LETO XXI. — Številka 8 Ustanovitelji: občinsko konference 8ZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk°Ma Loka in Tržič. - Izdaja časopisno podjetje Gorenjski tisk Kranj. Za redakcijo odgovoren Albin Učakar S LA SILO SOCIALIST KRANJ, sreda, 31. 1. 1968 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot pol tednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik. in sicer oh sredah in sobotah ZA GORENJSKO Tudi v škofjeloški občini samoprispevek za gradnjo šol? ed tekmovanjem v motosktkjoringu (ki Je bilo v nedeljo na nicft elem Blejskem jezeru) Je treba še dodobra pregledati vidi ' da ne bo med vožnJ° kaJ narobe- Na 8,iki 8e leP° ' - kako so tekmovalci opremili gume na kolesih, da jim . ledu ni prehitro spodrsnilo (poročilo berite na zadnji stra- u» - Foto A. Triler n°vno « iam' kJer so UudJe! To načelo Je v nedeljo poki je Praktlčno potrdilo trgovsko podjetje Specerlja Bled, ra?Kledn« zaledenelcm Jezeru postavilo stojnica k* tr iajalo Triler bonbone itd- :v.iiembo, pa če hočete ru-• zato, ker že nekaj časa nismo pogledali, kaj je novega v teh krajih, pred dnevi obiskala Voklo in Voglje. Napo;iia sva se nenajavljena ■ nepovabljena. Zakaj pa ne. Včasih so takšni obiski še bolj zanimivi in prijetni. Čeprav nama sreča ni bila "ajbolj naklonjena, ker nekaterih, ki bi nama lahko še kaj povedali, nisva našla, s.* te pot vseeno izplačala. Vedela sva le to, da mladi v Voklem pripravljajo že -j*-je igro Begunka in dn so • z igro Ljubezen je resna •tvar doživeli precejšen uspeh, saj so z njo gosiovali v več krajih v občini. Veliko se je spremenilo Menda je bilo v Voklem včasih precej »močnih« kmetov. Danes pa je v vasi najbrž skoraj ravno toliko ali pa še več delavcev, ki vsak dan hodijo oziroma s j vozijo v kranjske tovarne, kot tistih, ki imajo kmetije. V zadnjih letih je v vasi zraslo precej novih hiš. Podatek, da se je pred kratkim prijavilo 25 interesentov za Šoferski tečaj, kaže, da tudi avtomobili niso redki. Prav tako je v vasi tudi precej traktorjev, ki so razrbemeni-li kmete in nadomestili konje. Sploh pa je redka hiša, kjer ne bi imeli radioaparata ali televizorja. 'n Mihela žumer iz Voklega pravita, da bosta tudi v Pnhodnje nastopala na odru Sicer pa niso le dobri gospodarji, pač pa se zanimajo tudi za šolo. Imajo štiriraz-redno Šolo in letos ob polletju je izdelalo kar 82 odstotkov vseh učencev. Zanimiv je tudi podatek, da so ocene v slovenščini dosti slabše, kot pa v računstvu. Morda tudi v tem tiči vzrok, da so dobri gospodarji, da pa jim pisana beseda, vsaj v osnovni šoli, ne gre tako dobro od rok. Voklanci imajo radi drame Sicer pa kot pravi učiteljica Vida Jarnkovič, ki že sedem let uči v Voklem, ima jo Voklanci najraje drame. Zal pa starih igralcev, ki so večkrat zaigrali kakšno tako igro, ni več, za mlade, ki pa prav tako radi igrajo, pa so zaenkrat te šc pretežke. Mladi imajo pač raje komedije. »Letos smo se prvič lotili težjega In resnejšega dela. Da je delo Begunka res precej težko In zahtevno, nam pove že to, da jo pripravljamo sko raj dva meseca. Spominjam se, da smo lani pripravili komedijo Ljubezen Je resna stvar zelo hitro, razen tega pa smo doživeli z njo nepričakovan uspeh. Z njo smo gostovali v Zalogu, Goricah. Predosljah, Mavčičah itd. in kaže, da jo bomo letos še igrali.« Zvedeli smo tudi, da igro Begunka pripravljajo res sami mladi fantje in dekleta — stari od 17 do 19 let. Zagotovilo, da bodo z njo uspeli, pa je najbrž že v tem. ker vaščani težko čakajo premie-ro. Sicer pa, kako tudi ne, ko pa jc za nekatere igralce igra osrednji kulturni dogodek na vasi. Želeli bi boljše klubske prostore 17-letna Mihela Žumer iz Voklega je lani, od leto starejšega Ladota, prevzela krajevno knjižnico, v kateri je okrog osemsto knjig. Obadva, kot mama, so bili nemalj presenečeni, ko sva potrkala in vstopila. Vendar pa smo se kmalu sporazumeli in le je pogovor stekel ob kozarčku domačega sadjevca. (Seveda ga Mihela in Lado še pokusila nista.) Mihela, ki hodi v tretji letnik upravno-administrativne šole v Kranju in jo že malce skrbi, kje se bo čez približno eno leto lahko zaposlila, pravi, da v Voklem trenutno največ bero šolarji. »Včasih so ravno pozimi tudi starejši ljudje precej brali. Odkar pa Ima v vasi precej hiš televizorje, so redki, ki še sežejo po knjigi. Edino čtivo v vasi je tako rekoč časopis. In menda prevladuje prav Glas.« Brat Lado, ki hodi v četrti letnik kranjske gimnazije in si je za mat uri t etno nalogo izbral Boj za severno slovensko mejo, pa nama je povedal, da si mladi v Voklem želijo predvsem boljše klubske prostore. Marjana Rezek — Kovarjcva maj na iz Vogelj »Za nas mlade je danes v Voklem tako rekoč edina zabava namizni tenis. Pred leti smo imeli še plesne vaje, sedaj pa, ko čakamo na preurejene klubske prostore,... Sicer pa je res, da nam je v veliko veselje tudi Igranje Odkar se spominjam, z Ml helo že nastopava na doma čem odru. Tako bova tudi le tos sodelovala v igri Begun ka.« Če je bdo na začetku, ko j sva vstopila v hišo, nama malce nerodno, sva pa Miheli in Ladotu na koncu pogovora midva poskrbela za takšen neprijeten občutek. Kar nekam dvoumno sta naju pogledala, ko sva ju zaprosila, da ju slikava. No pa še enkrat brez za- mere in vso srečo v prihodnje. Pa veliko uspeha pri igranju komedij in dram. Včasih sem v »presce« hodila Nekaj korakov od Voklega leži vas Voglje. Da ne bo zamere, sva si rekla, pa poglej« va še k njim. Kar hitro sva našla najstarejšo vaščanko. ki je, kot nama je kasneje povedala, menda celo nasta« rejša v šenčurski lan. j Marjana Rezek, oziroma domačini ji pravijo kar Kovar-jeva mama, je 6. januarja le-' tos praznovala 94. rojstni dan. ».Mej dun', me zebe,« je začela, ko smo se seznanili Letos je pa res huda zimu. SIcer pa takega mraza kut ja bil 1929. leta, ne pomnim. \ >, pa takrat sem bila šc mlada,1 danes pa, saj veste, je včasih že majhna sapa prehuda.« Kovarjeva mama je imela' šest otrok. Danes sta živi le še dve hčerki, drugi štirje pa' so že pomrli. Sin France ja 1944. leta padel v partizanih.' Mož pa ji je umrl pred 24^ leti. I »Včasih je bilo težko. Ko šc nisem bila poročena, semi veliko v »presce« hodila (služila). Poročila sem se z b mlada in mislim šc dan;s. da naj se mladi raje poro i, kot pa »smodijo«. Sicer pa, ko danes toliko ljudi pravi, kakšna je ta naša mladina, vam povem, da včasih nimio) bili nič boljši. Le, da Je bilo za vsako stvar bolj težko. Se zdaj se spomnim pesmi, ki so jo včasih fantje peli: Suč* Jo ti, suč* Jo ti, men' se Jo škoda zdi, suč' jo toko, da Jo škoda ne bo. No pa povejte, če smo biU včasih kaj drugačni.« Čeprav je pred kratkim pra/.novala 94. rojstni dan pa je Kovarjeva mama ša vedno zelo pri močeh. Res, da je malo naglušna, vendar še vedno vdane nit v šivankoj Pa tudi bere veliko, čeprav i je samo štirinajst dni hodila' v šolo. Ko sva se poslavljala in ji zaželela, da bi jo rada obiskala, ko bo praznovala 100. rojstni dan, nama je žw vahno pokimala in rekla, da bi rada dočakala le še to, da bi po sinu, ki je padel v partizanih, dobila podporo. Naj mi Voklanci in Vogijanci ne zamerijo, ker bom na koncu zapisal šj tok*. Pravijo, da se včasih niso nič kaj dobro razumeli med seboj. Ce so le mogli ,so drug drugemu kakšno zagcdli. Ja že tako. Prav gotovo včasih tak primer ni bil edini pri nas. Se sam se spominjam* da smo si s šolarji iz sosednje vasi vsako nedeljo napovedovali »vojne«. Danes pa sc je tudi po tej plati precej spremenilo. Saj pravijo, da se Voklanci in Vogijanci tudi »ženijo« in »močijo« med so boj. Besedilo: Andrej Žalar STIke: Franc Perdan GT,AS * 8. STRAN KULTURA IN PROSVETA SREDA — 31. januarja 1968 Kaj lahko pričakujemo od najnovejšega poskusa v našem šolstvu? Proste sobote — da ali ne? Nikomur ne maramo soliti pameti in nikomur vnaprej napovedovati takšnih ali drugačnih rezultatov poskusa, ki se bo v kratkem začel v prostorih vseh štirih kranjskih osnovnih šol s podružnicami vred. Gre za eksperimentalni prehod na petdnevni pouk v tednu, za proste sobote v šolah. V Glasu smo o tem poročali 13. januarja letos. Prav pa je, da o tem napišemo še kaj — že zato, ker ljudje veliko govorijo o tej novosti, pa morda še bolj zato, ker smo zvedeli, da tudi med republiškimi institucijami, ki se ukvarjajo s šolstvom, še zdaleč ni enotnosti glede tega. Predvsem je treba najprej zapisati trditev direktorja Zavoda za prosvetno-pedagoško službo Kranj, da v tej novi obliki pouka s prostimi sobotami ne vidi nobene pedagoške prednosti — ob pogojih seveda, kakršne kranjske šole imajo. Če ni možnosti za celodnevno bivanje otrok v šoli — teh možnosti v Kranju ni — potem s prostimi sobotami bržkone ne bomo kaj prida pridobili. Le celodnevno bivanje v šoli, za katerega so v razvitih državah po svetu ugotovili, da je s pedagoškega stališča najuspešnejše, hi opravičilo proste sobote. Pri nas pa gre — tako kaze — le za novost, ki jo je treba bolj ali manj nasilno uvesti, tkaj? Zato, da se prilagodi tudi šolstvo gospodarstvu, javni Upravi in družbenim službam, kjer z deljenim delovnim časom skušajo menda dosegati večjo produktivnost m zagotoviti delavcem boljše koriščenje prostega časa za rekreacijo. To je torej bistveni (ali tudi edini?) razlog za proste sobote v šolah. Govori se, da bomo s tem ustregli le nekaterim — le tistim, ki imajo več pod palcem, le premožnejšim, ki si v sobotah in nedeljah lahko privoščijo izlet, »vikend« po ameriško, ki si to večkrat privoščijo. Slišal sem, da so taki že doslej včasih prosili, če otroci v soboto lahko izostanejo od pouka, da so šli skupa] na izlet. Kako pa z drugimi? Vemo, da vsa podjetja, ustanove itd. še nimajo enako število prostih sobot v mesecu in da proste sobote ne pridejo na iste dneve. Nekateri otroci bodo torej ob sobotah brez varstva. No, kaže, da ne bodo čisto sami sebi prepuščeni, zakaj Zbrali so se predstavniki kranjskih kulturnih institucij, šol, društvo prijateljev mladine in drugi ter sklenili, da je treba mladino v sobotah zaposliti, da je treba razviti tako imenovane interesne ali svobodne dejavnosti, delo v krožkih, treba jim je pripraviti dopoldanske kino predstave, koncerte itd. Po podatkih, ki smo jih dobili na Zavodu za prosvetno-pedagoško službo, bo to delo zadovoljivo steklo in upamo lahko, da bo sleherni našel vsako prosto soboto zase kaj takega, kar ga bo zanimalo in zaposlilo. Seveda pa je bila ta »akcija« nujen izhod v sili, ker mladih le ni mogoče povset.i prepustiti samim sebi, cesti in domu brez staršev (ki sta v službi), še vedno pa pedagogi ne vejo, kako bo na učni uspeh vplivala dvo- oz- v nekaterih primerih (pri izmenskem pouku) skoraj tridnevna prekinitev pouka. Dokazano je, da učenci med počitnicami precej pozabijo, ni pa Še raziskano, kako bo dvo- do tridnevna prekinitev pouka na teden namesto dosedanje eno- do dvodnevne vplivala na njihovo pomnenje. Sploh so za naše razmere proste sobote v šolah eksperiment v pravem pomenu besede, morda bi lahko rekli v slabem pomenu besede: nobenih trdnih stališč, nobenih poprejšnjih raziskav in analiz, nobenega trdnega prepričanja, da bo tako res boljše, da seveda ne govorimo o tem, da materialna vprašanja v zvezi s tem sploh niso urejena. Republiški upravni organ, pristojen za šolstvo, predlaga to novost, potem jo prekliče in se spet obotavlja z dokončno odločitvijo; drug — strokovni — organ je proti in kot argumente navaja prav varstvo, ki ni urejeno, dalje šolski koledar, ki prav tako ni pripravljen do potankosti, pa dejstvo, da je sredi leta, ob polletju, pač zelo neprimeren čas za začetek takega eksperimenta, ker pol šolskega leta ni čas, v katerem bi lahko res ugotovili, ali se je novost obnesla ali ne. Prosvetni delavci menijo, da je pri tem precej neresnosti. Pa še nekaj: to naj bi bil poskus. S prihodnjim šolskim letom pa bodo, tako pravijo, vse šole v Sloveniji prešle na proste sobote. Zakaj je potem potreben poskus, če namreč že vnaprej napovemo, da bo v prihodnjem šolskem letu to veljalo za vse, ne da bi počakali, kakšni bodo rezultati? Kaj obeta tak neresen začetek? A. Triler Literarni večer v Tržiču Zbor iz Lesc v Trstu in Gorici Tržaško in goriško občinstvo navdušeno sprejelo mlade pevce V okviru delavske univerze v Tržiču je priredil Eksperimentalni oder v petek, 26. januarja, literarni večer z naslovom Strani iz ruske književnosti. Dela Vsevoloda Garšina, Dmitrija Mercžkov-skega, Fjodorja Sologubova, Konstantina Baljmontova, Marine Cvetajeve, Anne Ah-matove in Borisa Pasternaka so recitirali Judita Pire, Janko Ropret in Janez Majer. Glasbo za ta literarni večer Je izbral Janez Majer, medtem ko ga je režiral Jože Perko. vig Na povabilo slovenske prosvetne zveze iz Trsta je v torek, 23. januarja, v kulturnem domu v Trstu in dan kasneje v prosvetni dvorani v Gorici nastopil 70-čIanski mladinski pevski zbor osnovne šole iz Lesc, ki ga vodi prof. Karel Boštjančič. Oba koncerta sta izredno uspela. O tem pričajo zelo ugodne ocene, ki so jih priobčili tamkajšnji časopisi. V naslednjem sestavku posredujemo našim bralcem nekaj mnenj o koncertu v Trstu in Gorici, ki jih je objavil Primorski dnevnik. »Kdor se ukvarja s šolskimi predmutacijskimi zbori, ve, kako težko delo je to,« je pred koncertom zapisal ta tržaški list. »Vsako leto je treba na novo sprejemati pevce v zbor, kajti tisti, ki končujejo obvezno šolanje, odhajajo, dečki pa muiirajo. Tako mora pevovodja začeti vsako leto znova. Tak.šno delo zmore samo pevovod^i, ki ima veliko iztkušenj in ki se tudi zaveda, kolikšnega vzgojnega pomena je tako kolektivno združevanje mladine. Otroci, ki z veseljem prihajajo na pevske vaje, niso v tom času prepuščeni cesti. V njih se razvija tovarištvo in čut za vztrajno delo.« > ^icsenetljivo je, da lahko pride iz majhnega kraja, kot so Lesce, kar 70-član.ski zbor,« je po nastopu pred pol- Literarni večer Janeza Serpana 2e lani je občinski komite ZM Kranj organiziral več literarnih večerov, katerih namen je bil seznaniti mladino ne samo z že znanimi pesniki, ampak tudi s tistimi ljudmi, predvsem mladimi, ki se v prostem času radi ukvarjajo s pesnikovanjem, vendar doslej niso imeli toliko možnosti, da bi se samostojno predstavili občinstvu. Prva takšna prireditev v letošnjem letu je bila v petek, 26. januarja, ko se je v renesančni dvorani Gorenjskega muzeja predstavil s svojo poezijo Janez Serpan, dijak zadnjega letnika kranjske gimnazije. Njegove pesmi bi lahko delili v osebno izpovedne in refleksivne. V obeh zvrsteh bi ugotovili, da njegovih pesmi ne oklepa nobena od akademskih filozofij, temveč lirično bridko spoznanje laži, nehumane okolice in ljubezen do nepremagljive moči narave. Ta literarni večer je bil njegov prvi javni nastop. Pesmi sta recitirali Mojca Bunc in Alenka Strmčnik, za glasbeno spremljavo pa je poskrbel godalni kvartet. V prihodnjih mesecih namerava organizator prirediti še več podobnih literarnih večerov. Med drugim pripravljajo večer Menartove poezije, literarni večer o Kosovelovih Integralih in pogovor o kulturnih vprašanjih. D. S. no dvorano kulturnega doma, ki je bila že pred začetkom predstave razprodana, zapisal Primorski dnevnik. »Sicer ima šola 350 otrok, vendar so vsi pevci izbrani večinoma iz višjih letnikov. In ta zbor poje zahtevne umetniške, narodne in partizanske pesmi, katerih učenje stane mlade pevce ne malenkostnega truda. Boštjančičevemu zboru se pozna vešča roka. Zborovodja je zbral učence, za katere je vedel, da bo z njimi — sicer ne brez truda — le marsikaj dosegel. Vsakoletno odhajanje starejših postavlja dirigenta pred težak problem, ko mora zbor vedno obnavljati, ne da bi se posamezne pesmi že dovolj »usedle«. Kljub vsem tem težavam se je zbor imenitno predstavil. V glasovih je dovolj izenačen, vendar so bolj izraziti alti. Predvsem