšanje ne velja za celo faro, ampak le za tiste kraje, kjer se zaradi somnja večja množica ljudi skup shaja.) 4 3. Za posamezne osobe: a) Razim pepelnične srede, zadnjih treh dni velikega tedna in dni pred binkoštmi in Božičem se ža- vse druge dni polajšanje, to je privoljenje meso jesti, daje: Delavcem v tovarnah (fabrikah) in v premogo- in rudokopih. Popotnikom ki v kerčmah in gostilnicah jedo. Tudi drugim, kateri n. pr. v mestih, tergih, itd. navadno v gostilnico na hrano hodijo. b) Razun velikega petka se za vse druge dni tako polajšanje daje: Železniškim kondukterjem. Vsem, ki z železnico potujejo in so prisiljeni na železničnih postajah v ondotnih gostilnicah jesti- Tistim, ki zaradi zdravja v kopelih bivajo, njihovim ondi bivajočim družinam in poslom. c) Vse dni, brez izjeme, smejo mesne jedi vživati: Tisti, kateri so zaradi prevelike revščine jesti primorani karkoli dobe; tudi drugi, ki v družinah služijo ali žive, kjer se postno ne kuha. Vendar naj gledajo, če je jnoč, da se vsaj veliki petek mesnih jedi zderže. IV. V se tiste postne dni v letu, o katerih je le enkrat najesti se pripuščeno, in ves štiridesetčlanski postni čas, tudi ob nedeljah je uživanje rib in mesa pri ravno tistem obedu prepovedano. Treba se je ali mesa ali rib zderžati. Razun tega v oziru postne zapovedi še naslednje določujem: 1. V jedi pri ter g« v ati si ni potreba: bolnikom, nadalje onim, ki težka dela opravljajo, slednjič onim, ki eden in dvajsetega leta še nijso dopolnili, ali pa so šestdeseto prestopili. 2. Oni, katerih ne veže zapoved v jedi pritergovati si, smejo tiste dni, o katerih je to zapovedano, mesno jesti pa ne popolnoma prepovedano, — meso jesti, kolikratkoli med dnevom jed vživajo; nasproti pa smejo oni, katere zapoved v jedi pritergovati si veže, tiste dni meso le o poludne in tudi zvečer vživati, pa si zvečer po dolžnosti pritergovati. 3. Gospodje tajmoštri in spovedniki so pooblaščeni, o slučajni resnični potrebi prepoved o vživanji mesa še bolj zlajšati, vzlasti pa dovoliti, da se pri napravljanji postnih jedi, razun velikega petka in kvaternih petkov, mesto masla sme svinjska maščoba rabiti. Kdor misli, da mu je stalne dispense potreba, naj se zastran tega na školijstvo oberne. 4. Tukaj navedena določila pa ne veljajo tudi za redovnike, oni se ravnajo po svojih pravilih. 5. A si verni, ki se polajšanja zastran vživanja mesa poslužujejo, : naj tiste dni štiridesetdanskega posta, o katerih meso jedo, petkrat „0čenaš in Češenamarijo" na čast bridkega'terpljenja in smerti Jezusa Kristusa molijo. Vendar jim je na prosto voljo dano, mesto tega primerno miloščino dajati. „Zderžite se, predragi, spačenega poželenja, katero je na svetu; tudi si z vso skerbjo prizadevajte skazovati v svoji veri čednost, v čednosti pa spoznanje, v spoznanji pa zderžljivost, v zderžljivosti pa poterpežljivost, v poterpežljivosti ( pa pobožnost, v pobožnosti pa bratoljubnost, v bratoljubnosti pa ljubezen. Ako namreč te reči imate, in so obilno pri Vas, Vas ne bodo praznih in brez sadu pustile v spoznanji Gospoda našega Jezusa Kristusa, — Za tega voljo, bratje, prizadevajte si bolj in bolj, da po dobrih delih svoj poklic in svoje izvoljenje ugotovite. Zakaj tako Vam bo obilno dano, da pojdete v večno kraljestvo Gospoda našega in Zveličarja Jezusa Kristusa. 11 (1. Pet. 1, 4—11). Milost Gospoda našega Jezusa Kristusa, in ljubezen božja in deležnost svetega Buha bodi z Vami vsemi. Amen. Dano v Ljubljani v nedeljo pred pepelnico, 8. februarija 1880. Krizostom, knezoškof. bere. Opomba s Ta pastirski list s postno postavo vred naj se pustno nedeljo (Quinquagesima) vernemu ljudstvu s prižnice Med letom naj se vsak post posebej prejšnjo nedeljo oznani. it: