Leto XXVIII. Štev. 1. Poštnina plačana v gotovini Lendava 5. januarja 1941. Cena 2 din. V novem letu naš domači kato- liški tisk v vsako prekmursko hišo ! Letna naročnina: na skupni naslov 28 din, na posamezni 36 din, za inozemstvo 84 din, z „M. listomˮ 110 din, za Ameriko 3 dolare Štev. položnice 11 - 896 Najmanjši oglas 15 din. Rokopise ne vračamo. Uredništvo: M. Sobota, Križeva ul. 4 Izhajajo vsak četrtek za naslednjo nedeljo Uprava: M. Sobota Blagoslovljeno in milostipolno novo leto želi vsem našim naročnikom uredništvo in uprava. Na pragu l.1941. Dosedanji lastnik „Novinˮ g. Klekl se poslavlja od njih. Primerno bi bilo, da bi si ob tej priliki predo- čili ves njegov trud, požrtvovalno delo in nesebično ljubezen do naših listov, do našega ljudstva in veliko razume- vanje za njegove potrebe. To bi bila Vsaj skromna zahvala za njegove trüde v imenu naročnikov. Toda vemo, da si g. Klekl v svoji skromnosti tega ne želi. „Novineˮ same od svojega početka, kakor tudi „Marijin Listˮ in Kalendar najbolj glasno svedočijo, kaj so imeli polnih 36 let v osebi g. Klekla, kako je skrbel zanje in jim bil z vso dušo vdan. Tudi, če ne bi ničesar drugega storil za naše ljudstvo, bodo ti listi molče, a glasno govorili, kako more duhovnik, kmetski sin Slovenske Krajine ljubiti svoje ljudstvo, pisati za njega in prisluhniti potrebam in željam ljud- stva. O vsem tem bo zgodovina dala častno in dostojno mesto g. Kleklu. Mi dostavljamo temu samo to, da se lastništvo in uredništvo spremeni, katoliški düh „Novinˮ pa, ostane. Za- kaj? Naš list je pisan predvsem za katoliške ljudi. Naše „Novineˮ čita predvsem naš kmet, ki ves teden trd dela na polju, ob nedeljah in svetkih, kakor tudi ob dolgih zimskih večerih pa vzame v žuljavo in raskavo roko naš list, da najde v njem to, kar mu je potrebno vedeti, O čem bomo pisali? Predsem bomo napovedali boj komunizma gro- bokopu naroda, krivicam, verski ter narodni brezbrižnosti, sploh čuvali poštenje našega ljudstva. - Posvečali bomo predvsem paž- njo vsem razruševalnim in podtalnim silam, ki hočejo izpodkopati temelje našim drüžinam in oslabiti’ naše ver- sko prepričanje. Če so „Novineˮ bile doslej bra- nik verskega življenja in narodne za- vesti, hočejo biti zveste tudi za naprej. Borili se bomo tudi zato, da bo vsak naš človek imel človeka vredno življenje, kolikor se pač v teh ne- urejenih časih doseči da. Stare krščanske navade hočemo očuvati pred prahom pozabljenja in jim zopet dati častno mesto v naših drü- žinah. Spoštovali bomo jezik druge na- rodnosti, toda svoj slovenski materin- ski jezik bomo branili in zagovarjali z vsem žarom naših src. Mi se zave- damo, da smo slovenski jezik pode- dovali od svojih očetov kakor polje, ki ga naj čuvamo in obdelujemo. Saj ti vsak kot v domači hiši, vsaka trata med domačimi njivami in zrak, ki ga vdihavaš, trka na srce: Slovenec si. Zato se bomo borili za naš slovenski jezik. Kajti samo z njim ostanemo to, kar smo: Bogu zvesti, narodno zavedni in v lastni državi svobodni. Za pravico se bomo zavzemali, pod obrambo jemali trpeče. Mogoče se bo kdo ob naših razkritjih vzne- voljil ali celo razburil. Nič zato! To hočemo: da se predrami v nas vseh zavest, da smo v najsevernejšem ko- tička slovenske zemlje res dobri ka- toličani in zavedni Slovenci. Obveščali vas bomo o vsem, kar se važnega zgodi v našem kraju, v državi in vsem svetu. Pri tem nam lahko pomaga vsak tako, da vse, kar je spomina vrednega, zapiše in nam pošlje. Pojdimo z božjo pomočjo na delo z zdrüženimi in skupnimi močmi za lepšo bodočnost našega ljudstva! Novoletno pismo prevzviš. škofa dr. Ivana Tomažiča čitateljem „Novinˮ Spoštovanim čitateljem „Novinˮ Slovenske Krajine! Važno in potrebno je, da delamo za širjenje dob- rega tiska. Katoliški tisk mora poučevatl v verskem in prosvetnem oziru, mora vzgajati za krščansko življenje, mora vse pojave vsakdanjega življenja kazati in osvetlje- vati v lüči krščanskih resnic, mora te resnice zagovarjati in jih braniti pred nasprotniki. Katoliški tisk mora krš- čanski miselnosti v javnosti priboriti tisto mesto, ki ji po pravici gre. Da naš tisk privabi čim širšt krog naročnikov, jim mora nuditi še raznoterega zabavnega čtiva, pri tem pa mora paziti, da prinaša le to, kar je res lepo in kar bralca dviga, vzgaja in ga dela plemenitejšega. Za dober tisk je treba veliko žrtvovati. Papež Be- nedikt XV. je rekel: „Storite vse, da rešite in izpopol- ni dober tisk, to je prva dolžnost; druga pa je, da ga podpirate, če treba, tudi z največjimi žrtvami.“ Papež Pij XI. opominja: „Zaman boste zidali cerkve, gradili bolnišnice in dobrodelne zavode , zaman odpirati šole, če boste zanemarjati tisk ˮ. V tem smislu želim, da bi Novine z božjo pomočjo in z božjim blagoslovom dosegle veliko zveličavnih uspehov. Maribor, dne 22. decembra 1940. Škof.apostolski administrator: IVAN JOŽEF Misli ob novem letu Zopet smo za en stopaj bliže večnosti. Drvimo naprej in se včasih komaj utegnemo Vprašati, kam. Vsak bi le rad vedel, kako dolgo mu je odmerjeno življenje na zemlji in kdaj se pretrga nit njegovega življenja. In prav zato si na pragu novega leta segamo v roké in drug drugemu želimo blaženo in srečno novo leto, ker je bodočnost pred nami kakor zaprta knjiga s sedmerimi pečati. Ne vemo, kakšno bo novo leto, kaj nam bo pri- neslo. Morda bo veselo. Da bi le bilo! Morda nam prinese novo gorje in žalost. Morda siromaštvo, morda pa bogastvo. Pa pravijo, da je vsak sam svoje sreče kovač. Za lastno osebnost že, toda za srečo narodov? Na lastne oči vidimo v današnji orjaški vojni, kakor je ne pomni svet, kako življenjske prilike tudi najmočnejši narod vržejo ob tla. Morda še vrh tega pride vihar in podre in razrüši vse, kar je s težavo dozidano. Kaj naj torej počnem v novem letu, se bo morda marsikateri vprašal ? Ali se naj kar vdamo neizbežni usodi, če ne moremo v naprej doznati tek svojega življenja? Le počasi, prijatelj! Kovala bova kljub temu svojo srečo. Res se večkrat tebi in meni zazdi, da držiš svojo srečo trdno v rokah, pa se ti nenadoma, ko najmanj mis- liš, poškali iz rok. Le poglej; sejemo vsako spomlad, pa vendar ne moremo z vso gotovostjo računati na dobro že- tev. Zidamo hiše in kaj vemo, če se ne bodo nekega dne tujci naselili v njih, nas pa pognali na cesto. Pa sejemo in zidamo kljub temu! Nikdo ti ne bo dejal, da si nespa- meten. Še pohvale boš deležen, kako si marljiv in delaven. Koncem koncev res ni treba kloniti glavo in nositi črne misli v duši. V velikem delu Evrope je še mnogo hujše kakor je pri nas. Razen tega pa so naši ljudje vztrajni in sveži, da prebrodijo težkoče in z upanjem pričakujejo bolj- ših dni in lepšo bodočnost. Saj smo živeli še v mnogo težjih prilikah kakor so današnje, a smo se znali vselej izkopali s svojo žilavostjo iz tega. Imamo tudi zemljo, ki ima vse pogoje, za delo, živ- ljenje in blagostanje. In to zemljo, napojeno s sragami na- ših prednikov, nam težko kdo odvzame ali na mah uniči. Z resnim delom in vero v lepšo in srečnejšo bodoč- nost ob varnem vodstvu božje roke stopimo v novo leto. Tako si bodo tudi „Novineˮ kovale svojo srečo in s tem tudi srečo našega ljudstva. Srčna želja in novoletni pozdrav „Novinˮ je, da bi Bog bil vsem tolažnik v nevolah, vodil njihove stopinje in delil dobrote. Naj ti božja roka čuva dragi dom, ki si ga morda moral zapustiti! Naj čuva va- šega sina, hčer, moža, ženo, očeta, brata doma in v tujini! Zlasti pa naj ljubeča božja roka čuva nad zibelko vašega najmlajšega ! Pomen in važnost „Novinˮ za naše ljudstvo Gospod urednik me je oproso, naj napišem za novoletno številko „Novinˮ nekaj od pomena ino važ- nosti „Novinˮ za naše lüdstvo. Na- pišem. A napišem ne v svojem, nego v imeni tistih, za štere so „Novineˮ določene v imeni našega lüdstva. Naj zato lüdstvo govori. „Ka so pomenile „Novineˮ i ka pomenijo za nas prebivalce Slovenske Krajine? Pomenile so i pomenijo zdaj ešče bole kak prle, pravo pot včijo nas lübiti svojo materno reč, svoj slo- venski narod. Ta lübezen je boža za- poved. Vodijo nas po poti jakosti, štere je Kristuš kazao v celom svojem živ- lenji, v šterih smo ga po njegovoj za- povedi dužni nasledüvati. Vu jezernoj zmoti sveta nam naznanjajo čisti Kri- stušov navuk. One so nas krepile, da smo junaško odbili šestmesečni komunistični napad leta 1919. One nas tüdi zdaj krepijo, da premagamo de- nešnje Vablive navuke komunizma i njegovih bratov i sester. Zadruge i njihovo veliko korist za naše gospodarstvo smo po njih spoznali. Po njih so nastale naše po- sojilnice ino drüge gospodarske za- druge. Najlepši njihov sad je naša nepozabna i nikdar zadosta prehva- ljena Agrarna, zadruga v Črensovcih. S pomočjov njenih pravil smo rešili vnogo agrarne zemlé pred dragim od- küpom i smo čakali na stalen agrarni zakon. S pomočjov te zadruge so si najmenje stomilijon dinarov prihranili siromašni agrarni interesentje i rešili svoje domačije odtüjitve. V politiki smo bili deca v prvej- šoj državi, ar so nam narodne pra- vice ne prizivali i za nje se boriti je bilo telko, kak glavo v nevarnost postavlati. „Novineˮ so svojov nepre- maglivov odločnostjov büdile v nas narodno zavest i nas pripravlale na izpit v političnoj šoli, šteroga smo vsikdar z vekšim uspehom naredili, ar se nas je vsikdar več zbiralo pod za- stavov pokojnoga našega voditela dr. Korošca, šteroga stranka je rasla i do- rasla v Slov. Krajini do punoletnosti. Kelko krivih prorokov je vstajalo bodisi na političnom, bodisi na go- spodarskom ali kulturnom poli, ki so nas šteli v svoje mreže vloviti, da bi jim slüžili pod zvenečimi gesli slobode i samostojnosti! I „Novineˮ so z vseh teh potegnole larvo, krinko i spoznali smo krivce i jim hrbet pokazali. .Novine so nas zbirale na na- rodne slovesnosti ob 10 i 20 letnici naše sloboščine i nas desetjezere zbrale vküp, ar so nas zvale z glasom lübe- zni. V nesreči so nas tolažile i čeravno siromaške, ne samo, da so vno- gim sprosile na višjih mestih podpore, same so nas iz svojega siromaštva tüdi podpirale, gda smo pogoreli, kda nas je povoden orala z naših skrom- nih hiš, gda nas je pobila toča, gda smo ne mogli koraka narediti na poti včenja; najpotrebnejšo potnino so nam one nüdile. Z nami so jokale, z nami so se veselile. Z nami so romale na bojišče, na ležišče v bolnišnicaj, z nami v tüjino i povsod so nam bile kak oča i mati, kak brat i sestra, povsod so nam kazale samo srce i odprete prgišče, nikdar pa ne stisnjene pesnice. V njih so se oglašali tisti, ki so nas lübili. V njih se je pripravlao i pripravo naš mladi rod, da po ope- šanom starom uredniki vzeme v roke 2 NOVINE 5. januara 1941. te dühovni plüg i orje z njim našo zemlo, našo düšo, naše srce, naše misli, reči i djanje, da posejamo samo dobro seme i ženjamo stoteri sad. I zdaj pa povesimo glavo. Več- krat smo bili nezahvalni. V kot smo metali svojega najbolšega prijatela, „Novineˮ, ki so nas pripelale iz rob- stva v sloboščino, iz teme v svetlobo, iz blata ponižala v samostojno na- rodno državo. Pozabili smo neštete dobrote našega prijatela „Novinˮ i smo jim hrbet obrnoli! Iz nedoletnosti smo postali punoletni i zavrgli smo očo, ki nas je rodio i redio, komi se mamo za vse zahvaliti. Pa kelikokrat smo se vrgli celo v blato i pili čemer pri čtenji slabih listov, čisto vretino istine, v „Novinajˮ glašene, smo pa z zaničavanjom v sebi i v drügih za- mašili. Pa pri vsem tom smo bili ne- štetokrat tak drzni, da smo šli po na- svete, tanače i drügo pomoč k „No- vinamˮ, kda smo proti njim delali, je zametavali, proti njim brsali z rečjov i z djanjom. Povesimo si glavo, kda si nato zmislimo i stisnemo pesnico pa jo položimo na prsi z istinskim požalüvanjom: moja krivda, moja kriv- da, moja velika krivda. Zdaj pa zdignemo glavo i po- nosno gledamo na našega najvekšega prijatela „Novineˮ, ki stopajo z novim letom v 28. leto živlenja i jim z od- prem srcom oblübimo vernost. Verni ostanemo našemi krščan- skomi listi, „Novinamˮ do konca svo- jega živlenja! One bodo vsikdar na prvom mesti pri naročitvi krščanskih listov, pred nje priti ne sme nieden. To zahteva od nas red lübezni, ki jo določa boži zakon. Najprle moramo sebe, svoje domače lübiti, i za temi samo pridejo drügi. Vej je pa jasna Kristušova zapoved: „Lübi bližnjega kak samoga sebe.ˮ Sam sem prvi predmet lübezni i vse drüge morem samo potem lübiti, kda sem i kak sem samoga sebe lübo. S tem smo prebivalci Slovenske Krajine v kratkih rečaj za silo napisali pomen i važnost Novin za nas same. Klekl Jošef, kat. dühovnik, bivši urednik „Novineˮ ob novem letu Novo leto je mejnik časa, iz ka- terega radi pogledamo nazaj in tudi naprej. Tudi naše „Novineˮ so letos do- živele svoje osemdvajseto novo leto. Kaj vidimo, če se zglednemo nazaj na 27 let živlenja naših „Novinˮ. Njihov začetek spada v najbolj nevarno dobo našega narodnega ži- vljenja. To so bili časi, ko so nam napovedali že narodno smrt, časi, ko so izdajice svojega naroda ná visokih položajih izjavljale, da bi otroke slo- venskih mater najraje pomadjarili že v zibelki, da ne bi niti čutili, da niso rojeni Madjari, časi, ko nisi niti v šoli, razen verskega pouka, niti v uradu več slišal Slovenske besede. Dva lista „Muraszombat és Vidéke“ in „Alsó- lendvai Hiradóˮ sta imela nalogo, da preprečita, da bi naše ljudstvo čitalo časopisje v slovenskem jeziku. V teh nevarnih časih so se pojavile „Novineˮ, zagovarjate pravice maternoga jezika in glasno izpovedale, da smo Slovenci. V njih je našla naša katoliška duhov- ščina, kajti samo ta je bila narodno zavedna, posodo, v kateri je dajala Čisto duhovno hrano svojemu ljudstva Brez „Novinˮ naše ljudstvo niti najmanj ne bi bilo pripravljeno na velike do- godke koncem zadnje svetovne vojne. Da je naše ljudstvo sprejelo zedinje- nje z takim veseljem, je v največji meri zasluga naših „Novinˮ. Drugi veliki dogodek, v katerega so „Novineˮ globoko posegle vmes, je agrarna reforma. Da naše neizkuieno ljudstvo, ki misli, da je vsak pošten, ni nasedlo raznim bankam in koristo- lovcem, je zasluga „Novinˮ. Le tisti, ki ve za vse podle načrte, s katerimi so hoteli vršiti prodajo veleposestni- ške zemlje, ve v kakšno odvisnost od bank in raznih kapitalistov bi prišlo naše ljudstvo, in to siromaki, če ne bi „Novineˮ posegle vmes in to preprečile. Naj le kdo pogleda, kakšen boj so „Novineˮ vodile s sovražniki našega si- romaka in videl bo, kako častno so rešile svojo nalogo. Naše »Novine* so nas rešile tudi raznih „lažiprerokov“ in „lažiodreše- nikovˮ. Že po svetovni vojni, posebno pa še po zedinjenju je prihajalo k nam dosti agitatorjev, ki so ljudi ho- teli pridobiti zase, za svoje politične stranke. Vsak „štrebarˮ je mislil, da je naše ljudstvo še nezrelo, da mu bo vse verjelo in da bo naših hrbtih zle- zel kam višje. Bilo je raznih političnih shodov toliko, da so si po gostilnah kar kljuke z roke v roko dajati. Po- javili so se pri nas razni politični listi, ki so ljudi begali in motili. Ne- varnost je bila, da bodo ljudstvo tako razcepili, da ne bo nikjer nič pome- nilo, da ne bo imelo niti svojih zas- topnikov, ki naj kot poslanci zasto- pajo naše pravice in koristi. „Novineˮ so odločno nastopile proti raznim za- peljivcem. Ljudstvo je spoznalo, kje je resnica, kje pravica in ljubezen. Ostalo je vedno toliko enotno in zdru- ženo, da je ves povojni čas tvorno močno jedro, ki je „organizirane v po- litični stranki s krščanskim programomˮ izbiralo zastopnike, ki so krepko bra- nili naše pravice. Le združeni smo si priborili našo slovensko gimnazijo v Soboti, o kateri pred 23. leti nihče niti sanjati ni upal, le združeni smo dosegli na zadružnem polju že lepe u- spehe, le enotni smo mogli doseči tiste neobhodne pogoje, ki so potrebni, da gospodarsko napredüjemo. Zlasti so „Novineˮ opominjale naše ljudstvo, da se naj čuva največjega svoje so- vražnika, komunizma. To je kratek pogled „Novinˮ nazaj v svoje življenje. Pogled pa mora iti tudi v bodočnost. Nekdo misli, da so se „Novineˮ svoj čas preživele. Ti se zelo motijo. Motijo zato, ker ne vidijo po- treb časa. Stojimo na pragu nove zgodo- vinske dobe. Stari, nekrščanski libe- ralni red, ki je ustvaril na eni strani bogate miljonarje, na drugi pa miljone siromašnih delavcev, se hvala Bogu rüši. Vidimo, da se marsikaj starega ruši in da prihaja nekaj novega, nov gospodarski red, nova družabna ure- ditev. Kaj bo to novo? To je vpra- šanje, pred katerim skoraj z strahom stojimo, a si ne vemo dati točnega odgovora. Novi nauki vstajajo. V imenu teh naukov se vrše veliki dogodki. Tudi sedanja vojna je sad teh naukov. V tej zmešnjavi nam je jas- nost in očivesnost bolj potrebna, ko kdakoli prej. Jasni nam morajo biti cilji, jasna pot do njih. Le tisti, ki mu je jasno, kaj hoče in ki ve, kako bo obistinil to, kar hoče, bo v tej zmeš- njavi uspel. Te cilje, to pot naj bi nam v bodoče kazale „Novine“. Naš narodnosti boj že ni kon- čan. Stari zakleti sovražniki zopet dvi- gajo glave in hočejo pridobivati na naš račun. Bodimo v tem boju na jas- nem. Temelj našega boja ni kakšen nauk o čistem plemenu in krvi. Mi se bomo borili za vsaki pedenj naše zemlje, za vsako našo slovensko drü- žino in za vsakega našega človeka zato, ker tukaj bivamo po božji volji. Bog hoče, da smo tukaj na tej zemlji, zato nam je sveta, Bog hoče, da ču- vamo vse naše šege, naš jezik, da ga z njim častimo. Če pa smo po božji volji Slovenci in smo postavljeni na ta del naše zemlje, potem nima nikdo pravice nam ukrasti niti najmanjši del naše narodne biti. V tem boju bomo spoštovali pravice vsakega naroda in mu ne maramo delati nobene krivice, zahtevamo pa, da se nam vrne, kar je bilo našega in da se nam več ne krade. Vemo, da bo novi družabni in gospodarski red samo takrat pravič- nejši, če ga bo izvajal človek, ki bo prerojen v duhu krščanske ljubezni in pravičnosti. Komunizem, ki hoče mesto posamičnih kapitalistov postaviti dr- žavnega kapitalista in delovno ljud- stvo ponižati do sužnja države in nje- govi oblastnikov, je slabši od dose- danjega kapitalizma, zlasti še zato, ker je poleg tega še brez Boga. Človek, ki je sebičen, čeravno je siromak, je ravno tako nemogoč v novi, po krš- čanskem nauku prerejeni družbi, ka- kor miljonarski kapitalist. Če bi mo- gel, bi tudi on bil kapitalist. Zato smo prepričani, da bo pravičnejša ureditev družbe prišla samo takrat, kadar bo človek obnovljen v krščanskem duhu. „Novineˮ bodo vsikdar ne samo zago- varjate krščansko obnovitev človeštva, ampak jo tudi z vsemi močmi pospe- ševale. Zato bodo zagovarjate pokri- stjanjenje naših šol, pokristjanjenje družin, pokristjanjenje vsega našega javnega življenja. Zahtevali in pospeševali bomo vedno delo za tako Ureditev države in človeške družbe, kakor to priporočajo papeži v svojih okrožnlcah. V tej dru- žbi in državi ne sme imeti niti kakšna stranka niti kakšen razred posebnih predpravic, ampak mora biti v tej dru- žbi vsak stan zastopan po svojem za- stopstva le tako bodo zaščitene pra- vice vseh stanov in bo skupnost omo- gočena na pravični podlagi. Zato bodo „Novineˮ še dalje za- htevale dokončao in pravično izvedbo agrarne reforme v Slovenski Krajini. Zato bodo Novine zagovarjale delav- stvo in njegove pravične zahteve. Bo- jevale se bodo za pravice delavstva. „Novineˮ bodo vsikdar na strani za- hranili. Zlasti bodo „Novineˮ pogumno na- stopale proti širjenju zmot med našimi ljudstvom, pa naj pridejo te zmota od koderkoli, od kogarkoli in v kakršni koli obliki. „Novineˮ smatrajo za naj- večje zlo sedanje dobe komunizem, ki prinaša ljudstvo toliko gorja in jim trga iz duš to, kar more biti za vsa- kega najdražje, namreč vero v Boga. To je v glavnem naš pogled v bodočnost. Vemo, da pot ni lahka. Poguma nam ne bo manjkalo, ker se zavedamo, da se borimo za velike reči. Upamo tudi, da nam bo Bog poma- gal, ki ne zapusti nikdar tistih, ki se borijo za pravico. / /. Čitateljem „Novinˮ! Srečno novo leto! Tako si želi- mo drug drugemu. Morda ta želja ni bila nikdar tako iskrena, kakor je ravno za leto 1941. Zunaj nas je le trplje- nje: vojska seje razdejanje in grozo, podira in uničuje vse, kar se je do- gradilo. Človeški rod trepeta pred za- vestjo, da še to, kar danes stoji, jutri lahko postane žrtev razdejanja. In sre- di teh skrbi Vam „Novineˮ kučejo: Srečno novo leto! Želijo Vam prav od srca zdaj, ko se Vam predstavljajo in Vas pozdravijo za novo leto — v novi obliki lastništva. Sedemindvajset let so Vas obi- skovale. Sedemindvajset let so Vam bile na razpolago, da ste iz njih črpali zavest Slovenstva in dobrine krščanstva. Po preteku teh let smo prišli na prag novega razdobja. Opazili ste že tekom tega leta več sprememb. Brali ste več člankov, ki so Vam govorili o spre- membah pri uredništvu. Toda Zgodo- vinski dan za „Novineˮ je prišel 22. av- gusta 1940., ko je dosedanji lastnik in izdajatelj Novin v Turnišču na občnem zboru Katoliškega tiskovnega društva (KTD) slovesno izročil list v lastništvo KTD z vsemi pravicami in dolžnostmi. Dosedanjemu izdajatelju in lastniku „Novinˮ, preč. g. Kleklu Jožefu, ki je v najbolj burnih valovji časa krmaril čolnič „Novinˮ, da jih niso zadüšili valovi nasprotstva, se KTD na tem mestu v imenu Slovenske Krajine naj- topleje zahvaljuje. Izročil je krmilo „Novinˮ novemu krmarju, da jih čuva za poznejši rod in vodi po poti, res- nice in pravice. Dragi naročniki in čitatelji! Ka- toliško tiskovno drüštvo se Zaveda te poti. Je sicer hrapava in težavna, toda od te poti in od tega namena „Novi- neˮ ne smejo in ne morejo odstopiti. Ponesti morajo v današnjih dnevih, ko se nam vsiljujejo le zmeda, nego- tovost in omalovaževanje krščanskih večno-novih resnic, v vsako slovensko hižo trdnost krščanskih načel. Postati morajo in ostati glasni klicar in širi- telj katoliško-krščanske zavesti ter o- znanjevalec krščanske izobrazbe. Tujina neusmiljeno vabi naše ljudi z domače grüde v svet, da jih tam preoblikuje v tujce in nam jih vrne nezavedne, odtujene domači zem- lji. Ni jim več draga domača zemlja, ki je hranila in ohranila njihove očete: zveste Bogu, družini in domovini. „No- vine imajo nalogo, da ponesejo spet in spet tem bratom in sestram — Slo- vencem Slovenske Krajine — zavest, da je edina njihova domovina le tam, na tisti grudi, ki je orožena s krvjo, znojem in z molitvijo prednikov. — Na meji morajo postati „Novineˮ zlasti naši mladini opora, da bo zvesta Bogu, kralju in domovini! Ta naloga ni lahka ! Zato Vas vabim, dragi naročniki, da pomagate, da ostanete še naprej naročniki in po svoji možnosti skušate pridobiti čim- več prijateljev „Novinˮ. Čim več nas bo okrog „Novinˮ, tem lažje nam bo izvesti naloge, ki si jih je naložilo z novim letom novo lastništvo, uredni- štvo in uprava. Vabljeni ste vsi, da sodelujete za razširjanje lista. Prav tako vabim vse, da prispevate s pe- ršoni, da bodo „Novine” res naš list. Le v iskreni skupnosti je moč in udar- nost, ki uničita vse podtalne sile. Po- stavimo si na tehtnico besede: Bog, kralj in domovina — in zavedali se bomo, da je vsaka naša žrtev v pri- meri s tem namenom majhna! V M. Soboti na Božič v letu 1940. Vojkovič Jožef, predsednik Katatotiškega tiskovnega društva. „Novinamˮ k 28-letnici! Ljubezen je rodila „Novineˮ, lju- bezen do največjih dobrin človeka. Ljubezen do Boga, do Kraljice Slo- vencev, do Slovenske materinske be- sede, do slovenskega naroda in do Slovenske rodne zemlje. Budio poglo- biti, ohraniti, razširjali, je bil pleme- niti cilj ustanovitev „Novinˮ ....naj- močnejša pa je ljubezen!