pa so glasovi mladih pevcev jasni in čisti, že kar kultivirani, kar je očitna posledica dobre pevske šole. Program koncerta je obsegal 28 skladb. Vsekakor je za nas razveseljivo, da je zbor imel na programu mnogo pesmi tržaških skladateljev. Dirigent je svoje pevce varno vodil čez vse čeri, ki jih v nekaterih pesmih ni bilo malo. Lahko bi rekli, da so se pevci kar sami od sebe bolj sprostili, ko so začeli peti partizanske pesmi. In tedaj je njihovo izvajalsko veselje prešlo tudi na male poslušalce, ki so jih zadnje pesmi kar »zanesle« v burno ploskanje. Ta nastop je poleg koprskega radia snemal tudi tržaški radio. Naslednji dan jf zbor koncertiral še v Gorici. »V dvorani so se za to priliko zbrali številni mladi in starejši ljubitelji lepega zborovskega petja, zlasti pa otroškega in brez skrbi lahko rečemo, da so prišli vsi na svoj račun ter so bili deležni še večjega užitka, kot pa so ga pričakovali. Pod veščim vodstvom prof. Boštjančiča, ki se mu pozna Maroltova šola, je zbor lepo in ubrano zapel vrsto narodnih in umetnih pesmi; v drugem delu koncerta pa je pred koncem še posebno živo in ubrano zapel nekaj partizanskih. Med njimi so zlasti vžgale Na oknu in Na juriš; občinstvo jim je burno ploskalo in mladi pevci so morali dodati še eno Pahorjevo Hej, tovariši. Kot zadnjo pa so otroci, osnovne šole iz Lesc zapeli Pionirsko himno. — Številno občinstvo jih je poslušalo z zanimanjem in odobravanjem, saj so pevci pokazali veliko disciplino, zlite glasove in ubrano harmonijo,« je med drugim o gorišikem nastopu zapisal Primorski dnevnik. Ob koncu navajanja uspehov gostovanja pevskega zbora iz Lesc v Trstu in Gorici je treba še posebno poudariti, kako važni so stiki na kulturnem polju med šolami v zamejstvu in domovini. Eni in drugi pri tem dobivajo spodbude za nadaljnje delo; zlasti velja to za mladino v zamejstvu, ki dela v težjih razmerah. Kar se pa nas tiče, želimo, da bi povsod podpirali mladinsko petje, tako kot ga podpirajo v Lescah. Pri tem mislimo na izdelavo enotnih oblek za zbor v Almiri in na široko razumevanje ter materialno podporo krajevne skupnosti, krajevne organizacije zveze borcev, podjetja Murke in tovarne Verige iz Lesc. D. Stanjko Obvestilo! Komunalno podjetje VODOVOD KRANJ obvešča vse potrošnike vode, da na področju Stražlšča ne bo vode. Dokler se ne ugotovi, kje je nastala okvara na cevovodu Stražišče—desni breg Save, ni mogoče zagotoviti nemotene oskrbe z vodo. Kljub velikim prizadevanjem nam do sedaj še ni uspelo odkriti glavne okvare na napajalnem cevovodu Stražišče—desni breg Save, zaradi česar so tako velike izgube vode, da je oskrba z vodo nenormalna. Zaradi občutne izgube vode je v stalnem obratovanju tudi črpalnica na Gorenji Savi, vendar kljub temu ni mogoče kriti tako občutne izgube vode. Potrošnike na tem področju prosimo, da z razumevanjem upoštevajo to objavo. Uprava podjetja VODOVOD KRANJ Ljudje mm Now York, 26. januarja — Ameriško zunanje ministrstvo je objavilo odgovor Severne Koreje na ameriški poziv, •^j vrnejo zajeto vohunsko ladjo Pueblo. Severnokorejska vlada v odgovoru zahteva, naj se ZDA opravičijo za ta incident in ostro kaznujejo vse, ki so zakrvili »zločinsko dejanje Proti LDR Koreji«. Thule, 26. januarja — Strokovnjaki, ki na Grenlandiji iščejo strmoglavljeni bombnik **"52 so sporočili, da so na-nove dele štirih hidrogenskih bomb. V sporočilu je dodano, da nadzorujejo radioaktivnost teh delov ter da so u*otovili radioaktivnost tudi na ledu in snegu. VVashington, 26. januarja — poleg vseh diplomatskih poskusov, da bi dosegli vrnitev 13jote ladje Pueblo — zadevo 60 Predložili tudi varnostne-mu svetu OZN — je ameriška vlada okrepila tudi priti* na vojaškem področju. 14.600 rezervistov je dobilo pozive naj se javijo pri svojih enotah. Now Delhi, 26. januarja — Na pobudo Indire Ghandi so se v predsedniški palači sešli Predsednik Tito, sovjetski Premier Kosigin in gostitelji-ca. Na sestanku so izmenjali mnenja o najaktualnejših vprašanjih današnjega časa. Pariz, 27. januarja — Tu so 0 končali jugoslovansko-ncm_ ski pogovori o obnovitvi diplomatskih stikov med obema državama. Sporočilo o uspehih pogovorov bodo objavili kasnojc. Adis Abeba. 27. januarja — Predsednik Tito Je prispel na nr*dni obisk v Etiopijo. Tu bo &°st cesarja Haile Selasia. s»igon, 28. januarja — Tuje a8encije sporočajo, da ame-fjk° vojaške sile ne upoštevajo Prekinitve ognja med praz. n°vanjom budističnega novega leta, ki ga je razglasila Južnovietnamska osvobodilna konta. New Delhi, 29. januarja — ^onferenca OZN o trgovini ™ razvoju je poslala gencral-firmo sekretarju OZN U Tan-u nujcn poziv, naj se udeleži te konference v Delhiju. U Tant je od-••vedal udeležbo zaradi polo-k| Je nastal po zajetju /f^riškc ladje v severnoko-"^skih vodah. . 8*l*on. 30. januarja — Tu-jV M^ttik poročajo, da je J^noviotnamska osvobodilna ronta začela veliko ofenzivo, r — kot je rečeno v spo-in ~~ kaznovala ameriške držlaig0n*e čote' ker se niso ob PreTnirJa' sklenjenega - budističnom novem letu. r^^ajo, da so napadli šest 681 v Južnem Vietnamu. S Titove poti po Aziji in Afriki Etiopija Predsednik Tito z ženo in spremstvom je v nedeljo, 27. januarja, prispel na afriška tla, v Etiopijo. To Je že tretji obisk predsednika Tita v tej prijateljski državi. Jugoslovanski predsednik je bil prvič na obisku v tej državi leta 1955, drugič pa leta 1959. Hkrati je to že deseto srečanje predsednika Tita in cesarja Hailea Selasica, odkar je etiopski suveren leta 1954 prvič obiskal Jugoslavijo. Na slovesno okrašenem letališču v glavnem mestu Adls Abebi so Jugoslovanske goste sprejeli in pozdravili cesar Haile Selasie In druge visoke etiopske osebnosti. Predsednik Tito je bil sprejet z vsemi državnimi častmi. Ko je stopil na etiopska tla, je zagrmelo 21 topovskih salv, med slovesnostjo ob sprejemu pa je nad letališčem v pozdravnem letu preletela eskadrila letal etiopskega letalstva. Predsednik Tito s spremstvom se bo zadržal v Etiopiji teden dni. Uradni pogovori o dvostranskem sodelovanju in najpomembnejših vprašanjih današnjega sveta med njim in cesarjem Haile Se!a-siejem so se že pričeli. Jugo- slavijo in Etiopijo veže že dolgoletno uspešno in plodno sodelovanje, ki temelji na privrženosti obeh držav - politiki neuvrščenosti. Delovanje obeh držav v mednarodnem življenju je usmerjeno k istemu osnovnemu cilju — krepitvi miru v svetu. Tudi dvostranski odnosi se že več let uspešno razvijajo. V letu 1964 je Etiopija uvozila iz Jugoslavije za 4,37 milijona novih dinarjev blaga, izvozila pa je v našo državo za 11,67 milijonov novih dinarjev. Uvaža predvsem industrijske izdelke, izvaža pa kavo, pomaranče, mandarine, limone, banane, papriko, kože, laneno seme, prirodne smole itd. Etiopija je cesarstvo v vzhodni Afriki med Sudanom na zahodu in severu, Kenijo na jugu, Somalijo na jugovzhodu in vzhodu, Francosko Somalijo na vzhodu in Rdečim morjem na severovzhodu. V glavnem obsega poprečno 2009 m visoko Etiopsko pogorje lz vulkanskega kamenja. Nad visokimi ravninami se vzpenjajo vrhovi prek 4000 m visoko, pokriti s snegom. Podnebje in vegetacija se glede na absolutno nadmorsko višino delita na tri višinske pasove: vroči (Kola) do 1600 oz. 1700m s tropsko vegetacijo, drugi (Voina Dega) od 1700 do 2400 m s subtiopsko vegetacijo in zmerni pas (Dega) v višinah nad 2400 m. Letna količina padavin se v Etiopiji veča od severa proti jugu in od vzhoda proti zahodu. Suhe kraje okrog Rdečega morja štejejo med najbolj vroče kraje na svetu (poprečna letna temperatura v Massavvi je 30.2 stopinj Celzija). Suha primorska ravnina ob Rdečem morju je popolna pustinja. Pas Kola pokriva tropski vlažni pragozd, v pasu Voina Dega uspevajo sub-tropske rastline in gojijo nekatere kulture (žitarice, kavo), v pasu Dega z zmernim podnebjem pa sejejo žitarice do VWM 3900 metrov, medtem ko na pašnikih gojijo živino. Iz srednjega dela Etiopskega pogorja se reke izlivajo v jezero Tana, iz katerega teče Modri Nil. Prebivalci so v glavnem Amhari. ki so s Tigreanci hamilsko-scmitske-ga porekla. Službeni jezik je amharskl. Hamltskcga izvora je živinorejsko ljudstvo Galla. Crnci žive v jugozapadnih delih Etiopije, Indijci in Arabci pa po mestih. Lovske družine Stol, Begunjščica in Jelovica izključene iz kinološke zveze Slovenije Po novem temeljnem zakonu o lovstvu je lovska družina glavna oblika lovske organizacije in upravitelj oziroma gospodar lovišča. Po starem zakonu o lovstvu je bilo obvezno članstvo lovskih družin v okrajnih lovskih zvezah. Po novem zakonu ni več obvezno članstvo v področnih lovskih zvezah, temveč je stvar samih družin, ali bodo članice lovske podzveze ali nc. Po novem zakonu lovska družina odgovarja za gospodarjenje z lovišči občinski skupščini, ker lc-ta potrjuje letne ter srednjeročne lovske načrte. Lovske družine Stol, Begunjščica in Jelovica niso več članice lovske podzveze Kranj, ker so tako sklenili na občnih zborih. Po tej odločitvi je prišlo do nekaterih nesoglasij med lovci glede razlaganja novega zakona. Ker lovska zveza Slovenije ne dovoli neposrednega vključevanja lovskih družin mimo področne zveze — v našem primeru lovske zveze za Gorenjsko — omenjene tri lovske družine niso več članice lovske zveze Slovenije. Lanskega oktobra pa so bile te družine izključene iz kinološke zveze Slovenije. O tem so vse tri družine dobile enaka obvestila: »Ce lovske družine, katerih člani so vzre-ditelji in lastniki lovskih psov, niso povezane v področne lovske zveze ali naprej v lovsko zvezo Slovenije, ne morejo uživati ugodnosti ob plačilih kinoloških storitev. Ce niso člani pri lovski zvezi Slovenije, plačujejo za storitve kinološke zveze normalne takse...« Lovci prizadetih družin razlagajo ta sklep kot ponovni primer pritiska na članstvo in družine, da bi se le-te ponovno včlanile v lovsko podzvezo. Kako ostro so lovci reagirali na ta sklep, se vidi iz pisma lovske družine Stol, ki ga je poslala kinološki zvezi Slovenije. V tem pismu je med drugim rečeno: »Rcstrikcljski ukrep in eliminacija navideznih ugodnosti, katere naj bi po Vašem mnenju doslej uživala naša LD kot član te organizacije, nas ne bi niti presenetil, če ne bi bil očitno v skladu z vehementno prizadevnostjo Lovske zveze Slovenije. Vaša odločitev Je dokaz naše predpostavke, da se firma najvišjega republiškega lovskega foruma razteza tudi na fasado Vaše zgradbe. 2al nam je samo, da smo vse doslej pri polemiki o novi formi lovske organizacije postavljali — očitno povsem zmotno — ravno Vašo organizacijo in razumnost za zgled. Vaše stališče ostaja sicer za nas nepojasnjeno in nerazumljivo, vendar pa Vas plasira v krog tistih, ki ne razumejo dinamike naših družbenih dogajanj in nove progresivne lovske zakonodaje, ki skuša tem dogajanjem slediti, marveč se trudijo za vsako ceno obdržati konzervativni status quo. Posiljevanju in restriketjam LZS ste izkazali svojo podporo in solidarnost, ter s tem posredno skušali poseči v samoupravne pravice osnovnih lovskih enot. Pričakovati bi bilo, da bodo v doglednem času po mišljenju Vas in Vaših somišljenikov tudi občinske skupnosti morale iskati povezavo z republiškimi forumi preko »nujnih« področnih (okrajnih) Lovskih zvez, saj imajo z lovstvom, po novih zakonskih predpisih, tudi neko (za Po državni ureditvi je Etiopija cesarstvo. Po ustavi iz leta 1955 so vrhovni državni organi cesar, svet ministrov in parlament (ki je sestavljen iz dveh skupščin). Na Izvršnem in zakonodajnem področju Ima cesar precej velika pooblastila. Volilno pravico imajo moški in ženske z izpolnjenim 21. letom. Eritreja, ki je od leta 1952 v federativni skupnosti z Etiopijo s statutom avtonomne federalne enote, se je leta 1962 z odločbo narodne skupščine Eritreje spremenila v avtonomno provinco. Cesar Haile Selasie je na tem položaju že od leta 1928. Etiopija meri 1,237.020 kvadratnih kilometrov, prebivalcev pa je bilo leta 1961 nekaj manj kot 17 milijonov, po oceni iz leta 1965 pa jih Je že več kot 22 milijonov. Glavni gospodarski panogi sta živinoreja in kmetijstvo. Skupno obdelujejo ok-og 10% vseh površin, travniki in pašniki zavzemajo kar okrog 57 % površin, gozdovi pa 4,2%. Za prehrano obidnega prebivalstva je pomembno ribištvo. Rudarstvo je slabo razvito, prav tako Je še slaba industrija. Denar: 1 etiopski do!ar=* 100 centov — 5 novih dinarjev. A. T. in dogodki nekatere le formalno) zvezo) — oddajajo lovišča v upravljanje, nadzirajo in predpisujejo delo lovske družine ... Z vrnitvijo vplačane članarine na naš račun, se bomo na Vašo izrecno željo sicer razšli, ostane nam pa eno, kar nam ne morete odvzeti« — visoko spoštovanje do Vas in Vaše cenjene organizacije ...« V kinološko zvezo Slovenije je vključenih okrog 12.000 lovcev. V področje dela kinološke zveze fklnologija — nauk o vzreji -psov), spada vzgoja lovskih, športnih in službenih psov; ocena psov pred paritvijo; evidenca o vseh čistopasemskih psih ter izdajanje dokumentov za te pse in vodenje registra psov. Lovska družina Stol je prod nekaj leti dobila posebno priznanje kinološke zveze Slovenije, zato ji je lahko takšen sklep resnično nerazumljiv. J. Vidic Odlok pred ustavnim sodiščem Mladost, list zveze mladine Jugoslavije, Je predložil jugoslovanskemu ustavnemu sodišču zahtevo, da oceni ustavnost nedavnega odloka o javnem redu in miru, ki prepoveduje mladini do Šestnajstega leta obiskovanje prireditev po osmi uri zvečer. Odlok je nedavno tega sprejela mariborska občinska skupščina. Odlok prepovedu- je mladini, da bi po tej uri sama ali v spremstvu staršev hodila na zabave In plese, neprimerne za mladino. časopis Mladost pa meni, kakor poroča Tanjug, da je ta odlok v nasprotju z duhom in vsebino našega socialističnega družbenega in političnega sistema kakor tudi z ustavo. Mladost zahteva, da se omenjeni odlok prekliče. r »No, na dan z besedo! — Gibbs, vi pa lahko greste. Pokličite me ob navadni url na drugo številko! — No, zdaj pa le povejte svoje .presenetljive zgodbe,« je vzpodbudil nevidni komisar Mealsa, naj poroča. »Mrs. Irvine nastopa vsak večer v Centralnem teatru,« je javil z važnim glasom ■eržant In kot hipnotiziran strmel v belo srajco, ki se je svetila tz teme. »Pevka je ln Ima svoje drugo stanovanje na Berkeluy Street. Ali vam je pri današnjem zaslišanju to povedala?« »Ne. Saj je tega tudi nisem vprašal. Pa tudi če bi jo bil vprašal, mi najbrž ne bi bila odgovorila, kajti Mrs. Irvine ni ženska, ki bi povedala to, česar noče.« Meas je živahno prikimal. »To sem si tudi mislil. Tudi jaz sem pri svojih opazovanjih spoznal, da je zelo zvita. Mnogo truda me je ■talo, preden sem Izvedel, kje se zadržuje od petih do polnoči.« »In kaj mislite, da smo dosegli s tem, ko smo to izvedeli?« se je glasilo hladno Izza pisalne mize. Seržant je začudeno strmel v slepečo svetlobo ln nI mogel odpreti ust. Komisar tudi ni pričakoval odgovora in je kar nadaljeval, toda glas je naenkrat postal mehkejši In prijaznejši in Meals se je oddahnil. »Poslušajte me, Meals! Izkušen mož ste vendar in najbrž ste že mnogo razmišljali o tej zadevi. Kaj menite o belem pajku ln v kakšni zvezi so med seboj posamezni dogodki, počenšl z najdbo Irvinovega trupla pa do umora Davvsona ln Levvisa? — Zanimalo bi me zvedeti vaše mnenje o vsem tem. čeprav se delate kot da ne znate šteti do pet, sem vendarle prepričan, da ste bistra glava. — Sedite torej in začnite! Morda me pripeljete na kako misel, ki mi bo pomagala naprej, kar ne bo v vašo škodo. Saj ste častihlepni ln bi radi napredovali. Nič naj vam ne bo nerodno! Pazljivo vas bom poslušal in vas ne bom prekinjal. Torej?« Meals je zažarel po vsem obrazu in z njega je odsevalo zadoščenje, ki mu ga je pripravil ta veliki trenutek. 