ˮ .In za to ni čüdo, da „Novineˮ, ki so bile postav- ljene na tako trden fundament, niso tekom dolgih 28 let vkljub viharnim časom, trdim bojem in mogočnim na- sprotnikom preminule kakor je brez sledu skopnela v pozabljenje cela vrsta drugih listov, ki so se pojavili z dru- gimi cilji v zadnjih dveh desetletjih osvobojene Slovenske Krajine. Duh lju- bezni, ki veje iz vrst „Novinˮ, je vzbu- dil ljubezen v srcih onih, ki so jim bile namenjene in že med svetovno vojno je bil vsak 12. Prekmurec nji- hov naročnik. Tudi onstran Mure so vzljubili ta list in Muropoljci smo ga od vsega začetka radi in z zanima- njem čitali. Poznam ljudi, ki še danes skrbno hranijo številke prvih letnikov „Novinˮ kakor dragocenost. Iz težkih bojev so izšle „Novineˮ ob jekleni vztrajnosti ustanovitelja Klekla in nje- govih sodelavcev, vedno znova osve- žene in ojačene. Ravno 20 let svojega službovanja v Slovenski Krajini, ko menda ni izšla številka, ki je ne bi pregledal, še prav posebno opazujem delo „Novinˮ in priznati moram, da so svojo nalogo vršile prav dobro. Kakor so verne svojemu poslanstvu z inten- zivnim delom ob velikem času pripe- ljale Slovensko Krajino v naročje mo- gočni materi Jugoslaviji, tako so do- sledno nadaljeval svojo nalogo tudi v novi državi. Narod so utrjevale v narodni in državljanski zavesti, poma- gale verno novi upravni oblasti pri čestokrat prav težkih nalogah; opo- zarjale so na zablode, krivice, zago- varjale potrebe naroda, tolmačile vo- ljo, želje, zahteve ljudstva, priznavale so dobro, grajale slabo, bičale krivi- co, poučevale, tolažite.. Marsikatero napačno potezo,mar- sikatero nesrečo v kvar ljudstva so pre- prečile mnogotero duhovno in mate- rijelno dobrino so rešile in ohranile. „Novineˮ so povezale ljudstvo v Sloven- ski Krajini v veliko prisrčno zvezo ter se zatekali k svojemu voditelju pod materinsko okrilje od vseh vetrov otroci okrogline po nasvet, tolažbo, pomoč. Toda „Novineˮ niso povezale sa- mo le sinov Krajine, ki žive na do- mači grudi, ampak še z večjo ljubez- nijo one tisoče in tisoče, ki jim ožja domovine ne more dati dovolj kruha in ki si ga morajo hoditi vedno zo- pet iskat v tujino. Tem mnogim so v blagozveneči govorici pisane „Novineˮ daleč od doma veselje, tolažba, raz- 5. januarja 1941. NOVINE 3 vedrilo in močna vez z vsemi v do- movini, da si jih tujina ne osvoji. Ži- lavo borbo in skrb „Novinˮ za pravice in blagor naših izseljencev podrobno opisovati bi bilo odveč, ker jo po- znamo prav dobro mi tu doma kakor drugod, kakor med drugim n. pr. nji- hovo odlično uspešno borbo za raz- delitev veleposestniške zemlje za le pravično odškodnino za malega prek- murskega Človeka. Če se ozremo nazaj za okrogla desetletja, se nam zdi, da bi bila Slov. Krajina brez z njo tako ozko poveza- nih „Novinˮ in njihovega voditelja ve- lika osirotela rodbina brez skrbnega ljübečega očeta in matere. V toliko kratek, bežen pogled nazaj. In v bodoče? V novem letu 1941? „Novineˮ morajo in bodo ostale žilave, nezlomljive še naprej. Danes, ko je takomalo ljubezni na svetu, mo- rajo še prav posebno dalje v duhu ljubezni v lepi besedi vžigati, utrjevati, jekleniti ljubezen sinov in hčera Slo- venske Krajine med seboj, do sose- dov, do materlnega jezika in do Slo- venske in Jugoslovanske domovine ka- kor do svete vere očetov; pripeljati morajo skozi današnje težke čase Slo- vensko Krajino zadovoljno in složno, prežeto globoke domovinske ljubezni v boljše mirne čase v močni složni Jugoslaviji. Pri tem želim „Novinamˮ mnogo razumevanja z vseh strani, mnogo vnetih sodelavcev in obilo bož- jega blagoslova! Dr. Bratina Franc, sreski načelnik. Ob prelomu leta Ko ob koncu tega leta pogleda- mo nazaj, z zadovoljstvom ugotovimo, da je Slov. Krajina ne samo na go- spodarskem, temveč tudi na prosvet- nom področju kljub hüdim časom prav veliko pridobila. Razna predavanja, časopisi (v veliki meri „Novineˮ in številna društva so dosegli, da se je naš prekmurski človek zavedel, da mu bo pomagala iz sedanje stiske samo temeljita izobrazba, strokovna in splo- šna in to zanesljivo ili trajno. Dokaz, da naši ljudje že bolj cenijo znanje, je v dejstvu, da se je število prek- murskih učencev v kmetijski šoli v tem Šolskem letu znatno dvignilo. Brez izobrazbe ni napredka! V današnjih razmerah, ko bijemo tako trd boj za skorjico kruha, bo le ta obstal, ki več zna. Zato — knjige in dobre časopise v roke! Kdor več zna, ta več velja! Skrbeti pa moramo, da se bomo tako izobraževali, kakor želi naš veliki Voditelj škof A. M. Slomšek, ki pravi: Le tisto omiko štejem za pravo, ki voljo zadeva, srce in glavo — vse troje. V Slov. Krajini imamo dovolj ljudskih šol, imamo meščansko, kmetijskoJn trgovsko šolo ter gim- nazijo. Vse možnosti so dane za vse- splošen napredek. Res pa je, da Vsakdo ne more študirati gimnazije ali meščanske ali katerekoli druge višje šole. To tudi potrebno ni. Prav in celo zelo priporočljivo je, da bi se marsikateri učenec meščanske šole ali gimnazije, ki zaradi revščine težko študira, oprijel kake obrti. Starši! — Če se mora vaš sin s težavo in prevelikimi žrtvami ubijati v gimnaziji, dajte ga v obrt! Izobraženi obrtniki uspevajo zelo dobro in prav gotovo bolje kot izobraženci po pi- sarnah, ko so ob napornem študira- nju v pomanjkanju izgubili svoje zdra- vje. Potrebujemo zlasti dobrih, šola- nih obrtnikov. Če je kmet steber države, je obrtnik gibalni vzvod napredka. Ko se bo pri nas razvila zdrava obrt, bo tudi kmetu bolje, saj oba drug dru- gega podpirata. Uredništvu „Novinˮ želim, da bi v novem letu 1941., ki nam bo po zagotovilu g. bana dr. Natlačena pri- neslo na velikem trgu kneza Koclja v Soboti ponosno palačo popolne gim- nazije, najvišjega prosvetnega zavoda v Slov. Krajini, „Novineˮ s sodelova- njem mlade prekmurske inteligence uspešno vršile svojo, nad vse važno vzgojno nalogo! ing. Ivo Zobec, direktor gimnazije M. Sobota. Zgodovinsko poslanstvo „Novinˮ Kakor je Skromno in preprosto ljudstvo v Slov. Krajini, tako skromne so „Novineˮ po svoji zunanji obliki, toda tembolj bogate po svoji vsebini in svojem poslanstvu. Porojene iz glo- boke ljubezni do rodne Slovenske grude, te lepe zemlje kneza Koclja, iz odločne narodne zavesti in skrbi, ki jo je izdajatelj, častiti g. župnik Klekl Jožef, sam označil kot skrb, da svoj narod obdrži v pravi veri svojih oča- kov in mu očuva materino besedo z vsemi narodnimi pravicami, so „No- vineˮ, kakor svetla zvezda vodnica svetile s pravim krščanskim in na- rodno zavednim duhcm prežetemu tukajšnjemu ljudstvu v onih tež- kih časih, ko je reka Mura s svojimi, valovi pela otožno pesem hrepenenja po zlati svoboda Kot Mojzes so „No- vineˮ pripeljale Slovensko Krajino v obljubijeno deželo jugoslovanske svo- bode. In tudi tedaj, ko so dovršile svoje veliko zgodovinsko poslanstvo, niso zapüstile svojega ljudstva. Še vedno so mu na prav očetovsko v vz- goji način mogočni klicar k boljši in Srečnejši bodočnosti v okviru mogočne Jugoslavije in lepe Slovenije. Kot an- gel Rafael z ljubečo skrbjo bdijo nad hčerami in sinovi v tujini ter tvorijo mogočno vez med našo krvjo doma in na tujem.* „Novine Slovenske Krajine za- služijo da se jim v novem letu 1941 še bolj povrača hvaležna ljubezen za njih, ljubezen do slovenskega ljudstva v Slovenski Krajini ! Vertovšek Stanko sreski načelnik v Lendavi. „Novineˮ so vam tiha šola in lepa vez.. “ Koroški Slovenci smo imeli pred svetovno vojno samo dve slovenski ljüdski šoli: eno v Št. Jakobu v Rožu, eno v Št. Rupertu pri Velikovcu, učen- ce je na teh šolah spajala v veliko družbo ena sama misel: mi smo Slo- venci. V mladih dušah je bila ta mi- sel pretirane visoka, a lepa, požlaht- njena z medsebojno in nesebično lju- beznijo. In to misel o slovenstvu je bilo treba razširiti. Ko sem nekoč kot dijak obiskal strica, me je udaril: „Kaj pa, imate v vaši hiši „MIR? ˮ In osramočen sem priznal, da ne. Stric je vrtal dalje: »Takšni mladi petelinii Mislite, da so samo šolani ljudje Slovenci? Pa mi, stari, zgarani — ne?ˮ MIR" je prišel v našo hišo in obogatil mojo mladost. Prav rad se Spominjam večerov ob sobotah: so- sedje so napolnili našo sobo, si pri- žgali čedre (pipe) in potem načeli po- govor o prestanem trpljenju tega dne, se ogledali po vasi in oko; lici in končno ugotovili: „Takšno je naše življenjeˮ: Brez besed so se- nato obračali k meni in me prodirali z očmi, poznal sem njih želje; vzel sem „MIRˮ in jih tešil z novicami. Po- rajale so se nam lepe misli, telo se je sprostilo in ni več občutilo dnevne marhe, v duhu smo bili povezani z vsemi Slovenci po Koroški in iskali bratov izven nje. Zakaj vam to pripovedujem dragi Prekmurci? Ali niste tudi vi preživljali slično preteklost? Ko vam je grozil pogin, da bi za vedno zamrla po tej širni ravnini prelepa Slovenska govorica, so med vami zrasli možje — buditelji in to, kar vam takratna šola ni mogla dati, ste izčrpali iz „Novinˮ ki so pred 28 leti začele obiskovati vaše domo- ve. Pred vami so se zgrnile raztroše- ne vasice v Slovenski Krajini, povest o prestanem trpljenju in boli je ro- mala iz kraja v kraj in vas strnila v trdno celoto, ki se je zavedala, da ima tudi onstran Mure brate. Ob nedeljah rad postojim pri vas, ko ste v gručah zbrani okoli cerkve. Med vami se pojavijo „Novineˮ: vesela mladina z njimi odhiti domov, stari jih svečano denete v žep, nekateri pa jih odpro, se zazro vanje — začne se posvet. In ko danes pregledujete po „Novinahˮ list za listom, se ne čütite kot velika družina, ki so ji dogodki po vseh prekmurskih vaseh enako dragoceni? Ali vas ne zaboli, ko zve- ste za trpljenje vaših sinov in hčera po sezonskih krajih? Ali se ne vzra- dostite, ko čitate topla pisma o hre- penenju po domu onih, ki so raztre- seni po Franciji, Ameriki in Bog ve kod? V današnjih dnevih preizkušenj ne zadostuje, da si samo poedinci po- trkamo na prsi: mi smo Slovenci ! Naš duh mora iti plemenito višje; biti moramo strnjeni in z ljubeznijo povezani v trdno narodno enoto, kjer vsak zavestno opravlja svoje delo vsem članom v korist in skupni blagor; trp- ljenje posameznikov bodi naša skupna bol in njihova radost naše veselje! „Novineˮ so budile med vami narodno zavest, bile so vam tiha šola in lepa vez, teh sadov se z vami ra- dujemo vsi Slovenci ob vstopu v srečno novo leto! Simon Dobernik ravnatelj mešč. šole v Lendavi Pojasnilo: „Mirˮje bilo glasilo koroških Slo- vencev, ki je izhajal od 1882 do 1920. Naši sezonski polj. delavci Leto 1940. je bilo leto krvavega prelivanja in nepopisnega trpljenja mi- lijonov sirot. Posledice te vojne so občutili tudi naši sezonski poljedelski delavci. Prejšnja leta jih je na tisoče hodilo na delo v tujino, v tem letu pa niso več mogli iti. Razlogi so vsem Znani. V Francijo je šlo vsega 770 de- lavcev. Pozneje tja več niso šli, ker jih je med potjo zalotila vojna vihra. Na polju, kjer so leta in leta lahko mirno delali in si v potu svojega ob- raza služili kruh, se je odigravala kr- vava borba. V Nemčijo tudi niso mo- gli iti, ker so se naše oblasti bale, da bi delavci vsled napada iz zraka ali radi vojne kakorkoli bili preveč izpostavljeni nevarnosti. V naši državi so dobili zaposlitev samo na velepo- sestvih v Vojvodini in sicer na Belju 1200, v Čoki 335, v Kamendinu 120 in na nekaterih drugih manjših vele- posestvih od 40 do 60 delavcev. Okoli 300 jih je dobita zaslužek tudi pri javnih delih v Sloveniji. V Nemčijo jih je šlo samo 677 delavcev. Celo- kupno število v 1940. letu zaposlenih delavcev znaša komaj okoli 3800 ali eno tretjino vsega od prejšnjega leta, ko jih je šlo na delo nad 12 000. Da se bo posledica tega čutila meseca marca, je prav gotovo, ker bo mnogo družin brez sredstev, brez obleke in nujno potrebne hrane. Kako so naši delavci v minulem letu živeli v tujini in koliko so zaslu- žili? To vprašanje se nam na videz zdi že tako poznano in vsakdanje, da mu človek mimogrede komaj še po- sveti pažnjo. Če pa mu pogledamo bolj v jedro, pa spoznamo, da je to velika socialna rak-rana na našem na- rodnem telesu, ki mu moramo posve- titi vso pažnjo in dati Prednost pred vsemi ostalimi vprašanji. Ima namreč dve strani; Prva je duševna versko moralna, narodna in državna; druga je pa telesna ali gmotna stran. Prva trpi vsestransko škodo, druga pa naš ubogi siromašni narod brezupno tira v suženjstvo. Je to nujno zlo, ki ga moramo trpeti, ker Sicer ne bo nobe- nega izhoda iz trenutne bede. Naš na- rod žene v tujino potreba po koščku kruha, obleki, odplačilu dolgov, do- kupu njive, zboljšanju gospodarstva itd. Kdo naj bi preštel tisoče in milijone želj, ki se tako upravičeno porajajo v srcih teh poštenih siromakov, kakor se ne upravičeno v srcih tistih, ki vla- dajo z mamonom. Toda o tem bomo drugič obširneje spregovoriti, za zdaj hočemo povedati samo to kako je v minulem letu bilo z našimi delavci; 1. V Jugoslaviji so delavci bili zaposleni v skupinah na veleposestvih. Stanovanja so imeli skupna v bara- kah. Spali so ponekod ločeno, po- nekod pa ne. Nekateri so že dobili postelje s slamnjačami, nekateri pa so imeli na pričnah poslano s slamo ka- kor betlehemsko Detece. Za silo so ponekod držali red in snago, večino- ma pa ne. Življenje kakor pri vojakih. Stanovanja so sicer bila kurjena, ven- dar premalo, da bi se vsi mogli po- sušili pri delu premočeno obleko. Hrana je bila kakor je to že stoletna tradicija: krompirjeva juha, nato fižo- lova juha, potem prežgana juha ali močnata jed (rezanci), nato se je vr- šila obratno: rezanci, prežgana juha, fižol in krompir itd. Kruh je bil še lep in dovolj na razpolago. Hrana ni bila niti najslabša, niti najboljša, Te- densko enkrat ali dvakrat se je za spremembo pokazalo tudi meso v go- ljažu, včasih tudi pečeno. Kakor se vsak človek naveliča vsake stvari, ki jo nespremenjeno dobiva, tako se tudi naši delavci naveličajo tistih juh. Se- dem mesecev na delu je kar dolgo in jim noče biti konca, zato ni čudo, če se delavci naveličajo. Opazilo se je, da ponekod hrana ni bila dovolj za- beljena. Nekateri palirji ne pazijo do- volj na kuhinjo. Zato pride na polje včasih hrana, ki ni dovolj zabeljena. Delavec, ki zunaj težko gara, ne more biti zadovoljen in godrnja ter povrhu še kolne in zvali še večjo krivdo na palirja kakor pa v resnici je. Odgo- vorna služba palirja je pri tem naj- bolj prizadeta. Upamo, da je to bilo zadnjikrat. Zveza polj. delavcev bo poskrbela, da bodo delavci v prihod- nje dobili vse, kar jim pripada po pogodbi. Plača je bila različna. Večinoma so delavci prejemali mesečno plačo od 225 do 450 din. Odvisno je od moči in kakovosti delavca. Dnina je znašala od 12 do 16 din dnevno. Plača v naturi pa od 450 do 600 kg pšenice za celo sezono. Pšenico so delavci pripeljali domov. Vožnjo, pre- voznino za zasluženo pšenico in po- polno oskrbo so plačali delodajalci. Zaslužek v 6, odnosno v 7 mesecih je znašal za slabše delavce od 2500 do 3000 din skupne vrednosti. V glav- nem so delavci bili zadovdljni, le de- narja bi radi več zaslužili. 2. V Franciji so naši delavci ve- činoma živeli dobro do vojne. Potem so morali pustiti na mestu vse, kar so imeli, to je obleko, prtlago, de- nar, dokumente itd. ter so si komaj rešili golo življenje. Mnogi so se pred napadi iz zraka morali skrivati v go- zdu in bežali samo ponoči. Njih trp- ljenje je bilo nepopisno. Potem so se nekateri vrnili k svojim bivšim delo- dajalcem in tam še zdaj delajo. Mnogi so ušli v svobodno Francijo, kjer so ali v službi, pa ne prejemajo nobene plače, ali pa so internirani v tabori- ščih. Mnogi so v zasedeni Franciji znova dobili delo, a ne morejo domov ne pisati, ne poslati denarja, ker fran- coski frank nima našemu dinarju enake vrednosti. Mnogo jih je po prizade- vajo naših oblasti, zlasti min. soc. politike, Zveze polj. delavcev, Rafae- love družbe, kralj. banske uprave v Ljubljani itd. bilo iz Francije spravlje- nih v Nemčijo, kjer so nekaj časa de- lali, zdaj pa so se vrnili domov. Naše ministrstvo za soc. politiko je poslalo v Francijo svoje uradnike, ki tam zbi- rajo naše delavce in je bodo preko Nemčije spravili domov. 3. V Nemčijo je šlo samo 677 delavcev z dovoljenjem oblasti. Ko- liko jih je tja pobegnilo skrivaj, se ne ve, gotovo jih je par sto. Tam so de- lavci bili zaposleni v skupinah na ve- leposestvih. Hrana je bila srednje do- bra. Ponekod so dobili vsega dovolj, drugod pa manj, kakor je pač nane- slo. Zaslužili so pa vsi dobro. Vsak delavec je poslal domov okoli 420 mark ali okoli 6000 din. Kar so de- lavci več zaslužili kakor so smeli po- slati domov, so s tistim nakupili razne stroje, kolesa itd. Enim se je godilo bolje, drugim slabše. Odvisno je bilo od kraja, kjer so bili in kakšen je bil delodajalec, pa tudi če so delavci sami bili dobri. Gotovo pa je, da si (razen nekaj lah- komiselne mladine), nihče ne želi iti v tujino, ako ga k temu ne bi sililo siromaštvo. Velika pomoč našim de- lavcem je Borza dela v Soboti, delav- ska organizacija Zveza polj. delavcev, Rafaelova družba in kr. banska uprava. Računati je, da po 31. januarju 1941. 4 NOVINE 5. januarja 1941. leta od naših delavcev ne bo ostalo j več kot približno 1000 v Franciji in 1200 do 1500 v Nemčiji. To so namreč tisti, ki so tam ostali že iz prejšnjih let. Drugače so se naši delavci večinoma že vrnili iz tujine. Delavci iz Vojvo- dine pa so se vrnili domov že de- cembra meseca. Zveza polj. delavcev je pri vseh delodajalcih v naši državi že podvzela korake, da se plače za 1941. leto zboljšajo tako, da bo mi- nimalna plača v sezoni znašala naj- manj 4000 din. Kaj bo z našimi delavci v pri- hodnjem letu? Kam bodo šli? Rezerva, ki so jo imeli minulem letu, je bila ponošena. Nekatere drüžine bodo do meseca marca nekako še mogle vzdržati, dalje pa ne več. Zato bo treba letos poskrbeti delo in zaslužek za več tisoč delavcev, da ljudstvo ne bo trpelo pomanjkanja. Kako in kje najti dela vsem, je vprašanje, ki nanj zdaj še ne moremo dati odgovora. Gotovo je, da bo v naši državi letos moglo dobiti mnogo več delavcev zaposlitev kakor je to dozdáj bila navada, ker Sicer ne bomo vedeli kam z njimi. V Francijo naši delavci v tem letu še ne bodo šli. Če bodo mogli iti v Nem- čijo, je vprašanje, ki ni odvisno ne od volje naše državne oblasti, niti od volje nemške državne oblasti, temveč od razvoja dogodkov, ki so Sicer v človeških rokah, a če jih človek obrne v zlo, ker razpolaga s svo- bodno voljo, ne bo kriv ne Stvar- nih, ne nedolžen človek, temveč zloba, ki brez Boga in proti njemu dela. Mi pa dajmo hvalo Bogu in modremu vodstvu naše države, da nam je ve- liko gorja, solz, nesreče in drugih te- žav dozdáj bilo prihranjenih. Vojna naših sinov ni še pokosila, naših hiš ni še porüšila, polja ne uničiia. Vsi še uživamo svobodo, ki je več vredna kot vsi milijoni tega sveta. Zato po- trpimo dokler ne pride naš čas, ko bomo po svoji vrednosti dobili svoj delež, ki bo pravičen in po božji vo- lji dan nam, da ne bomo več hodili v tujino, temveč bomo doma na slo- venski zemlji svoji gospodarji pride- jali potreben krűh, ki bo za vse si- romake enako blagoslovim Kerec Franc Kmetje Lepljivi vonj po težkih brazdah se drži jim rok. Uhujeni se vračajo kot svečeniki od daritve. Omamljeni od daljne so slutitve, ko se po zemlji bo pretekal zreli sok. • Domovi čakajo jih. Tihi so. In kot galeje na prostranem morju tonejo v Poljani. Jagnedi s tanko lučjo so pretkani. Možje Skrivnost polja v večer neso. /. Krampač. Naš list za kmečki stan Želeli ste g. urednik, da pošljem svojo izjavo za novoletno številko ,.Novin". Ne morem drugače, kakor da izrazim željo, da naj,.Novine" tudi v bodoče v vsem obsegu varujejo dediščino svojih ustanoviteljev. Delo ,.Novin" na narodnem, prosvetnom in socijalnem polju je želo vedno mnogo uspehov, ker je bilo verno izvajane s nesebičnostjo in požrtvovalnostjo v korist najširših tukajšnih slojev, v ko- rist malih in zatiranih. V dosedanjem pravcu in v pravcu, da se dvigne bla- gostanje preprostega človeka in da se dvigne kmečki stan do čimvečje go- spodarske neodvisnosti, naj se to delo nadaljüje v teh resnih, težkih in ne- mirnih časih, v časih polnih skrbi, a tudi velikega upanja! Ing. Mikul, Rakičan Bodimo ponosni in previdni! Mislim, da ni prav nič odveč, če ponovno povdarim, da bodimo v teh časih še prav posebno previdni, trezni in poudarni, zlasti pa prežeti narodnega ponosa in ljubezni do do- movine. Razveseljivo je opazovati, kako naše ljudstvo pravilno presoja se- danji težki svetovni položaj in s kak- šno razumnostjo in zrelostjo zavrača razne mračne špekulante, kateri tu in tam skušajo iz splošnih ljudskih neprilik pridobiti za sebe umazane dobičke. Zavedajmo se pa zlasti sledéčega: Naša držáva ni niti mala, niti slaba. V razmeroma kratki dobi svo- jega obstoja je pokazala toliko življen- sko moč in tako silni vsestranski raz- voj, da uživa v Evropi in v svetu ugled močne, konsolidirane in vsega uyaževanja vredne sile. Slovenci smo po svoji visoki kulturi eden izmed najnaprednejših narodov v Evropi. V tisočletnih bor- zah s kulturno in gospodarsko visoko stoječimi sosednimi narodi smo se iz- kristalizirali v zdravo, odporno in iznaj- dbo ljudstvo,v železno narodno enoto. Narod in državo pa predstavlja prav vsak izmed nas. Zato je potrebno, da nastopamo vedno in povsod, doma in v tujini dostojanstveno in samoza- vestno. Mi nismo nikomur ničesar u- kradli, nikomur storili krivice, temveč nasprotno, pretrpeli dosedaj nebroj ponižani in krivic. To pa ni razlog, da bi morali biti radi tega pri tujcih hlapčevsko uslužni in še naprej pre- našali žalitve in zapostavljanja. Naša zgodovina in naš sedanji položaj pa dokazujejo, da smo po svoji kulturi in politični moči Vsaj enakovredni Vsa- kemu drugemu narodu, če ne več. Zato je dolžnost tudi vsakega posa- meznika, da se tega zaveda in se po tem ravna. Doma pa bodimo zvesti in Od- kriti svojim voditeljem. Njihove be- sede izgovorjene ali napisane po naših časopisih naj nam bodo kot sveta za- poved v nevarnih časih. Razcepljenost in malenkostna nevoščljivost sedaj ne sme imeti prostora v naših srcih, zato ker so časi za to preresni. To so moje srčne želje vsem za novo leto! Bajlec Franc advokat, biv. narodni poslanec Prosvetnim društvom! Na občnem zboru Prosvetne zveze v Mariboru, dne 26. nov. 1940. leta je bilo sklenjeno, da se ustanovi za Slo- vensko Krajino ekspozitura Prosvetne zveze, ker je prosvetno delo pri nas manj razgibano in ker imamo poseb- ne potrebe. Podpisanemu je Prosvetna zveza naročila, da mu kot odbornik Prosvetne zveze organizirati to ekspo- zituro. V ta namen sklicujem sestanek v Turnišču v Prosvetnem domu za 10. januar 1941. ob 9. uri. Vsako društvo v lendavski dekaniji naj pošlje vsaj dva odbornika ali člana. Tam se bo- mo o vsem pomenili, ker zaradi od- daljenosti na občni zbor ekspoziture najbrž vsi ne bomo mogli priti. Občni zbor ekspoziture se bo pa vršil 15. januarja 1941. v Prosvet- nem domu v M. Soboti. Vsako dru- štvo iz obeh dekanij naj pošlje dva zastopnika. Ekspozitura si bo možnosti na- bavna obleke za igre, skioptični apa- rat, slike itd. Na razpolago bodo tudi predavatelj. Ker je sestanek važen in istotako občni zbor, pridite res vsi! Žrtvujte nekaj tudi za društvèno živ- ljenje! „Novineˮ so dale kotiček za pro- svetna društva, zato pišite v „Novineˮ o društvenem življenju! Skrbite, da bo drüštveno življenje razgibano in o vsem poročali v „Novineˮ ! Janko Bejek odbornik Prosvetne zveze Moč slabega časopisa Kaka mogočna sila je v današ- njem času tisk — o tem nas res ni treba znova preprlčevati — nam je po- vedal neki pridigaj ki je ta- kole začel svojo pridigo: „Če bi bil jaz hudič ...ˮ Verniki po cerkvi se so začüdeno spo- vedali, pridigar pa je nemo- teno „: Če bi bil jaz hudič, vas ne bi nagovar- ja], da bi opustili nedeljsko mašo, ne bi se trudil, da bi kradli, ubijali in se prepirali, ampak bi gledal samo na to, da bi vsaka vaša družina na- ročila po en slab časopis. Če bi mi to uspelo, sem prepri- čan, da bi že v enem mesecu dosegel to, za kar bi se sicer moral truditi sto let. Dovolj zgovorno ! Naročnina „Mar. Listaˮ za 1. 