2e dolgo je hrepenel po tej priložnosti ln se pripravljal nanjo, toda zdaj, ko je bila tu, je bil tako zmeden, da ni vedel, kako naj začne. »Kapitan, najbrž se mi boste smejali,« je začel boječe, »toda jaz imam o vsej zadevi povsem svoje nazore. — Mislim si namreč,« — tu je postal njegov glas še tišji in njegove oči so se plašno uprle v belo pego v temi — »da bi Mr. Irvine utegnil še živeti.. .« Umolknil je, kakor da se je ustrašil lastnih besed in zdelo se je, da pričakuje vzklik presenečenja ali ugovora, toda za mizo je b!lo vse tiho, kar je seržanta še bolj zmedlo. »Seveda za to nimam dokazov,« je naglo pristavil, »toda večkrat me obidejo t:tke misli, s katerimi se potem ukvarjam. Ce bi bilo to res, bi ml b.lo marsikaj jasno.« »No, kako?« je vprašal nestrpno komisar. »Pripovedujte vendar! Ali naj vsako stvarco posebej izvlečem iz vas? Vaša domneva ni tako neumna in radoveden sem, kaj mi boste še povedali.« Po tej vzpodbudi je postal Meals odločnejši ln živahnejši. »Začeti bi se bilo torej utegnilo tako, da je Irvine oblekel moškega, ki so ga našli v Hampsteadu, v svojo obleko, mu vtaknil v žepe, kai je ravno imel prt sebi, v roko pa mu je potisnil pajka. To je storil zato, da bi bil lahko sam izginil iz življenja, ne da bi mu bilo res treba napraviti samomor. Vzrokov za tako početje je 4>IIo več kot dovolj, saj je bil v vseh ozirih čisto propadel. Kako je potem prišel moški pod kolesa podzemske železnice, bi bilo treba še raziskati. Morda je bil to prvi zločin Riharda Irvlna. — Da bi si spet opomogel, Je nato Izropal Joint Stock banko in umoril zatem še Rubina ter tudi tu pustil pajka. Morda iz babjevernostl aH iz kakega drugega prismojenega vzroka, kot smo jih lahko že večkrat opazili pri raznih zločincih. Prav tako ja vtaknil pajka tudi Lcwisu v roko. Levvisa je umoril, ker je bil eden tistih, ki so ga do kraja izropall pri igralni mizi, Davvsona pa končno zato, ker ga je nameraval prijeti. — Svojčas sem tudi inšpektorju razložil svoje misli,« je skromno pristavil seržant Meals, »ln dejal ml je, da moja teorija nI nemogoča.« »To trdim tudi jaz,« Je premišljeno dejal kapitan Conway. »Res ste pametna glava in za napotke, ki ste mi jih dali, sem vam zelo hvaležen. Zdaj pa bi rad vedel še nekaj: aH ste že kdaj slišali ime Strongbridge?« Seržant se je pri tem Imenu zganil in nekaj časa napeto premišljeval. Strongbridge ... ? Ne spomnim se sicer, vendar je mogoče. — Mislile, da ima kaj opraviti pri stvari?« »Tega vam danes res še ne morem povedati, dragi moj,« je dejal nato prijazno. Nekaj pa vam lahko povem že danes, da bo namreč ta častivredni gospod v naslednjih treh mesecih nekega jutra vtaknil glavo v zanko, ki se je ne bo več sam rešil, in da ml bo v posebno zadoščenje, če bom pri tem dogodku lahko zraven.« Meals sicer nI mogel povsem slediti ml-sllm svojega predstojnika, vendar se je vljudno nasmehnil, ker si je dejal, da to nikakor ne more škoditi. »AH naj začnem poizvedovati za možem?« je vprašal uslužno. »Zaenkrat ne,« je odklonil kapitan. »Lopov nam po vsej priliki ne uide in povedal vam bom, ko pride pravi čas. VI boste gotovo Imeli več uspeha kot Gibbs, ki Londona ne pozna tako natanko.« Očlvidno bi bil Meals rad zvedel kaj več o stvari, toda kapitan Comvav nI bil tiste vrste mož, ki bi povedal kaj več, kot je nujno treba. Končno pa mu je tudi zadostovalo, da je slišal Ime Strongbridge ln pa to, kako nenavadno prijateljske načrte Ima kapitan 8 10 skrivnostno osebnostjo. še dolgo potem, ko Je bil seržant Meals zapustil sobo, se je izza mize v zaiemnjeni sobi bleščala belina srajce ln se ni ganila niti za las, tako mimo je sedel kapitan Con-way za mizo. Enkrat samkrat je zginila *a nekaj trenutkov, pa se je spet takoj vrni'3 na staro mesto. Bližala se Je že polnočna ura in na hodniku pred sobo št. 7., ki je vodil do stranskega izhoda iz Scotland Yarda, je bilo tiho kot v grobu. Le sem ter tja je bilo od daleč slišati nagle korake, ki pa so se kmalu izSu' bili. Tedaj pa so se vrata v sobo it. 7 8Pet nenadoma odprla sama od sebe, naglo i° neslišno, in v tistem hipu Je od njih zletelo nekaj svetlega proti belini srajce v ozadju, jo zadelo in padlo s kovinskim zvokom °3 mizo. (Nadaljevanje) ^enjski kraji in ljudje • Gorenjski kraji in ljudje • Gorenjski kraji in ljudje • Gorenjski kraji in ljudje Goren Društvo begunjskih fantov dopisnik Jože Vidic nam jj Poslal zapis o društvu begunj-iantov. Članek je zanimiv Fedvsem zato, ker dokazuje, da iMvtovske družbe po vaseh z no-*m časom le še niso povsod b-Nl*. Včasih so bili v vsaki vasi rt fantje vključeni v fantovsko iruibo _ neformalno skupino, * le imela nenapisana, vendar točno določena pravila, ki p se Izražala v obliki različnih «avad ln običajev. Novi čas, ki ?rodlra z drugačnimi običaji in ♦avadami tudi na vas, je zlasti r zadnji vojni veliko pripomo-f da je od teh običajev ostalo I n zelo malo. V nekaterih kralj so se te družbe hitreje raz-v drugih pa so se nekateri 'i k ohran»i Prav do današ-J™ dni. Vasovanje pod okni 4j let' Petje na vasi, sprejema-g mladih fantov v fantovsko |ru*bo itd. _ to je na Gorenj-ie skoraj povsod izginilo, ganili pa so Se še nekateri ™8i običaji: »šranga« pri ohce-JJdkupnlna za nevesto, ki jo Jla Ženin' v nekaterih krajih Tavanje itd. Vse več fantov 2aJa * vasi v mesta, vaška ^pl»ost postaja vse bolj odprta skupnost. Tudi fantje, ki ostajajo na kmetijah, iščejo v prostih dneh zabavo in razvedrilo vse bolj v mestu, v kinu itd. Zato so le redke še take vasi, kjer so fantje ne glede na to, kje delajo in kaj so po poklicu, kmetje ali delavci, ohranili svojo tradicionalno družbo. V Begunjah pa so stare, tradicionalne navade popestrili celo z nekaterimi novostmi: prapor, izleti na morje In v druge večje kraje, članarina, občni zbori z govori in poročili itd. Zanima nas, če imajo taka ali podobna društva še kje v gorenjskih vaseh ali če so jih po zadnji vojni imeli. Naše bralce in dopisnike zato prosimo, da nam za svoj kraj napišejo, kako je s fantovskimi običaji: kaj se je od njih ohranilo do danes, kako in kje fantje danes preživljajo svoj prosti čas, aH imajo mogoče svoje društvo kot v Be- i gunjah itd. Zanimajo pa nas se-; veda tudi stari fantovski običaji, i če so bistveno drugačni kot tisti, o katerih smo v Glasu že precej pisali. A. T. Vsako društvo ali organizacija ima svoja pisana ali nenapisana pravila. Begunjski fantje nimajo pisanega niti statuta niti programa svoje organizacije, imajo pa nenapisana pravila, ki tradicionalno izražajo cilje, pravice in dolžnosti članov društva begunjskih fantov. Za »dezerter-je« iz društva so predvidene zelo stroge kazni: dosmrtna ječa v zakonskem jarmu, izključitev (v primeru ločitve) ali pa smrtna kazen. Vrnitev v društvo ni mogoča. Društvo begunjskih fantov je bilo ustanovljeno junija 1964. leta, ko so razvili svoj prapor. Sicer pa je to samo nadaljevanje lepe tradicije prednikov, ki so imeli podobno organizacijo. In kakšni so cilji, dolžnosti in pravice članov društva? Društvo begunjskih fantov je prevzelo skrb za negovanje starih običajev, razvijanje tradicio- Begunjski fantje s praporom, na katerega so zelo ponosni, saj so ga sami sešlli. Nanj zapisujejo imena vseh, ki so tako nesrečni, da stopijo v zakonski jarem — Foto Jože Vidic nalnega prijateljstva med fanti, za zabavno življenje mladine in organizacijo skupnih akcij. Organizacija združuje vse fante od 18. leta starosti pa do »svetega zakona«. Fantje imajo svojo blagajno, v katero plačujejo mesečno po 200 S din članarine. V I a sklad priteka tudi denar od »prodaje« domačih deklet, če se te poročijo. Fantje so mi povedali, da se »cena« njihovih deklet suče od 25.000 do 50.000 S din (lani je neki fant p'ačal za dekle v Hrašah 50.000 S din, begunjski fantje pa ne bi želeli zaostajati za to ceno, saj so njihova dekleta prav toliko ali pa še več vredna). Tudi denar od »š ran ganja« (pri porokah) ali pa od vlečenja »poha« gre v skupno blagajno. S tem denarjem kupujejo darila za fante, ki se poročijo, v ■>> ce za umrle fante in de1-' t, ostanek pa gre za skupne iz'..ie in zabave. Društvo begunjskih fantov ima na demokratičen način izvoljenega starešino, namestnika starešine, zastavonošo in blagajnika. Letos je starešina Gva/.arjev .lože, zastavonoša Predlnov Peter in Cotelnov Tone blagajnik. Jože Vidic (Naprej prihodnjič) Filmi, ki jih gledamo ŽIVLJENJE NA VRHU — nič drugačno kot na dnu — Angleži ostajajo zvesti tradiciji, zvesti vsemu tistemu, kar je že preizkušeno, česar so navajeni in za kar tudi zagotovo vedo, da jim bo zagotovilo uspeh. Če bi ne bilo tako, potem bi morda angleški filmski delavci posneli zgodbo o človeku, ki se je povzpel v kroge industrijalcev in finančnih mogočnikov prav iz dna, povsem drugače kot sicer. Vendar ne! Literarna osnova temu filmu je bjla, če sodimo po filmskem izrazu, tako zelo močna, da je s svojo okvirno zgodbo in odličnimi dialogi naravnost silila avtorje filma v povsem literarno filmsko pripoved. Režiser Tedd Kocheff je v scenaristu in avtorju romana, po katerem je film posnet, našel ustrezajoče sodelavce. Ti so napisali scenarij, ki mu Rešitev križanke št. 20 1. METKA, 6. BAKHOS, 12. UVODI, 13. OPRAVA, 14. NIL, 15. NAJEMNIK, 17. GAMS, 18. NALIS, 20. ONIKS 22. ILMEN, 23. NOMAD, 28. DONA, 29. LESKOVEC, 32. SOK, 33. MAKOLE, 34. GRETA. 36. SMOTER, 37. SIRAR. je določal izraz, takšen kakršnega lahko vidimo v filmih posnetih pred dvajsetimi leti. Nekakšna drama je ta film. V gledališču bi ne bila prav nič drugačna kot je v filmu, morda tam celo bolj sprejemljiva in bližja gledalcu, če sodimo po dialogih. Režiserju filma bi skoraj ne mogli očitati ničesar. Film je posnel tako, da je gibljive slike združeval v celoto, jih razporejal v popolnoma logične enote, takšne, kakršne so se mu zdele za gledalca najbolj zanimive in sprejemljive. On sam pa se do glavnega junaka, do njegovega soočenja z družbo, ki ga obdaja, ni opredelil! Ostal je ob strani, kdaj pa kdaj morda celo preveč poudaril posamezne sekvence, ki so se mu zdele posebej pomembne in zanimivo čtivo, ki se je ponujalo v literarni obliki, prelil v filmski kalup, preizkušen in izgotovljen že pred mnogimi leti. V svojem žanru je film brez dvoma zanimdv in vreden ogleda. Primer skrbno posnete filmske drame je, izdelane po angleških, ter v nasprotju od mnogih filmov ki jih gledamo, ne po ameriških klišejih. Prvi se razlikujejo od drugih, skrbneje so posneti ki manj preračunljivi na polne filmske blagajne. Od tod tudi odlični igralci, izmed katerih marsikateri, ki je igral v tem filmu, ne prinaša na kupe denarja v denarnice producentov. B. šprajc r— Kino L_ _A Jesenice RADIO 31. januarja franc. barv. CS film TOPLI PLEN 1. februarja amer. barv. CS film OKO ZA OKO 2. februarja grški film STRAH Jesenice PLAVŽ 31. januarja amer. barv. CS film OKO ZA OKO 1. februarja angleški film PARTIJA JE KONČANA 2. februarja angleški film PARTIJA JE KONČANA Dovje-Mojstrana 1. februarja franc. barv. CS film CHERBOURGSKI DE2NIKI Kranjska gora 1. februarja franc. barv. CS film TOPLI PLEN 2. februarja franc. barv. CS film CHERBOURGSKI DEŽNIKI Kamnik DOM 31. januarja franc. barv. film VIKEND V DUNKER-QEU ob 20. uri 1. februarja franc. barv. film VIKEND V DUNKER-QEU ob 17.15 in 20. uri škofja Loka SORA 31. januarja avstr. češki barv. CS film TRI PIPE ob 18. in 20. uri 1. februarja avstr. jug. film GROF BOBI, STRAH DIVJEGA ZAHODA ob 18. in 20. uri 2, februarja avstr. jug. film GROF BOBI, STRAH DIVJEGA ZAHODA ob 18. in 20. uri Kranj CENTER 31. januarja amer. franc. barv. CS film TAJNI AGENT I O. S. S. 117 ob 16., 18. in 20 uri 1. februarja amer. franc. barv. CS film TAJNI AGENT O. S. S. 117 ob 16., 18. in 20 uri 2. februarja amer. franc. barv. CS film TAJNI AGENT O. S. S. 117 ob 16., 18. in 20 uri Kranj STORžIC 31. januarja amer. i tal. barv. film SPREMLJEVALEC ZLATE POŠILJKE ob 15., 17. in 19. uri 1. februarja amer. ital. barv. film SPREMLJEVALEC ZLATE POŠILJKE ob 16., 18. in 20. uri 2. februarja amer. film4ci-noteka IZGUBLJENA IZVIDNICA ob 16. in 20. uri, amer. ital j. barv. film SPREMLJEVALEC ZLATE POŠILJKE ob 18. uri Stražišče SVOBODA 31. januarja amer. film-ki-noteka IZGUBLJENA IZVIDNICA ob 19. uri ČASOPISNI PAPIR LAHKO DOBITE PO UGODNI CENI VSAK DAN DO 15. URE GLAS OBČINSKA STAVBA SOBA 110 Miha Klinar: Mesta^cesi^^^ Klinar: Mesta, ceste in razcestja • Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja • Miha Klinar: Mesta. Domovina III. DEL 97 Tako pravi mlad sanitetni v^&^I^n?1 k Lehmannu da bi ga z bolničarskim avtomobu* >i \ o kontnega zbirališča ranjencev, odkoder bi saniteJe ^ .^isiJ1 en°ti na fronto Predstavil se mu je, a Lehmann, s f in je Pn pismu ki ga je oddal za Štefi, je preslišal "Jcg%, *fk * ne£m° mi'iio'svojih misli ujel, da je sanitejec prišel nJJjfJil dol?;-enoto z Vzhoda med enotami, ki jih nekateri zaie ■ na b0jj*J.JO' da so krive za neuspeh ofenzive, medtem k° p0n>'0 voj^ Cu trdijo, da je nemški »dedni sovražnik« moral s v jte. ov iQ ^dajalcev odletele ovjv k odkriti natančen načrt izpo Sleherni izgovor je dober, ki J n4^dnjjCam "^Pen bodisi temu ali onemu, samo da .ie . $K a*j in » "< ki prj paradah korakajo spredaj, a ki se sedaj.^ j, ed.0 .. . ine hov, ki se drgnejo po zemljevi gujejo«, so »zmage« . v svojih možganih, sploščenih m ske epolete. in.'^vojrto«" -Znad trcbu- 'Shi *o*S po sv°Jih Se ubS?61? P^- Or n;;V JO imajo Mihove general- 0j|P]. 'Uli' Ti strateški »geniji«, ki se s sv specialkah, po plahtah zemljev^: lb, čanju že pred štirimi leti *tn}f%^ VJG svojat«, oblečena v vojaške unifo' . v f Jce, 2. daj« spreminjati pri naskokihJ?'oviuLJ,»i. Poskakujoče kenguruje ravnala točno po nj u«^>> * njiho- vim popolnim poznavanjem »voji% \h^kQ 'ae'anjh do »genialne« popolnosti, preračunanih Števil"atančnostjo od števila potrebne municije za vse vi J H]Vjd Po,iebnih enot do zadnjega vojaka in celo do » ^ eVa»ega« števila ^^»v dreku 8a »topoglava spre- i f magljivi nemški vojski« in adl teh mrtvih, potrebnih za d0^0.^1"^ bjj|i g Že 2dav Ko bi ko je tan (če hočeš v ;j^stvu«) Ko bi bilo tako, bi po njili°v ko je tam spredaj »saudreckig^ ^SL »o jUnJ^a.'n ki je v zaledju ohra.nl. "fd° v<4{>clstVl,\k,_ln sv« rknrf-j tu! A kaJ i/P« da voj3 »svetinj« ne smeš okrivili za druge vzroke, saj bi resnica vojno in da moraš slehernega vjjjM*" vZ^.sira.ti v poslušnega psa, - saj b, ta rg ^ a v vojaku v ljudstvu nevarno spoznanje. °* nasprotnih nepre-di teh 'je: treba najti ? vojsko in Jn zdresirati jarkih ni sovražnik in da je pravi sovražnik »tista zadnjica, mimo katere korakajo v paradah, prilepljena na cesarski prestol in tiste zadnjice, ki se dvigajo iznad priklonov pred zadnjicami na prestolih ali prezidentskih stolih«. In to spoznanje bi bilo usodno. Bilo bi dinamit, ki bi ga prižgali, ko bi za neuspeh obdolžili »den armen Konrad — ubogega Konrada« v strelskih jarkih. »Er soli der Held bleiben und das Volk des armen Konrad kriegerisches Volk'« Zato je treba najti vzroke, da še vedno ni že tolikokrat in ob vsaki ofenzivi napovedane »poslednje bitke in dokončne zmage«, in jih »razložiti« z nevarnimi izgovori »Im Marz zum Beispiel,«ra/knva sanitetni vojak svoje sovraštvo do vojne in igro, ki jo z ljudstvom igrajo generali, in spomni Lehmanna na marcev prodor na Sommi, na hvalnice, ki so jih nacionalističnemu in krščanskemu (protestantskemu in katoliškemu) časopisju naročili generali na hvalnice, ki so začetni prodor, napihnile v neprekosljivo strategijo »zadnjic, ki se vojskujejo za zemljevidi« in na zemljevidih razporejajo enote: pehoto, topništvo na hvalnice, s katerimi so časopisi marca slavili strateško »genialnost« generalskih »zadnjic«, njihov »Trommelfeuer«, razpored petdesetih pehotnih divizij, s katerimi so izsilili prodor v smeri proti Amiensu na hvalnice, s katerimi so napovedovali odločilno zmago in dokončni poraz »dednega francoskega sovražnika« in njegovih angleških in ameriških zaveznikov na hvalnice, v katerih so se razpisali na dolgo in široko o deset in deset tisočih ujetnikih, o sto in sto zaplenjenih topovih, o ogromnih količinah streliva in tako naprej, dokler ni ofenziva obtičala ne zaradi »genialnega« strateškega načrta, marveč zaradi »pomanjkanja« streliva, do katerega je prišlo po »krivdi« nemških delavcev in delavk v oboroževalni industriji, ki so terjali mir in kruh, pa so bili sami »krivi, da do miru ni prišlo«, ker so z januarsko stavko povzročili pomanjkanje nabojev, granat in vsega, kar bi generali potrebovali za »mir«. »Leider,« obžaluje sanitejski vojak, da generali in tisk niso nadaljevali z obtožbami proti »notranjemu sovražniku«. Morda bi se »kriegerisches Volk« zares spremenil v »bojaželjno ljudstvo« in našel pravega »notranjega sovražnika Nemčije« in opravil z njim kakor v Rusiji boljševiki. Lehmann, čeprav ga sanitejčevo sovraštvo spominja na štefi, vseeno ne razume vojaka, kakor ni razumel štefi, ko mu jeTskušala dokazati, da bi bilo nekaj podobnega kakor v Rusiji mogoče tudi v Nemčiji. »Und was hat Russland davon?