1941. na skupni naslov 18 din na posamez. nasl. 24 din+ Krsta s truplom dr. Korošca ob spremstva vojakov in FO. Spomini bivšega Urednika Nekaj podobnega sem namera- val napisati pravzaprav že tedaj, ko sem odlagal uredništvo in odhajal da- leč iz Krajine. Ali ni bilo pravega razpoloženja in je menda kar bolje, da pišem o tem šele zdaj. po dolgih mesecih, ko sem znova prehodil toliko novih krajin, srečal toliko novih ljudi, toliko novega doživel in prebolel. Sedaj gledam na tiste uredniške mesece iz prave časovne razdaljo, ko ostanejo le še pomerobnejši spomini. Ob spominu na nekdanje urejen vanje „Novin mi nujno stopi pred oči slika Lendave. Ali moj spomin na Lendavo je najbrž precej enostranski: slika Lendave, ob kateri se vali široko umazano jezero povodnji, kar nerada oživi. Tudi slika Lendave v čaru snež- nega pajčolana se mi izmika. Pred očmi mi vstaja le sončna slika Lendave, rastoče in dehteče na bregovju kakor žlahtni sad vinskih goric samih. Smeji se mi kakor pre- šerno dekle, ki je nekoga pričakovalo in nič ni dvomilo o njegovem prihodu. Svetlo mi mežika, prepolna ču- stev, kot zaljubljeno dekle. In govo- rica njena je še poinejša: književni slovenščini se pridiužuje prekmurski dialekt, z edinstveni madžarščine se meša sosednja hrvaščina. Ob gledanju in poslušanju te pestrosti sem urejeval „Novine. In bridko čütil, kako revna je pisana be- seda, da bi izrazila vse to bogastvo življenja. Skušal sem in upal: kar na le- pem brez vsakega pojasnila, sem na- redil „tiho revolucijoˮ in uvedel knji- ževno slovenščino. Mnogi so iz tega hoteli narediti, iz Bog ve kakih raz- logov, nerešljiv problem. Pa je vendar šlo tako enostavno in gladko. Kakor teče sveže življenje v brk vsem ne- utemeljenim teorijam in praznemu go- voričenju. Potem sem mesto tako stisnjenih petih kolon znova uvedel preglednejše štiri, ki so bile tudi prej že v veljavi. Mesto sicer lepih, vedno istih ob- naslovnih verzov, sem skušal v vsaki številki prinesti kratke besede o so- dobnih problemih. Par drugih sprememb v stalnih rub- rikah ni vredno posebej omenjati. V vsaki številki sem skušal ob- javiti uvodnik o vsakokratnem perečem vprašanju. To je bila najtežja stvar. Prva stran je prinašala važnejše dogodke preteklega tedna, doma in po svetu. Druga stran bi naj bila ver- ska in splošno kulturna: nedeljski evan- gelij z razlago, odlomki iz paptževih pisem, „naši stiki z drugimi državami in narodiˮ in podlistki resne vsebine. Tretja stran pa je bila dopolnilo prve: dogodki iz domače Krajine, dro- bne novice in reklame, sploh „tempoˮ življenja z rubriko „zadnje minuteˮ, „Zadnje vesti, ki sem jih lovil iz ra- dia tik pred zaključkom številke. Zadnja stran je bila „gospodar- sko-socialna: nasveti za gospodinje, objave Rafaelove in ZPD, za razved- rilo še veselejši podlistki, smešnice in podobno. Vse to se je rodilo iz mojega fakratnrga gledanja na poslanstvo in namen tednika. S časom se obzorje širi, vstajajo novi Problem! in nova spoznanja. * Spomini niso edino, kar bi rad povedal za novo leto. Vse važnejše so misli, ki segajo v bodočnost. Če mislimo, da je naš tisk le urednikova skrb, potem Seveda zelo napak Sodimo. Naš tisk je zadeva nas vseh, vsi moramo sodelovati. Posebno pa tisti, ki jim je že po poklicu do- ločeno, da vodijo ljudstvo, pa naj si je to duhovnik ali učitelj ali katerlkoli inteligent; z novicam! iz okolice pa lahko sodeluje celo vsak, ki zna Vsaj pisati. Ena oseba se lahko moti in zaide v enostranost, vsi skupaj bomo pa dali Vsaj čütiti silno napetost živ- ljenja ljudi, ki žive na meji med Mad- žari in Nemci, Hrvati in če hočete, tudi ostalimi Slovenci, s katerimi še nismo popolnoma združeni, vsaj du- hovno še ne. Tudi bi si drznil želeti, naj le- poslovne stvari piše le tisti, ki ima tak dar. S tem bo uredniku prihranje- nega veliko časa, živcev in volje. Tudi se mi je zdelo, da se mnogi radi pre- več, po nepotrebnem, razpišejo: štiri- stranski tednik si takšnega razkošja ne more in ne sme dovoliti! * Za zakljüček bi pa to le povedal: kakor simbol se mi zdi selitev tiskarne iz Lendave v Soboto, iz obmejnega mesteca v središče Krajine. Če bi Kra- jino primerja! živemu teleiu, bi dejal, da je Lendava dlan iztegnjene roke, ki je t vsej darežljivosti dajala, a brez podrobnejšega načrta in morda tudi premalo (ker je tudi premalo preje- mala); Sobota pa je srce Krajine; srce, ki se je Sicer preveč enostransko raz- širilo v gospodarske probleme, zane- marile pa kulturne. Gotovo bo nova tiskarna svete Družine, če bomo vsi sodelovali kot člani velike drüžine, pripomogla, da bo naša metropola, naša Sobota, tudi duhovno obogatena in bo iz svojega vsestranskega bogá- stva lahko delila ne samo po tej Kra- jini, ampak še Čez, kakor srce poga- nja kri po celem telesu in povzroča, da zdravje telesa in duše, ki t telesu Odseva, širi svetlobo, veselje in srečo tudi v neznane dalje. I. c. 5. januarja 1941. NOVINE 5 NEDELJA po novem letu Tisti čas, ko je bilo dopolnjenlh osem dni, da bi bil otrok obrezan, so mu dali ime Jezus, kakor je bil imenovan po angelu, preden je bil spočet. (Lk. 2. 21.) * Lepa je krščanska navada, da se pozdravljamo z besedami: „Hvaljen bodi Jezus Kristus!ˮ S tem starim krščanskim po- zdravom Priznamo Jezusa za svo- jega Gospoda in svojega Boga, za svojega Odrešenika, Zveličarja in ne- beškega učenika. S tem pozdravom obenem tudi častimo in hvalimo Jezusa, pred či- gar imenom mora pasti na kolena vse v nebesih in na zemlji. Kako moramo pozdravljati? Kadar nam kdo pokliče v spo- min ime kakega našega velikega dob- rotnika, kako naglo se nam jezik raz- veže in začnemo hvaliti našega dob- rotnika. Hvaležno ljubezen pa, ki jo ska- zujemo ljudem, smo v še obilnejši meri dolžni skazovati Jezusu, ki nam je podelil več dobrot kakor vsi ljudje skupaj. Ljubil nas je, ko ga mi še ni- smo mogli ijubiti. Ljubil nas je, ko smo bili še grešniki in je svoje živ- ljenje dal v naše odrešenje. Besede: Hvaljen bodi Jezus Kri- stus, pa moramo izgovarjati tudi s prisrčno ljubeznijo do bližnjega, ka- terega pozdravljamo. Če pravi kristjan koga pozdra- vlja, mu s tem vošči dobro, mu želi dobro in prosi od Boga dobro za njega. Kdor bi bližnjega pozdravljal le z jezikom, v srcu pa bi mu hudo želel, ne bi bil pravi kristjan. Bil bi hinavec, bil bi lažnik, podoben Judežu. Zanimivosti iz človeškoga življenja Nobenega uspešnega zdravilnega zelišča šer niso našli zoper smrt. Tudi amerikanski statistični urad ni našel nobenega. Pač pa je prišel na izredno Zanimive številke o smrtnih slučajih v sedanjem času. Velike zavarovalnice kjer so zavarovani ljudje zoper smrtne slučaje so dale za to snov. In tako smo na ta način dobili zanimive šte- vilke, ki zanimajo enega in drugega. Seveda so številke le povprečnega značaja. Vsled starostne oslabelosti umrje le izmed 20 ljudi. Največ ljudi v da- našnjem času umira vsled srčnih bo- lezni, čigar število vseh smrtnih slu- čajev znaša eno tretjino. V tej zvezi je trbe povdariti tudi to da podleže tej bolezni 44% vseh zdravnikov. Med boleznimi srca je najpogostejša tak- zvana angina pectoris, ki je navadno vedno smrtnonevama. Tej bolezni so povečini izpostavljeni düševni delavci, nekoliko manj ročni delavci. Na tifusu umrje vsak 1727 človek. Na kozah, ki je bila nekdaj najstrahotnejši bič člo- veštva, umrje danes med 79 479 ljudi le en človek. Na ošpicah računajo, da umrje med 127 le eden, dočim jih spravi škrlatinka pod zemljo med 499 bolnim enega. Med obema je oslovski kašelj, kateremu podleže vsak 233 bolnik. Nasprotno pa umrje za spalno boleznijo vsak 605 človek. Možnost, da bi kdo postal žrtev besnosti, pride na 960 000 eden. In da kdo postane žrtev ohromelosti, pride na 4219 ljudi en slučaj. Da se kdo tako napije, da mu to prinese smrt, je precej redko, vendar pravijo, da se med 9170 pijanci najde smrt. Seveda tu niso vračunane one bolezni, ki so po- sledice preobilno zaužitega alkohola. Na porodnih boleznih umrje med 85 materam ena. Od otrok umrje na otro- ških bolezni med 31 bolnimi eden. Nasprotno pa, kakor smo že omenili, umrje Vsled starostne oslabelosti vsak 29. človek. Tudi zelo redki pa tudi najbolj vidni slučaji smrti imajo svoje številke. Možnost, da kdo koga tako udari, da mu povzroči smrt, je med 2110 eden; da koga kdo zabode je možnost med 11029 ena; da kdo koga ustreli je med 30.734 ljudmi eden; da kdö koga smrtno zastrupi s hrano je med 29.800 eden; da kdo koga zažge je med 7947 ljudmi eden slučaj; da kdo koga smrtno zapoji med 794 eden. Zelo zanimive so tudi številke, ki povedo, da vsak 31.787. človek u- mrje od lakote ali žeje, ki so mu jo namenoma povzročili drugi. Žrtev son- čarice je vsak 8514. človek. Vsak 29 807. človek zmrzne; v vsakega 43 346. člo- vek udari strela; smrtnonosni električni tok uniči vsakega 7119. človeka. Nasprotno pa je razmerje med številkami, ki povzročajo smrtne ne- sreče na ulicah in stanovanjih tako, da vsaka 38. nesreča smrtnonosna. Samomorilec je vsak 86. človek. Kon- čno so tudi izračunali, da je vsakoga 30 355 moža in vsako 234.956, ženo sodišče obsodilo na smrt. Izračunali so tudi povprečne starostno dobo člo- veka. Otrok n. pr., ki se je narodil pred sto leti, živel okoli 40 let; otrok, ki je prijetna svet pred 50 leti, je dosegel 49 let; če je prišel na svet okrog leta 1910. je živel 55 let; ob izbruhu vojne rojeni je živel 61 let. Iz tega se vidi, da se povprečna sta rostna doba vedno veča. Morda bomo kedaj zopet dosegli Matuzalema. Sv. Oče blagoslavlja Jugoslavijo Sv. oče Pij. XII je sprejel zadnjo nedeljo v avdienco jugoslov. kraljev, poslanika pri Vatikanu dr. Nika Miro- ševiča in osebje poslaništva, ki so prišli sv. očetu čestitat za novo leto. Sv. očé je od svoje strani želel vsako srečo in podelil svoj blagoslov Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. králj. Vis. knezu namestniku Pavlu in narodom Jugoslavije. Jugoslov. poslanik je bil pri sv. očetu pol ure. Dr. Koroščeva ulica v Soboti Občinski odbor v Soboti je na seji 21. dec. 1940. soglasno sklenil, da se preimenuje lepa prometna Slo- venska ulica v sredini mesta po pre- rano umrlemu voditelju Slovencev dr. Korošcu v dr. Koroščevo ulico. V tej ulici bo prihodnje leto zgrajena tudi nova gimnazija; tako se bo učeča mladina trajno spominjala velikega vzornika. V tej ulici je imel dr. Ko- rošec pri sorodnikih gospe dr. Brati- nove prve sestanke po zasedbi Slov. Krajine in pozneje je bil v tej ulici večkrat gost sreskega načelnika dr. Bratina, kjer se je z raznimi odličniki prav dobro in domače počütil. Tako je Sobota, naša metropola prva, ki je po smrti dr. Korošca imenovala po njem eno glavnih ulic. Občni zbor Rafaelove Družbe za Slovensko Krajino Vršil se je 27. dec. v Črensovcih. Pred poročili odbornikov se je pred- sednik Klekl Jožef z toplimi beseda- mi spomnil pokojnega voditelja slo- venskega naroda dr. Korošca. V svoji komemoraciji je omenil tri vrline pokojnega: njegovo junaško ljubezen do slovenskega naroda, njegovo od- ločnost v borbah za dosego namenov, ki jih je zasledovala SLS, njegovo nespristranost v vseh zadevah in do vsakega. Nato je predsednik dal poro- čilo o delovanju družbe v preteklem letu. V tem času se je obrnilo osebno na družbo okroglo tisoč oseb, pisme- nih aktov je rešenih 437. Za tem sta dala poročila tajnik g. Rous Matija in blagajnik g. Lutar Štefan. Delalo se je pri družbi vse brezplačno, niti u- pravni stroški niso se po večini računali. Občni zbor je soglasno izvolil stari odbor nanovo in soglasno skle- nil, da se družba priključi Zvezi iz- seljenskih drüžb v Ljubljani. Pravila Zveze izseljenskih drüžb so bila na občnem zboru prečitana. Menda se res ne zavedaš da najbolj podpreš katoliški list s tem, da mu pridobiš nove številne naroč- nike? Izkažimo se hvaležni našemu domačemu katoliškemu tisku za lju- bezen, s katero nam je lajšal bol, to- lažil in navduševal, s tem, da bodo „Novineˮ ležale na mizi v vsaki prek- murski družini. Morda so po svojem obsegu zaenkrat še bolj skromne, toda razumejo tvoje težave in potrebe in se z ljubeznijo zavzamejo za tebe. Tudi tvoj dom je morda le s slamo kriti iz debelih hlodov zgrajen, toda tvoj je. V njem si se narodil, v njem preživ- ljal svoja mlada leta, in v njem tudi hočeš zatisniti svoje oči. Tvoja mladost je povezana z „Novinamiˮ, tvoja zrela leta te še bolj priklenejo na nje: sedaj šele spoznaš, kako vrednost imajo za te. Če te življenjska pot zanese v dru- ge kraje, se ti ne zdi, kakor bi pridihal vedno kos domačega kraja in doma, ko jih dobiš v roke? — Če jih tvoj sosed nima, nagovori ga, da si jih naroči. Ne bo mu žal. Naročnina „NOVINˮ za l. 1941 na skupni naslov 28 din na posamezni naslov 36 din Po bojiščih Položaj na grško-italjanski fronti. Grške čete napredüjejo. Zav- zete so zopet tri vasi severno od Hi- mare. Grki so pregnali Italjane z vö- jaškega položaja v višini 1600 m in pri tem ujeli več vojakov in častnikov. Italjani pošiljajo stalno sveže čete na fronto, toda grki jih vselej odbijajo. Hladno vreme še dalje traja. Angleška letala napadla Va- lono. Angleška letala so že 22. na- padla Valono, glavno luko v Albaniji. Več hiš je bilo porüšenih in povzro- čene mnogo požarov. Bitke okrog Bardije v Afriki. V okolici italjanske Bardije, je angle- ške topništvo pokazalo zopet svojo delavnost, ki je z ozirom na italjansko v premoči. Italjani srdito branijo to važno mesto. Angleška letala so ponovila napad na luko Lorient v sev. Fran- ciji. Angleška letala so bombardiraia luko Lorient v sev. Franciji. Luka je pomorsko in zrakoplovno izhodlšče za nemška letala ob obali kanala La Manche. Zopet strašna noč nad Lon- donom, ko so padale bombe. V nedeljo 29. decembra so nemška le- tala napadla glavno mesto Anglije — London. Že ob 7. uri zvečer so se Prikazali nemški bombniki nad Lon- donom. Ob 9. uri je že ta napad za- vzel strahoten obseg. To je bil doslej največji napad na London, ki jih je doslej doživel. Najprej so bombniki vrgli ogromno zažigalnih bomb, ki so povzročile težke požare. Nato so prihajali bombniki val za valom. Lon- don ni imel vso noč miru. Mnogo in- dustrijskih naprav je bilo