« bi rad spomnil sanitejskega vojaka na izgubo Ukrajine, baltiškega ozemlja, Finske, na antantne države, ki podpirajo nasprotnike boljševikov in ki so začele puti boljševikom pravo, čeprav nenapovedano vojno. Je Rusija dosegla mir? Ali ne bodo prej ali slej moraii boljševiki položiti orožja kot premaganci, bi na sedanje dogodke v Rusiji rad opozoril sanitejca, a raje molči, ker se mu sanitejec zdi vse preveč pogumno odkrit in zaradi tega sumljiv, da so inu ga »prilepili« z nalogo, nai »prerešeta« njega morda piav zaradi šieianki-nega pisma, ki ga je cenzura tako nesramno »skrajšala« s svo;;mi črtami, da ni mogel vedeti, kaj vse mu je štefi pisala in kaj vse se je cenzorjem zdelo v pismu nevarno, morda celo prevratničko, Morda je cenzura celo opozorila poveljstvo, poveljstvo pa mu je »prilepilo« tega sanitejca, ki najbrž sploh sanitejec ni, marveč kak vohljač. Zato je Lehmann previden in raje pazi na cesto, po kateri vodi avtomobil naglo, kolikor more, da bi bil čimprej na fron!nen: nre-obvezovališču. Toda pot je še dolga, pa tudi slaba in zaradi tecja še da! i "a, kakor bi bila, ko bi lahko vozil s polno brzino. Boji se, da ga bo vojak začel kmalu siliti z vprašanji, a vojak samo govori, se norčuje iz cesarja in generalov. Ludendorffa imenuje »butalca«. »Der Schildburger,«ga imenuje; »butalca«, ki je v aprilski ofenzivi slavil začetne uspehe s pravim »schillerjevskim« zanosom, kaki r da bo zdaj zdaj prodrl do samega Calaisa in preseka! Fronto na dvoje, ločil francosko armado od angleške, ko pa mu je prav po »schildburgerrko«, prav »po butalsko« pošla sapa, je ta »bula! ■ « razglašal, da je dosegel svoj namen in pozabil, da so časopisi obetali »razbitje fronte dednega sovražnika« že prej, preden se bodo Američani privadili vojskovanja. In naposled, ali ima sploh smisel, da se zaradi teh »zadnjic, prilepljenih na prestol ali sklonjenih pred prestoli« razburja, pravi sanitejski vojak, ki je morda vse kaj drugega kakor sanitejec. O, prav gotovo bi se ne, ko bi te zadnjice, ki so lani na Hin-demburgovo in Ludendorffovo zahtevo enostavno ignorirale parlament, ki je z večino glasov terjal od cesarja ir>. vlade sklenitev miru, ne bile krive, da mora »ubogi Konrad« (tako so v i*asu kmečkih uporov pred štirimi stoletji imenovali nemške kmečke upornike) še vedno prelivati svojo kri in umirati za svoje gospodarje. Mladi ljudje morajo še vedno v smrt. Trgajo jih od dola in študija. Tudi on je moral zaradi »zadnjic, ki se vojskujejo za zemljevidi«, pred dobrim letom zapustiti miincliensko univerzo. To ga torej boli, pomisli Lehmann in od strani poškili na sanitejca, malomarn-) in proti pravilom pokritega z vojaško čepico, in šele sedaj opazi, da ima sanitejec. na uniformi študentski znak piav tako, kakor ga ima sam. Torej je študent, ga Lehmann nehote vpraša. Da, študent medicine, pove sanitejec. OLAJB * S STRAN GLAS * 9 STRAN GLAS » 10. STRAN_____SREDA - 31. januarja 1968 Matija Valjavec, pesnik deželice pod Storžičem (Nadaljevanje) Valjavcu se je ljubljansko šolanje iztekalo vprav v letih, ko je še živel v Kranju doktor Prešeren. Gotovo je že v Ljubljani pa tudi doma na Beli marsikatero slišal o pesniku. Saj ljudje so že tedaj, prav tako kot tudi še dandanašnji, radi imeli v zobeh vse, ki so se dvigali nad poprečje. Hvalili so jih ali pa grajali, kot je pač naneslo. RDEC MOSNJICEK Eno od takih ljubeznivih sporočil je ohranil Matija Valjavec in ga objavil v svojem izboru, »Izgledi ljubezni do bližnjega«. V tej knjižici so zbrani primeri iz vseh svetovnih literatur. Med svetnike in vzornike požrtvovalne srčne dobrote pri najrazličnejših narodih sveta, všteti tudi rojaka Prešerna, Valjavcu ni delalo težkoč. Pisal je doslovno tako: Se en izgled ljubezni do bližnjega naj mi bo dovoljeno iz naših krajev omeniti. Ve 6e, da je naš slavnoznani pesnik Prešerin, ko je v Krajnju na Gorenjskem, pravdosrednik bil, imel ru-dečo jirhasto mošnjo krajcarjev za reveže, ki so večidel vsak dan k njemu hodili. Enega dne se primeri, da pride berač dvakrat uboga-ime prosit. Prešernova sestra to opazi, ga pokrega in pravi, kako da se prederzne, dvakrat priti. Prešerin jo slušati, skoči iz pisarnice, jo pokrega in pravi: »Se enkrat se mi pre-dorzni kakega reveža od hiše spoditi!« Pokliče berača nazaj in pravi, mu krajcar podavši: »Na, pa veš, da imaš vsak dan dvakrat priti!« Sestri je tedaj doktor še rekel: »Saj mora vsak človek tudi jesti večkrat na dan, revež prav tako kot drugi ljudje.« Za ta zapis, ki nam nepogrešljivo kaže na plemenitost Prešernovo, smo Valjavcu res lahko hvaležni, saj nam je ohranil drobec prelepega mozaika, ki se mu pravi »čudovito življenje prvega slovenskega genija.« Vestno pa je Valjavec ohranjal tudi izročila starih ljudi, ki so mu pripovedovali šegave ali pa srhljive zgodbe iz domačih krajev. Poslušaj-mo, v skopem povzetku seveda, pripoved o Stempiharju. Kračmanovemu študentu je stari stric Klemen o vakan- cah 1. 1846 pripovedoval, Matija pa si je zapisoval: HRUST STEMPIHAR Bil sem še mlad in pasel sem v Potočah ovce. Gledal sem na cesto, ki drži iz Kokre proti Kranju, kar pride sem po cesti iz Kokre ne ravno prevelik, toda životen mož. Ko me zagleda, stopi proti meni, se trdo ustavi in me vpraša: »Dečko, poznaš Stempiharja?« Odgovorim, da ne. Kar iztegne svojo medvedovi enako roko, prime me za lase, dvigne me kvišku in me strese dva ali trikrat sem in tja kakor mačka miško, postavi me na tla in mi s smehom reče: »Zdaj ga boš pa že poznal!« In če sem Stempiharja kdaj pozneje srečal, ognil sem se mu daleč naokoli. Se dandanes pravijo kakemu hrustu, da je močan kot Stempihar. Ali kdor Stempiharja ni poznal, ne ve, kako močan dedec je bil. Poln koš gnoja je porinil čez hišno sleme. Sekiro pa je tako zasadil v tnalo, da je nihče ni mogel izpuliti. Pa kaj vse to. Vse kaj hujšega je zmogel, da danes še za verjeti nL Kje je Olševek, to vsi vemo. No, tam je bil Stempihar doma in zato je bil podložen velesovskemu samostanu. Ro-govilii pa je najraje po brdski gosposki. Stempihar ni bil velik, korenjak pa tak, da ga zlepa ne bo več enakega. Ce ni bil visok, je bil pa gost. Pleča je imel kakor vol, prsi pa kakor žrebec. O njegovih hlačah so pravili, da drže šest mernikov prosa. Za malico štiri bokale vina izpiti, dva hlebca kruha in dva funta mesa snesti — to zanj ni bilo nič. Nekoč je staro ženo naprosil, naj skuha južino za sedem ljudi. Mati so res postavili na mizo veliko skledo obare. Stempihar je prišel sam in vse pospravil. Ko se je zahvalil, je zenički tako stisnil roko, da dva tedna ni mogla delati z njo. Imel pa je Stempihar velik, širok nos; zato so ga dražili: »Stempihar ima velik nos, junaku vsakemu je kos.