uničenih. Nevarnost zaradi požarov preti kate- drali sv. Pavla v Londonu. Človeških žrtev je bilo malo. Veliki govor Roosevelta, ki ga je imel v nedeljo ponoči, so prenašale vse ameriške radio-oddajne postaje. Med drugim je tudi dajal, da naj nikar ne zapiramo oči pred roj- stvom, da so zle sile pred našimi vratmi. „Če bo Velika Britanija pre- magana, bodo velesile osišča nadzo- rovale Evropo, Azijo, Avstralijo in vsa velika morja in tudi ni pretirano, če rečemo, da bi mi vsi v Ameriki živeli pod naperjenim revolveromˮ. Zavzemal se je v svojem govoru predvsem za to, da z vsemi močmi pomagajo Angliji. Položaj cerkve v Mehiki. Apoštolstvo molitve in evhari- stično križarstvo ima v Mehiki 500.000 članov. Verske družbe mehikanske mladine pa imajo 1,300.000 članov. V mestu Meksiko samem obiskuje 23.000 otrok farni verski pouk. Srečno in blagoslovljeno novo leto želi svojim odjemalcem KOCUVAN LADISLAV trgovec Lendava Zaradi velike zaloge manufakturnega blaga dobite za snehe: kreppdnschine od 20— din naprej, krepmarokin od 30— din naprej satino svila svetla od 40— din naprej v različnih barvah in vzorclh, kakor tudi drugo blago, še vedno najceneje v trgovini FERDO HORVAT, Bogojina Iščem starejšo kuharico vajeno vseh gospodinjskih in domačih opravil. — Nastop službe 1. februarja. GOSTILNA DEUTSCH, D. LENDAVA. Prešanje cigla Sprejmem po hišah. Dnevno napravim 8—10.000 komadov z strojem. Včasi se lejko sklada. GAL FRANC KOVAČ DOL. LENDAVA Duhovčina moli v ljubljanski stolnici pred začetkom sprevoda 6 NOVINE 5. januarja 1941. Po Slovenski Krajini Lepa božična prireditev v Bo- gojini. Tukajšnje učiteljstvo je prire- dilo zelo lepo uspelo božičnico za šoloobvezne otroke, cela prireditev je bila razdeljena na prosvetni in socialni del. Prva točka prvega dela je bil lep, plemenit, do srca segájoč govor ge. Slavičeve, tukajšnje učiteljice. Podala nam je misel miru ljudem na zemlji, ki kakor tudi med poedinci, tako med narodi, zelo manjka. Nato je zelo lepo navezala misel, da naj otroci ne bodo nevoščljivi onim, ki bodo dobili kaka večja darila, kajti obdarovani bodo vsi. Veselijo naj se z onimi, ki bodo obdarovani, naj go- jijo ljubezen do njih, naj živijo z njimi v miru. — Sledila je pevska točka pod vodstvom gdč. Pulenjakove. Tu je znala izvabiti zlasti iz fantovske grl prijetne glasove, da so nam živo pred- stavili vso melidijozno svečanost in mirnost božičnih dni. — Glavne točke prosvetnega dela božičnice je bil krat- ka igrica, ki je pokazala, kako zna dober kmet odpuščati otrokom, ki so kradli smreko za božično drevesce in jim pripraviti s svojo darežljivostjo in odpustljivostjo lep božični večer. Po pesmi, tu je sledila ter igri, je bil na programu socialni del božičnice, ko so bili obdarovani vsi učenci, si- romašni bolj, premožni samo s svinč- nikom ali peresniki in peresi. — Dolžnost imamo, da se tudi na tem mestu zahvalimo, kakor je to storila že ga Slavičeva v svojem govoru, vsem onim, ki so pripomogli, da se je bo- žičnica mogla vršiti; tako banski up- ravi za poslano blago, Šolskemu od- boru, urbarijalnemu odboru in občini za podporo v denarju, trgovinam za razne podarjene reči, gdč. Malčevi za denarno podporo, g. župniku in nje- govi kuharici, da sta omogočila peko in sploh vsem kmetom, ki so kaj da- rovali revnim otrokom. — Vsi bogo- janski občani se pa še posebej zah- valjujemo učiteljstvu, da je prišlo na to lepo človekoljubno misel in jo tudi izvršilo. G. Benko Josip, industrijalec v Soboti nam je za božič poslal večjo količino proizvodov svoje tovarne. G. Benku smo posebno v tej draginji za vse hvaležni. Bog plačaj ! — Vodstvo Martinišča. Božičnica v Martinišču. Na Štefanovo popoldne je bilo v Marti- nišča obdarovanih 86 fantov iz Tu- ropolja in iz Kroga. Dobili so razna darila kakor perilo in tudi kak zgor- njo obleko in povrh še kaj dobrega za pod zobe. Vsem Soboščancem, ki so s svojimi prispevki razveselili te fante, v imenu obdarovancev kakor tudi v imenu vodstva Martinišča iskre- ni Bog plačaj! Tistim par trgovcem pa, ki so nabiralce odslovili z izgo- vorom, da Martinišče pri njih nič ne kupuje, naj vedo, da zbirca ni bila za Martinišče in da so obdarovanci, šo- ferji in njih starši mogoče le marsi- kaj pri njih küpovali! Na podporo Novin je poslal Bokan Viktor iz Vukovarja 50 din. sestre sv. Križa v Soboti din. Bog povrni I Gospodinjski tečaj na Tišini. Pri nas se vrši banovinsko-gospodinj- ski tečaj. Vodita ga gdč. Mira Barle in Kranjc Anica. Tečaj se vrši v pro- storih g. tajnika Vukan Jožefa. Obi- skuje ga nad 20 deklet. Sadjarji in vrtnarji bodo zbo- rovali. Podružnica Sadjarskega in vrt- narskega društva Krog— M. Sobota bo imela dne 5. jan. 1941 Ob 9h dopol- dne, v prostorih gostilne „Banfiˮ svoj redni letni občni zbor. Na dnevnem redu je poleg običajnih točk tudi vo- litev novega odbora in razprava o bodočem delu podružnice. Vabimo vse člane, da se občnega zbora zanesljivo udeležijo. Prav tako pa vabimo na obč. zbor vse sadjarje in vrtnarje, ki še danes stojijo ob strani, da se pri- družijo naši organizaciji, ker le z zdru- ženimi močmi bomo prebredli vse tež- koče in napredovali. VESELO IN SREČNO NOVO LETO želijo svojim staršem, bratom, sestram, rod- bini, prijateljem, znancem, znankam in čita- teljem „Novinˮ naši fantje pri vojakih, sinovi Slovenske Krajine, ki, kakor pišejo, so pono- sni na to, da služijo domovini Jugoslaviji: Štefan Čerpnjak (Martinje), Janez Kozar i Pu- han Janez (Bogojina), Bojnec Ludvik (Dob- rovnik), Ščap Ignac (Bakovci), Toplak Franc (Markovci) vsi v Kruševcu; Maučec Franc (Bogojina), Trajbarič Ivan (Filovci) v Novem Vrbasu; Miholič Štefan (Kobilje), Törnar Štefan (Brezovica), Glavač Števan (Beltinci), Horvat Leopold (Rakičan) v Petrovgradu; gojenci orožniške podčastniške šole v Srem- ski Kamenici: Anton Paučič, Župan Martin, Crnkovič Anton, Opačič Luka, Kličkovič Jovo, Babin Milan, Matič Ilija in Vukotič Vasilij. Prav isto želi staršem, rodbini, fantovskemu odseku, prosvetnemu društvu, gasilcem in farnikom na Kobilju Bukovec Štefan, ki služi na Sušaku. „Sodobna" mladina. Dolgo smo odlašali, da ne bi dajali v svet žalo- stnih vesti o nekateri naši mladini, ki je bila nekdaj cvet in ponos naše bel- tinske fare. Vidimo pa, da vsa opo- zorila in tihi opomini ne zaležejo ni- česar. Nedeljo za nedeljo opazujemo našo mladino kako v trumah stoji zu- naj cerkve in pohajkuje okrog trgovin in gostiln med sv. mašo in nespodobno ter nesramno govori. Hujše pa je že, ko greš k sv. maši ali ko po končani maši stopiš iz cerkve, ti udari na uhd iz gostilne poskočila ali pa divjaška pesem mladine. Nekdaj gostilničar med sv. mašo ni dopustil petja v gostilni. Tudi mladoletnikom ni dal nobene alkoholne pijače, kakor tudi že pija- nemi človeku ne. Vsekakor bi bilo celo priporočijivo, da bi spravili to lepo navado zopet nazaj, če drugače ne z oblastnimi predpisi. Ko greš zve- čer po vasi po kakih opravkih se po ulicah med prekucanjem svetijo noži kot v pravi vojni. Celo tako daleč je prišla mladina, da ko se v trdnjavah najvišjih kulturnih ustanov, ki štrlijo kot zaklete piramide okrog cerkve, nasrka mamila, znanja in vinske moči, niti pred cerkvijo ne sramuje poteg- niti noža in ga zadati komu v hrbet. Bitje je postalo nekaki ponos mladini, tako, da se niti pred cerkvenim pra- gom ne ustavi. Ali vse to opazite starši? Ali veste, da se vaš 16 let stari dečkec in vaša 15 let stara de- klica v gostilni javno ljubimkata v po- polni pijanosti. To je strašna odgo- vornost staršev pred Bogom in sve- tom. Lahko se duhovnik ubije zde- lom in vzgojo, če starši nočejo po- magati in so delovati pri tej vzgoji, je vse zaman. Skrajni čas je, da se starši zavedajo svojih roditelj- skih dolžnosti in pripeljejo našo mla- dino na prava pota, da bo dobila mladina naše fare oni sloves pošte- nosti in mladinskega ponosa kakor ga je imela nekdaj. — Pika. Športnega plesa v Soboti 1. februarja ne bo. Že 16 let je bil vsako leto 1. februarja športni ples v Soboti. Vodstvo SK Mure v Soboti pa smatra, da so časi danes preresni in nič kaj primerni za take priredi- tve, zato je sklenilo, da v tej plesni sezoni ne bo priredilo tega največjega plesa v Soboti. Toliko v vednost vsem, ki se zanimajo za naš športni pokret in ki so obiskovali športni ples. Težko je obolela mati lendav- skega kaplana g. Gjörköša. Priporo- čamo v molitev! Tišina. Letos smo božič zelo slovesno obhajali. Asistirano polnoč- nico služile g. dekan. g. kaplan Jože Gutman je bil diakon in g. Šaruga Šte- fan bogoslovec pa subdiakon. Na Štefanovo je pripeljal v Martjancih pred oltar g. Novak Štefan, akademik gdč. Mertük Kristino, uradnico na okrajnem načelstvu v M. Soboti. Mlademu paru želimo obilo božjega blagoslova. V sobi zgorela. Na Štefanovo je na Gor. Bistrici ostala sama doma Šernek Verona, stara 87 let. Ker je bilo mrzlo, se je grela čisto poleg štedilnika. Po neprevidnosti se ji je vnela obleka, ki je vsled oslabelosti ni mogla pogasiti. In tako so jo do- mači našli mrtvo. V počastitev spomina blago- pokojnega dr. Antona Korošca je da- roval 300 din. v podporo prekmur- murskim akademikom Podpornemu fondu SKAD „avednostiˮg. Casar Franc, tajnik JRZ v Ljubljani. Umrla je v Lendavi mati g. Horvata Štefana, kateheta na Soboški osnovni šoli. Stara je bila prek 75 let Naj ji sveti večna luč! Odlikovanje. Z redom Jugo- slovanske krone V. stopnje je bil od- likovan g. ing Mikuš Franc, ravnatelj banovinsko-kmetijske šole v Rakičana Čestitamo! Na mesto venca na grob za zimsko pomoč. Na mesto venca na grob prezgodaj umrlega voditelja slo- venskega naroda, predsednika senata in prosvetnega ministra dr. Antona Korošca je počastil njegov spomin sreski načelnik dr. Bratina v Soboti s tem, da je poklonil v roke sobo- škega župana Hartnerja znesek 300 din za zimsko pomoč siromakom in brezposelnim, ki jo je organiziral in jo vodi g. Hartner. Upamo, da bo plemenita gesta dr. Bratina našla šte- vilne posnemovalce. Umrla je v ljubijanski bolnici 15. decembra Kocet Katá, stara 60 let, doma iz Trnja. Pokojnica je pol- nih 10 let imela na skrbi krasitev črensovske cerkve, zlasti Marijinega oltarja. Tudi pokopana je v Ljubljani. Prosvetno polje „Vrnitevˮ na Tišini. Na božični dan, dne 25. dec. 1940. so igrali na Tišini Vombergarjevo pretresljivo dra- mo: „Vrnitevˮ. Dejanje se vrši ob koncu svetovne vojne. Igralci so v splošno zadovoljstvo dobro igrali in posebno nekateri zopet pokazali svoje sposobnosti. Da se te sposobnosti od- krivajo, je zasluga predvsem domačega g. kaplana Gutmana. Šolska dvorana je bila popolnoma zasedena. Škoda je le, da nimamo lastnega doma. Šola je premajhna, ker mladina in tudi starejši radi obiskujejo vsako prireditev. Čas bi že bil, da bi začeli z lastnim do- mom. Se ne bi našli kaki odvišni Prostori na šoli, da bi jih preuredili za dvorano? Enkrat bo le treba začeti! Prireditev v V. Polani. V ne- deljo dne 29. dec. 1940. so se tudi v Polani popoldne izkazali kmetski fant- je in dekleta kot igralci. Igrali so bo- žično igro: „Vrnitevˮ, ki je privabile toliko gledalcev, da je šol. soba bila pretesna za vse. Tudi igralski talenti so bili vidni, pri fantih bolj ko pri dekletih. Igro je vodil g. Balažic Franc, obč. tajnik s pomočjo vsestransko de- lavnega župnika g. Halasa. Društveno delo v Bogojini. Naše ustanove kakor Prosvetno dru- žtvo, Fantovski odsek in Dekliški kro- žek, so v zadnjem času pokazali Ži- vahno delavnost. Saj so v teku enega meseca imeli na našem odru. kar štiri pomeni bnejše prireditve, — Na praz- nik Kristusa Kralja so igrali na našem odru zelo lepo igro: „Vera in neveraˮ. Igra je ob dobrih igraiskih močeh, predvsem pa režiseriu g. Maučecu ze- lo lepo uspela. — Državni praznik 1. dec., smo proslavili z akademijo, zelo pestrega sporeda. — Temu je sledil „Miklavžev večerˮ, pod vodstvom g. Maučeca in šol. upravitelja g. Turze. — Za tem, dne smo 8. dec. priredili akademijo v čast Brezmadežni, katero je organiziral naš Dekliški krožek pod vodstvom učiteljice gdč. A. Pušenjak. Pri obeh akademijah je sodeloval tu- di naš pevski zbor, pod vodstvom našega delavnega in priljubljenega organista g. Maučeca. — Vsem, ki so na kakšenkoli način sodelovali pri omenjenih prirediti ah, predvsem pa org. g. Maučecu, šol. upr. g. Turzu in učiteljici gdč. A. Pušenjakovi se naj- topleje zahvaljujemo. — Naprošamo vse, da nam tudi v bodoče ne odre- čejo svoje pomoči I Lepo skloptično predavanje je priredilo soboško prosvetno drü- štvo na sveti večer. Gledali smo na slikah božične skrivnosti in trpljenje m učencev iz prvih krščanskih časov. Med predavanjem je vsa dvorana za- pela k posameznim lepim adventnim in božičnim slikam primerne pesmi. Božičnica FO v Satahovcih. Prvič se oglaiamo v javnosti. Saj ob- stojamo šele nekaj mesecev. In vendar smo zabeležiti že lepe uspehe. Dne 22, decembra 1940. smo priredili zelo lepo uspelo božičnico, zdrüženo z lepo božično igro. Obdarili smo okrog 80 otrok. Vsem, ki so nam pripomogli do te lepe prireditve, se najlepše za- hvaljujemo. — Vsem okoliškim vašem naznanjamo, da smo ustanovili lepo knjižnico, ki šteje nekaj nad sto knjig. Priporočamo, da pridno segate po knjigah in si izobražujete düha in o- plemenitite srce. — Bog živil Igrsko delo pri sv. Sebeščani!. Naše prosvetno drüštvo je imelo se- stanek, posvečen pokojnemu dr. Ko- rošca Govoril je o umrlem voditelju domači župnik g. Bejek. — Naše drü- štvo je uprizorilo v božičnih svetkih igro „Henrik gobavi Vitezˮ. Igra je nadvse dobro uspela. Zaradi malega prostora sö igro dvakrat ponovili. Nekateri so igro gledali tudi trikrat, kar je že tudi znamenje,, da je igra ljudem zelo ugajafe. Igro je videlo okrog 500 ljudi. Igralci so se izvrstno izkazali, igro so póvzdignile tudi lepe obleke, ki so bile sposojene od Pro- svete zveze v Mariboru. Igro je reži- ral in tudi drugače pri nje) z velikim uspehom sodeloval g. župnik Bejek Janko. Igra je zares vsestransko dobro uspela. Pošta Vrbán Jožef, Tropovci 45. Prav Pišeš, za letos si dužen 28 din. Neki Vrbán Jožef je lani bio v Franciji In pol leta dobivao No- vine i M List. Mi smo Ček tebi poslali, mi- sleč, da si ti tisti. — Horvat Gizela, Kobilje 186. Novine ustaviti z novim letom, kakor želite in vam bomo pošiljali na skupni na- slov. Dolga za 1940 I. je šo 21.50 din. Pro- simo, da to povrnete. — Baligač Martin, Drakovci 46. Pošljite v Črensovce legitima- cijo in viožno knjižico. V zadrugi imate 19 din. — Petek Štefan, Filovci 24. Nemec Jožefi od decembra naprej vse Pošiljamo, dobil je tudi Kalendar. — Gjörek Franc, Bukovnica. Toplak Peter ma v zadrugi 404.75 din. Kalendar poslali. — Lončar Anton, Nemčavci. Imate prav, najšli smo brnski ček, da ste naročnino plačali. Pri vknjižbi je na- stala pomota, oprostite. — Jančarič Štefan, Noršinci. Dolga za 1940 I. je 20 din. Pošt- nino in pot k Sv, Sebeščani smo vam Odra- čunali. — Gjergjek Janoš, Kovačevci 1. Dolga je 20 din. Poštnino smo odračunali. — Gjörek Jurij, Kovačevci 36. Fujs Agne- ški pošiljamo liste, tudi kalendar je dobila. Za novo sezono prinašamo RADIOAPARATE Minerva, Orion, Körting. Sachsenwerk, Hornyphon, Mende, Braun, Graetz, z dvoletnlm jamstvom. Baterijski aparati so opremljeni z D elektronkami, delujejo brez aku- muiatorja. • Predvajanje aparatov brezobvezno - ceniki franko. Dolgoročno odplačilo* RADIO NEMEC M. SOBOTA Tedenski koledarj Januar 5 Nedelja Po novem letu. Ime Jezus. 6 Pondeljek Sv. Trije Kralji 7 Torek Valentin, škof; Teodor 8 Sreda Severin, bpat; Teofil 9 Četrtek Julijan, mučenec; Peter, šk. 10 Petek Viljem, škof; Agaton, papež 11 Sobota Pavlin oglejski škof; Higin Sejmi: Vsak torek tržni dan za prašiče v Lendavi. 8. januarja živinski sejem v Ljutomeru. — 6. januarja konjski in goveji sejem v Soboti NE POZÁBITE, da imam v največji izbiri in stalno v zalogi RADIOAPARATE najboljših znamk, ŠIVALNE STROJE, PISALNE STROJE, KOLESA in GUME še vse po nizki ceni Štivan Ernst Telefon št. 39. M. SOBOTA 5. januara 1941. NOVINE 7 Po svetu Cerkveni tisk v misijonskih deželah. Kako razširjen je cerkveni tisk v misijonskih deželah, kažejo po- datki Kongregacije za razširjenje vere, ki pravi, da ima Cerkev v misijone 180 misijonske tiskarn. Večina se jih nahaja v kitajski Indiji. Okrog 50 jih odpade na Afriko. Ena izmed največ- jih tiskarn te vrste, ki jo vodijo beli Očetje v Maison-Carree v Sev. Afriki, ima več ko 20 najnovejših strojev in je v zadnjih 5 mesecih izdala 80.000 okrožnic 15.000 katekizmov, 8.000 po- ročnikov cerkvene zgodovine, 7000 molitvenikov, 3 000 slovnic, 3.000 spi- sov razne vsebine in sicer v desetih različnih jezikih. V Afriki izhaja okrog 60, v Indiji okrog 80, na Kitajskem okrog 40, v Indokini 15, na Japon- skem pa 12 misijonske listov. Obnovitveno delo v Španiji. Slovita stara poslikana okna v kated- rali mesta Toledo, so bila vsa poško- dovana ob priliki streljanja na Alca- zar. Ministrstvo za umetnost in zna- nost jih je začelo zopet obnavljati. Na 70 okne je uničenih 273 kosov in 500 poškodovanih. Pravijo, da bodo po- trebovali 5 let za obnovo vsega tega. Cerkev in znanost. Papež je podelil članom papeževe akademije znanosti, kateri pripadajo katoliški učenjaki vseh delov sveta, častni na- slov „ekscelenca“ in jim s tem pri- znal najvišjo stopnjo, ki jo more Cer- kev dati znanosti. Izmed članov te akademije, v kateri je Zastopanih 20 različnih narodov, je osem Nobelovih nagrajencev, dva sta dobila Frankli- novo medaljo, trije Faradayovo me- daljo, 26 drugih pa zlate kolajne kot priznanje za njihovo znanstveno delo. Sveto pismo in nova Svetovna vojna. Katoliška knjigarna v Stuttgartu je sporočila v svojem Vestniku, da v sedanji vojni čitanje sv. pisma Novega zakona narašča. Največ sv. pisma je šlo med vojake na fronto, ki radi segajo po sv. pismu. Mnogo spisov je šlo tudi izpod rok bogoslovcev, ki so v služ- bi domovine, župnikov na bojišču in pa vojnih kuratov. Otrok je spal 11 dni. V Cha- pelles-Herlaimont je dveletni otrok padel v dolgo spanje. Otrok, sin polj- skega kmeta, je spal nepretrgoma 11 dni. Predno se je zdravnikom posre- čilo, da so otroka takorekoč iz smrt- nega spanja zopet prebüdili je trajalo precej časa. Zdravniki so dognati, da je bil njegov očé morfinist (užival je morfij, ki popolnoma uspava človeka, da pozabi na vse bolečine). Vzrok tega predolgega spanja je bil torej morfij. Proti očetu je bila uvedena kazenska preiskava. Kako Nemci pripravljajo svoje bombne napade na Anglijo Če hočejo Nemci zmagati, mo- rajo gledati, da bodo učinki njihovega orožja taki, da dosežejo vedno svoj cilj. Da ne bodo na slepo metali dragih bomb. Oglejmo si nekoliko, kako skrbno se znajo pripraviti. Nemci imajo posebne vojaške naprave, v katerih se nemški letalci, s katerimi sedaj sodelujejo tudi italijan- ski, temeljito pripravljajo, preden po- letijo v zračni prostor nad Anglijo. Tu se seznanijo točno z mesti in po- sameznimi predmeti, na katere morajo metati bombe, tako da nobeno letalo in noben letalec ne izvrši svojega po- leta na slepo in išče samo pred- metov, ki jih bo napadel, razen če to prepreči sovražnikove protiorožje in si mora letalec pač pomagati sam, da doseže ta ali oni poprej nedoločeni in nepredvideni učinek. Ta priprava obsega ogromne nazorne slike Lon- dona in drugih važnih angleških mest, fotografično snov, ki jo mora, opre- mljeno s številnimi pripombami, vzeti s seboj vsako letalo, in seveda tudi uspehe poizvedovalnih poletov, na ka- terih se angleški teren snema fotograf- sko iz zraka. Slika središča britskega imperija, Londona, je tako velika, da zavzema celo dvorano. Pilot, ki si jo ogleduje z daljave enega metra ali nekaj več, more na podlagi te slike posneti Lon- don v celoti, kakor tudi vse njegove glavne predmete. Tukaj mladi piloti poučujejo sliko mesta dneve in dneve, tako da morejo iz zraka vedeti, kje so vojaški predmeti, kje industrijske naprave, kje živilska skladišča in elek- trične naprave ter pristanišča in doki, vmes pa so zaznamovani v rdeči barvi vsi predmeti, ki so bili že bombardi- rani in v koliki meri so razrušeni ali pa medtem deloma ali celoma upo- stavljeni. Enake plastike so napravljene o vseh drugih važnih angleških voja- ških, industrijskih ter oskrbovalnih središčih. Na sliki so še druga zna- menja v različnih oblikah in barvah, ki služijo pilotom. Vsa ta znamenja pa se napravijo šele, ko poizvedovalna letala, fotografije in poročila zaneslji- vih ogledovalcev in poročevalcev gredo skozi urad, kjer najstrožje prosijo, ali se ujemajo z dejštvi. Šele potem se vnesejo znamenja, ki pokažejo, kaj je uničeno in katere predmete je treba sedaj pritegniti v krog uničevanja. Nekaj posebnega je pa fotograf- ski vlak, ki je pravo čudno vojaške tehnike. Ta vlak je spremljal nemške armade že na pohodu na Poljskem in v Franciji. Ta vlak se pomika z enega mesto v drugo, kakor se pač zdi po- trebno, da se posamezni deli nemške armade na protiangleški fronti sezna- nijo s fotografičnim materialom, ki se v tem vlaku nahaja. Na zunaj izgleda tako, kakor vsak drug vlak, ne ve pa razen gotovega števila osebja, ki pride v poštev, nihče, kje se v tem ali onem trenutku nahaja. Tukaj se nahajajo fo- tografije, katere bi, če bi jih bilo mo- goče sestaviti skupaj, podale celotno fotografično sliko vsega ozemlja an- gleških otokov in Irske. Vsaka foto- grafija pa je razložena na drugih tis- kovinah, ki jih natiskajo v vlaku za- meni na malih rotacijskih strojihi in na drugih tiskarskih strojih in ki obse- gajo danes nad 9 ton papirja. Opombe se tičejo posameznih predmetov, fo- tografije in opombe pa se vsak dan, kakršni so bili poizvedovalni poleti posameznih letal in rezultati napadal- no poletov, popravljajo ali dopolnju- jejo. Obstoja seveda tudi ogromna karta Velike Britanije, na kateri so v malih kvadratni zaznamovane vse po- krajine, ki so fotografirane na imenova- nih posameznih fotografijah ter nosijo isto številko, kakor jo nosi dotična fotografija, čijih odtiske poneso letalci na svojih aparatih s seboj na posame- zne polete. Teh fotografij je danes več milijonov. Kakor hitro se letalec vrne s svo- jega poleta s fotografijami, ki jih je napravil iz zraka bodisi kot poizve- dovalec, bodisi kot napadalec, napra- vijo od vsake tri odtise. Enega dobi poveljstvo generalnega štaba, drugi pride v arhiv, tretjega pa pošljejo v »Fotografični urad generalnega štaba*. Tukaj se fotografija poveča tako, da se more vsak predmet natančno po- znati. Posebni strokovnjaki potem štu- dirajo, kakšna Škoda je bila naprav- ljena in kolika je ter kakšne vrste je predmet, ki je bil zadet Potem se na- pravijo opombe, ki se v več izvodih uredijo in potem popravljajo ali dopolnjujejo. Prah Maks: Ob novi maši v Sremi! Ravno 3. nov. je bila obletnica, ko sem prestopil prag Zagrebške vojne bolnice, kjer nam je 15 Slovenskim duhovnikom in bogoslovcem potekal 6 mesečni vojaški rok. Bilo je to pri- jateljsko sožitje s pravoslavnimi Srbi in Rusi, protestantskim Nemcem iz Bačke, muslimanskim Hrvatom iz Bos- ne, mladim židovskim študentom tne- dicfne (zdravilstva) iz Beograda, a naj- bolj pa z diplomiranimi (dovršenimi) bogoslovci grsko-katoliške cerkve, ki sobni po narodnosti Ukrajinci. Že takrat smo v ponočnih raz- govorih prerešetali vso grenko ukra- jinsko zgodovino in nekako sočustvo- vali z Usodo 45 miljonskega naroda, ki si na enak način kot mi Slovenci, z velikimi težavami in pogostimi razo- čaranji utira pot do splošnega pri- znanja prave narodnosti, utemeljene z lastno bogato pisano in nepisano kul- turo. Njihove pesmi, ki so jih sprem- ljali otožni zvoki gitare, so netile na- še vzajemno razumevanje in ranogo- krat odkriva^ lepoto misli največjega slovanskega lirika, njihovega Taras-a Ševčenka. Nepozabna mi ostane pred- vsem pesem, ki smo se je ob njih na- učili tudi mi Slovenci in jo pojo le ob redkih domoljübnih svečanostih, saj izraža domotožje izseljenca po do- mači grüdi in se glasi takole: Jak umru to pohovajte mene na molili sered stepu širokoju na Vkrajini mili... (Kadar bom umrl, me pokopljite na pokopališču sredi široke ravnine v Ukrajini mili...) Pesem je bila torej prva globlja vez z našimi znanci —1■ vojaki, ki nas niso pozabili pozneje ob svojih naj- lepših dnevih življenja. Tako sem pre- jel sredi avgusta karto od enega teh g. Mirona Hirjovatij-a iz Sofije, ka- mor je moral potovati, da ga je bol- garski unijatski (vzhodni) škof Ciril Kurtev posvetil za duhovnika. Njihov vladika dr. Dionizij Njaradi jim je namreč prerano zatisnil oči, novega škofa pa še niso dobili. Naj omenim, da deleži v grško- katoliški škofiji, ki ima Sedež v Kri- ževcih na Hrvatskem, poleg 15 tisoč hrvatskih grko-katolike v še okrog 35 tisoč Ukrajincev. Ti so se priselili iz Ukrajine v letih 1740—1890., ko se je na ruskem dvoru začela gonja proti probujajoči se Zatirani Slovanski na- rodnosti. Največje njihovo središče vnaši državi je v Ruskem Krsturu v Bački. Tu imajo svojo tiskarno in izdajajo svoje časopisje. Sem so pripeljali umrlega vladiko dr. Njaradija iz mesta smrti ob slovensko-hrvaški meji. Dr. Njaradi je bil po svoji temeljiti izo- brazbi v verskih rečeh in priznani ne- poštenosti do vseh narodnosti grško- katoliške cerkve v Jugoslaviji, — dasi je bil sam narodno močno zaveden Ukrajinec, — njihova sodobna največja osebnost Ker smo si svoje odlične može kaj radi med seboj primerjali, so dejali ob njegovi smrti, da je bil po svoji skromnosti in asketskem (po- tožim) Življenju na las podoben na- šemu svetniškemu skopljanskemu ško- fu dr. Gnidovcu. Ukrajinci nimajo pri nas svojih šol. Kljub temu pa budno pazijo na vzgojo mladine v narodni zavesti in se zato redko zgodi, da bi se ženili izven kroga svoje narodnosti. Njihovi duhovniki študirajo na naših srednjih šolah, Vseučilišče pa predvsem v Zag- rebu. Takozvana Jumina (najnadar- jenejše) pošiljajo zavod sv. Jozafata v Rim. Ko sem dobil vabilo tudi od očeta mladega neomista (tako nago- varjajo grko-katoliki svoje novomaš- nike) g. Mihajla Hirjovatij-a, dekana v Mikluševcih v Sremu, smo se od- cepiti pri Šidu od glavne proge Ljub- ljana—Beograd s sremskim „kafemli- nomˮ ali čirom“ in se vozili proti Vukovara " kakih ,30 km do izstopne postaje Sremski Čakovci. Tam smo se slučajno ob istem času znašli z bra- tom novomašnika, študentom veterine (živinozdravništva) g. Igorjem Hirjo- vatij-em. Ta nas je peljal v svojo rojstno vas, ki je bila cilj našega popotova- nja. Takoj nas je opozorila ta vas na neko sličnost s prekmursko vasjo po razsežnosti in na enak način zgraje- no hišami iz lesa ter od zunaj po- beljenimi. Le prazne ceste in ulice v dušljivi tihoti so bile kričeče nasprotje z domačimi v Slov. Krajini. Po zve- davem vprašanja kje se kaj Igrajo otroci, ko smo doma v nravno zdravi pokrajini Slovenije tako navajeni vpltja in kriča po cestah, nas je mladi aka- demik previdno opozoro, da smo v Sremu in da Žalibog že njihovo na- predno vas objema val „f rancoske kü- ge* (preprečevanje rojstev). Ko smo stopili v dekanijsko cer- kev, posvečene rojstni blažene Device Marije, sezidano 1. 1907, smo že po zunanjosti lahko spoznali, da je verska gorečnost dušnega pastirja in njemu izročenih ovčic vredna pohvale. Kdor je že videl v Zagrebu v starem gradu grškokatoliško katedrale (stolnico), ta si more predstavljati mikluševskg cer- kev, ki je le bolj svetla, po notranjem okrasju in čistoti pa že menda malo naprej. Po kratki počastili Najsvetejše- ga, smo zaslišali zunaj cerkve šepet: Slovenci su došli" in že smo se po- zdravljali kot bi si bili bratje ali so- rodniki z našim slavljencem novo- mašnikom, ki se je bil, kakor velevajo cerkvena pravila unijatske cerkve in ki jih je odobril tudi sv. očé, pred tremi meseci poročil. Nadalje smo se pozdravili v njegovo ženo gospo Erži- ko, ki ji je očé Ukrajinec in mati Šva- bica (Nemka), z dostojanstvenim oče- tom g. Mihajlom in njegovo ženo, ki jo domačini v nasprotju z srbskimi „popadinjamiˮ (žene pravoslavnih du- hovnikov) nagovarjajo s „panmatka" (gospa mamica), s sestro gdč. Kse- nije in obema „babama materamˮ njegovih staršev. (Dalje) Angleški kralj in kraljica si ogledujeta učinek sovražne bombe. 8 N O V I N E 5. januarja 1941. SREČNO IN BLAGOSLOVLENO NOVO LETO ŽELIJO VSEM SVOJIM ODJEMALCEM, GOSTOM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM: DOBOŠIČ JOSIP brivec Lendava KALMAN PAVEL krojač Lendava PEKARNA LEONHARD Lendava BADER HERMAN trgovina s čevlji, nogavicami in usnjem Lendava ŽOLDOŠ FRANC branjarija Lendava MATJAŠEC JANEZ trgovec Lendava NOVAK JURIJ trgovec Lendava KLEPEC JOSIP manufakturna trgovina Lendava KARDOŠ JANEZ gostilničar Lendava DEUTSCH ALADAR gostilničar Lendava NÉMETHY ŠTEFAN trgovina z mešanim blagom Lendava BOHAR mesnica LENDAVA SLAŠČIČARNA LUSTIG LENDAVA DÖRING BENO kotlar Lendava FRITZ ŠTEFAN mehanik Lendava VUKAN LUDVIK gostilničar Lendava RAFFEL KAREL mesar Lendava FOTO „BALKANˮ Lendava TISKARNA BALKANYI Lendava WEISS ŽIGA Lendava DITTRICH G. M. Sobota HOTEL CENTRAL (Faflik) M. Sobota Hahn Pavel M. Sobota WEISS ŽIGA podružnica Murska Sobota poslovodja Horvat Aleksander PREISS ADOLF Tivar obleke M. Sobota SIDONIA PAUKO slaščičarna Murska Sobota Aleksandrova cesta 18. VINKO KLEPEC manufakturna in modna trgovina M. SOBOTA BRUMEN GENOVEFA trgovina z meš. blagom M. Sobota KAROL ŠIFTAR M. SOBOTA ŠTIVAN ERNEST tehnična trgovina z radio aparati, šivalni in pisalni stroji, mot. kolesa in nav. kolesa Murska Sobota Telefon 39 trgovina Čevljev „ PEKO ˮ JOŠKO BRUMEN M. Sobota HRANILNICA in POSOJILNICA z. z n, j. Črensovcih Agrarna in gospodarsko podporna zadruga, z. z o. j. Črensovcih ŽAGAR IVAN trgovec Črensovci BAUER SAMUEL gostilničar Črensovci KOCET IVAN trgovec Črensovci KLEPEC KAREL trgovec Črensovci LUTAR BLAŽ krojač Beltinci MATIJA SLAVIC krojač Lipovci ŽERDIN KAZIMIR trgovec Črensovci SARJAŠ ANDREJ krojač Črensovci TOMEC JOSIP trgovec Sr. Bistrica Pismo našega izseljenca Bližajo se nam božični svetki in konec leta. Če pomislimo na preteklo leto, se nam odpre žalostna slika. Kako smo si ob začetku leta voščili srečno in blago- slovleno novo leto v istini pa je bilo kakor doma še bolj pa v tujini žalostno leto. V pričakovanju, da v tu- jini najdemo delo in zaslužek smo vzeli slovo od svo- jih dragih, od domače vesi in farne cerkvi in šli v tu- jino. Žalost nam je stisnila srce, oko se nam je zasol- zilo, kakor da bi slutiti, kaj nas čaka v tujini. Nas iz- seljence v tujini je zajela vojna. Mnogi smo imeli srečo, da smo odšli v drugi kraj. Kako radi bi se nekateri oglasili in pisali, pa jim to krajevne razmere ne dovoljujejo, doma pa komaj ča- kajo na pismo starše, bratje, sestre, mož, žena in deca. Kateri izseljenci so postali žrtev vojne, še dozdáj ni znano. Vsi izseljenci smo dosti pretrpeli v tem letu, toda obu- pati ne smemo. Z dobro voljo naprej in Bog nam bo pomagal. Zdaj pa vsi brez razlike stopimo pred jaslice, kjer nam je rojen božji Zveličar. Doma bo cerkev vsa raz- svetljena, oltar najlepše okrašen, duše pripravljene, ki bodo popevale »Slava Bogu na višavah in zemlji mir ljudem". Za nas v tujini pa bo vse drugače. Nekaj bi že bilo če bi imeli izšel), duhovnika. Pred nami so dveri novega leta odprta. Zato pro- simo božjega Zveličara, naj nam podeli mir in naj bo novo leto srečno in blagoslovleno za vse ljudi na zemlji. L. Š. Nemčija Skoraj 2000 let... Bil sem na vrhi ob cesti in gledal v božjo naravo. Po drevju so žvrgoleli ptički. Misel za mislijo se je rodila ... Skoraj 2000 let je že minulo, odkar se je v revni štalici narodil božji Sin. Skoraj 2000 let... Bil je maj- hen in ves ubog. Tako majhnega Ga je Devica položila na slamo, kjer je trpel mraz. In vendar je On odrešil svet.. Vzbudilo me lahni koraki. Dekle je šlo mimo mene, vse nališpano in nadíšavljeno. V rokah je nosila cvetje. Bog ve, komu je bilo to cvetje namenjene? Bog ve? Za njo je žel fant bledega obraza. Oblečen je bil v raztrgano obleko in z obraza mu je sevala ble- da žalost. Koraki so se oddaljilj, fant je izginil za ovinkom. In še so šli. Drug za drugim so šli, bogati in ubogi, veseli in ža- lostni. Žena je šla mimo mene. Uboga žena! O- troka je imela v naročju in malček je drgetal od mraza. „Kako je ubog ta otrok,ˮ sem si mislil, „kakor Jezušček na revni slami.ˮ In znova sem se zamislil... Pavel Gaál MATIJA MALEŠIČ: Kruh POVEST SLOVENSKE KRAJINE .Moder je zase in svojo korist Orožniki* .Moramo jih spraviti pod streho 1 Za menoj!8 Časar se zažene med ljudi v topi in hoče siloma napraviti prostora za mlade dečke in deklice. .Kaj ste obnoreli?8 .Sam hoče priti pod streho! Mar mu je dece!8 .Kaj se vam ne smilijo ti mali? Kaj nimate src?8 »Kaj pa vlačite deco s seboj 18 „Kaj morate že nedoraslim izpiti mozeg iz kosti? Kaj ni dovolj, da izmozgavate nas?ˮ „Mladi morajo pod streho !ˮ Časar jih hoče po vsej sili nekaj iztisniti iz lope. Suje s komolci, stopa po nogah, sika. Za njim se gnetejo dečki in deklice in ženske, pa tudi odrasli. Vsi bi radi v lopo in pod streho. Lopa pa je tesna, dve tretjini jih ne moré pod streho. Prerivanje, suvanje, sto- panje po nogah. Kletvice, zmetanje. Jeza, sovra- štvo. Sočutja ni. „Kaj smo živina?ˮ „Z živino bi lepše ravnali.ˮ „Živina ste, hüjši ko živina ! Človek bi imel usmiljenje s temi malimi !ˮ „Čemu jih je premotil Ritoper z lepimi bese- dami? Naj izvedo, kak je Ritoper ! Čim prej izvedo, tem bolje zanje !ˮ „Jesti morajo ko vi vsi! Imejte vendar sočutje z deco! Očetje pritiskajo trepetajoče sinove k sebi, da jih ogrejejo; tete rade stoje na dežju, da morejo le nečakinje potuniti v lopo. Ali nobeden, ki nima med mladimi nečaka in nečakinje, noče iz tope. „Kje je Ritoper toliko časa?ˮ „Zakaj nas ni povedel vgrad? Bi bili vsaj pod streho.ˮ „Če misli, da bomo v tej temi in tem dežju klapali na marofe, se moti!ˮ „Tisti, ki sedite na klopeh, vstanitel Stopite na klopi ! Pa spravimo male pod streho.ˮ „Kdo to zapoveduje?ˮ »Časar!8 „Orožnik!ˮ „Kaj ima tu Orožnik zapovedovati? Naj stoji sam na dežju!ˮ „Saj stojim! Za te male mi jel Vsaj deklice pustite pod streho! Imejte toliko obzira!ˮ Obzira ni. Kdor sedi na klopi, ne vstane, ve- sel je, da se mu ni treba prerivati in suvati. Časarju se ne posreči iztisniti nekaj mož iz lope. Dečki in deklice in ženske drgetajo na dežju in v mrazu. Še moške stresa mraz in jim šklepe- tajo zobje. „Lepo nas je potegnil Ritoper, to moram reči !ˮ „Kje pa je Horvat, da bi zinil kako?ˮ „Res! Ali sta govorila z Ritoper jem na sa- mem?ˮ vpraša nekje iz teme in dežja Geza. Nihče mu ne odgovori. V temi ko v rogu ne ve skoro nihče, kdo stoji ob njem. Na Horvata in njegov razgovor z Ritoperjem so pozabili. Morda je Horvat sosed? Gost dež pada na streho in teče s strehe v žlebove. Mraz veje iz teme in noči in dežja, leže v kosti in žile. Deklice se tišče tesno druga k drugi, da se ogrejejo, dečki pritiskajo mokre cule k te- lesom, da jih ogrejejo. Pridušen vzdih premoti za hip tišino, jezna kletvica, ki uteče izza stisnjenih zob, ga spremlja. „Prsti mi ozebajo!ˮ „Noge mi drevene!ˮ „Kje je Ritoper toliko časa?ˮ „Povabili so ga na večerjo, pa je pozabil na nas!ˮ „Pod streho je in pri dobri večerji in pri vinu. Jutri še ne začnemo delati, če bo padal dež. Čemu bi nam že danes preskrbel streho?ˮ „Prokleti Ritoper!ˮ „Kdo je to rekel?ˮ Časar prižge vžigalico in posveti v bližnjo obraze. Po glasu ni mogel spo- znati, kdo je klel palirja. „Kaj pa streže na besede, črna duša orožni- ška?ˮ godrnja zamolkel glas, ko ugasne vžigalica. „Z Ritoperjem naj bi šel in se najedel in napil in bil pod streho. Pri gosposki mizi je njegovo me- sto, ne pa med nami.ˮ Časar zopet prižge vžigalico, dež mu jo na- glo ugasne. „Komu ni zopet nekaj prav?ˮ „Žalostna nam mati, kaki smo mi iz Slovenske Krajine!ˮ govori nekdo ko sam zase.„ Nikjer in ni- kdar ne moremo biti sami in brez orožnikov.ˮ „Kdo je to rekel?ˮ vzroji Časar. Po glasu sodi, da besed ni izrekel Horvat. Molk. „Kaj vas je Ritoper' prosil, da greste zaslužit za zimo in ne pomrjete gladu? Dobrote vam izka- züje !ˮ „O, kake dobrote!ˮ „Kaj ni vedel, kako daleč je grad od železnice? Kaj nas ni mogel podnevi pripeljati semkaj?ˮ „Vsak hip se vrne!ˮ „Pustil nam je orožnika, da nas straži. Kam se mu müdi?ˮ „Čakaj!ˮ vzkipi Časar in prižge vžigalico. Ves rdeč in nabrekel je njegov obraz. Dež naglo uga- sne vžigalico. „Kdor misli, da moja beseda nič več ne zaleže, se moti.ˮ „Bog ve, ali ima bajonet pri sebi?ˮ „Prostora! V imenu...ˮ Časarju zamre be- seda na ustnicah. Z rokami in glavo se preriva a smer, odkoder je prišlo vprašanje o bajonetu. Molk. Dež pada nevzdržema. Vzdihi zamirajo med šklepetanjem zob in drgetanjem teles. Ritoperja ni in ni. „Kleti Ritoper !ˮ Prestrano izreče nekdo te besede. Zobje mu šklepetajo v mrazu. „Jutri se pomeniva!ˮ reče Časar. „Kaj misliš, da te ne poznam po glasu?ˮ Po kratkem molku vpraša drugačen glas: „Ali mene tudi poznajo po glasu gospod orožnik?ˮ „Če dvomiš, boš videl jütri zjutraj!ˮ (V drugo naprej) Za tiskarno v Lendavi: Balkanji E. Izdaja: Katoliško Tiskovno Društvo v Slov. Krajini Urednik: Matija Balažic