« Njega pa je to jezilo. Lu-čal je za nagajivci kamne, kakršne devamo na zelje v kadi, in še večje, kot jih vsak še privzdigne ne. Otrcci so ga imeli radi, on pa nje. Ce je le mogel je po-nagpjal njihovim učenikom- in speljal otroke iz šole. Za sebe pa je večkrat rekel: »Dober sem kakor med, hud pa kakor hren!« — Nihče ga ni mogel ukrotiti. Premagala pa ga je nesrečna pijača. — Ko se je nekoč spet do trdega napil, so ga bi riči spečega zvezali in odpeljali na Brdo. Zaman je trgal vezi in rjovel kakor bik. Pretrdo so ga bili zvezali in tako se je vdal. DUNAJSKA LETA Šolanje na dunajski univerzi je bilo Kračmanovemu študentu z Bele prav tako s trnjem postlano kot drugim slovenskim kmetiškim sinovom, ki so prihajali v cesarsko mesto nabirat učenosti. Od doma, kjer je po očetovi smrti, začelo gospodarstvo drseti navzdol, ni mogel kaj prida podpor pričakovati. Zato se je, tako kot nekaj desetletij pred njim Prešeren, vdinjal za domačega učitelja v Fuhrmanovem institutu. Marljivi Valjavec pa si je znal že tudi s pisanjem prislužiti kake goldinarje. Prevajal je nemške po-vestice za Mohorjevo družbo, za Janežiča in Slomška pa vsakovrstne pobožne knjige. Plača za to delo ni bila tako slaba: zaslužiti se je dalo celo tri do pet goldinarjev vsak dan. Sicer pa je Matija Valjavec dunajska leta dobro izrabil za izobrazbo. Na univerzi Izredno zanimiv portal Va-Ijavčeve rojstne hiše na Srednji Beli pri Preddvoru je poslušal Miklošiča, ki mu je ostal vzornik za vse poznejše znanstveno jezikoslovno delo. Izjemen vpliv pa je imel na Valjavca tudi Janez Trdina, ki je bil v študijah sicer nekaj let pred njim, a sta v dunajskih letih kot gorenjska rojaka skupaj stanovala in zvesto drugovala. V času visokošolskega učenja je Matija Valjavec-Krač-manov izdal že prvo pesniško zbirko, 215 strani obsega ječo knjižico s preprostim naslovom »Pesmi«. Založil je delce ljubljanski knjigar Jožef Giontini. Za tisk Valjavčevih pesmi pa je nagovoril založ-žnika sam oče slovenskega naroda dr. Janez Bleiweis. Dobil pa je pesnik za svoje delo le ubogih 30 goldinarjev honorarja. Dosti premalo, da bi mogel mladi profesor Matija Valja- vec, ki je v poletju leta 1854 diplomiral na dunajski univerzi, iti na poklicno pot, s trebuhom za kruhom. Zato se je s tem denarjem, ki ga je dobil za Pesmi, nekako pririnil z Dunaja do Bele. Računal je, da mu bo stric, ki je tedaj še vedno oskrboval Kračmanovino, posodil nekaj denarja za pot v Varaždin. Na tamkajšnjo hrvaško gimnazijo sta bila namreč imenovana oba naša dunajska prijatelja Janez Trdina in Matija Valjavec. Ker ni bilo moč strica omajati, se je Valjavec v stiski obrnil na starega trgovca Ferdinanda Schmida, ki je svoj pokoj užival v Šiški pri Ljubljani, naj mu posodi za leto dni 100 goldinarjev. Medtem pa si Matijeva mati ni in ni dala miru in si je izprosila pri sosedu kajžar-ju 50 goldinarjev. Kako je moralo biti tedaj pri srcu stari nekdanji gruntarici, si lahko le mislimo. i FESTINA LENTE Stari Ferdinand Schmid je bil seveda tudi pripravljen posoditi Valjavcu 100 goldinarjev — vendar je pošteni' Gorenjec povedal, da že ima polovico potrebnega denarja in da bo vzel le še 50 goldinarjev posojila. Sedaj le pa sem dobil res pravšnjo priložnost, povedati kako toplo besedo o vrlem Ferdinandu Schmidu (1791— —1876), ki ga je tudi Prešeren rad imel. Saj mu je posvetil prav pomembno štiri-vrstičnico: Prijat'lju Ferdninandu šmidu (v spominsko knjigo) Ni mi prijetno nemško ime: srčno pa ljubim kranjsko srce. Ferdinand Schmid ni bil naše gore list. Njegov rod je bil( nemški. Vendar se je mož počutil v Ljubljani za domačina, za Kranjca (tj. Slovenca). Od tod tudi Prešernova hvala Schmidovcga »kranjskega srca«. Zaslovel pa je Ferdinand Schmid kot zbiratelj hrošče v in polžev na Kranjskem. Uspelo mu je odkriti nekaj novih živalskih vrst, ki so po njem dobile svoja znanstvena imena. Zbirke lepo prepariranih hroščev in polžev je podaril Deželnemu muzeju ter sploh veljal za mecena in prijatelja učeče se mladine. Trajen spomenik je postavil Schmidu naš naravoslovec Fran Erjavec, ki je posvetil več črtic zbira tel jski strasti tega zanimivega moža. Slovit pa je postal Schmidov izrek, s katerim je imel navado spodbujati k mirnemu, natančnemu in uspešnemu delu: »festina lente« (hiti počasi)! Jesen leta 1854 je našla Valjavca že v Varaždinu. Spet je drugoval s Trdino, celo skupaj sta stanovala. Kmalu sta se udomačila, se izkazala kot dobra gimnazijska učitelja in prijetna družabnika novim hrvaškim prijateljem. Utegnil bi kdo vprašati, čemu sta vendar tako nadarjena in že literarno priznana mlada profesorja sprejela službo v hrvaškem Varaždinu namesto, da bi prišla v kak slovenski kraj. — Takrat to ni šlo, v slovenske kraje so prihajali nemški profesorji.-slovenski bi pa morali i" med Nemce. Trdina in Valjavec sta si raje izbrala bližnji Varaždin. » PRAVI MOZAK Kakšen pa je bil Matija Valjavec po vnanjem? Sodobniki njegovi so ga imeli za lepega možaka. Bil je visok in krepak, v zrelih letih že malo bolj obilen človek. Glavo so mu pokrivali gosti črni lasje. Izpod visokega čela so zrle dobrodušne temno rjave oči. Izrazita, energična lica so se izgubljala v gosti in črni polni bradi. Eden od najbolj iskrenih Valjavčevih hrvaških prija' teljov, ki je našemu rojaku tudi ob odprtem grobu na zagrebškem Mirogoju spregovoril v slovo, dr. Antun Mu-sič, se takole spominja svojega sodobnika in vzornika! Matija Valjavec je bil Pra* vi sin kranjskih planin. Narave je bil živahne; lahko se je razvnel, ali se tudi lahko pomiril. Bil je izredno vztrajen človek. To potrjuje vse njegovo književno delovanja pa tudi to, da mu ni mrzelo tudi po večkrat prepisati tO, kar je enkrat napisal, če jo imel kaj popravljati, samo da bi bil njegov rokopis čist iUi čitljiv. Imel je veliko, okroglo, zelo čitljivo pisavo. Nasilja ni mogel prenašati, a razlogom je bil vedno prl-stopen. Nravi je bil vesele* rad se je šalil in smejal, ničesar ni mogel zamolčati, kar mu je baš prišlo na miseL Nosil je srce na dlani. Svojim dijakom je bil strogj a pravičen profesor. Njegovi dijaki so se vedno radi spominjali profesorja Valjavca. Ugajalo jim je posebno da se ni obnašal do njih kot starejši proti mlajšim, pač Pa kot vrstnik proti vrstnikom« Tako zvest, iskren in uslužen drug je bil tudi svojim kolegom v službi. Bil je neki ta" ka zanimiva osebnost, original v najboljšem pomenU besede, da so ga vsi, ki 90 kdaj imeli kak opravek « njim, morali spoštovati, j? dobrem spominu ga je vsa* ohranil vse svoje žive dni« V večji družbi pa se VaUa' vee ni počutil prav dobro« Svoje srce je raje razkril ožjem prijateljskem krogu-Tudi v pogledu družbene etikete je ostal bolj kmetu** sin. Kadar se je otepal _udeležb pri raznih sprejemih * slavjih, je imel navado reči« »To je za ljudi, ki se ralonasledni- pustili. Zapor in zasliševanja Dr0cosu nanda leta 1914. Na so načela Krajčičevo zdravje. bil Kraić?™!1 aten-atorjem je Zadnja leta ni več vstal z evw obsojen na deset bolniške postelje. ti severu. Z jesenjo bodo spet lahko potovali s sanmi do naslednje zime, ko se bodo spet prepustili ledenim ploščam, ki jih bodo nosile proti severu v celodnevnem mraku. Marca, ko se spet pojavi sonce, čeprav je takrat temperatura še vedno 45,6 stopinj Celzija pod ničlo, bodo pohiteli do Spitzbcrga še preden bo sonce začelo lomiti led. Odprava si je zadala na slednje cilje. Opazovali bodo vreme in pošiljali dnevna poročila meteorološkim postajam. Preučevali bodo ledeno odejo, smer in hitrost gibanja ledenih plošč in merili debelino ledu. Odprava bo zbrala tudi podatke o razpo red i t vi belih medvedov, tjulenjev in ptic. o čemer je Še zelo malo znanega. Prav lahko se odpravi zgodi, da jih začne kaka ledena plošča odnašati, kar se je že zgodilo neki znanstveni odpravi, zato imajo tudi san-kc-amfibije, s katerimi lahko preplovejo širše kanale med ledenimi ploščami. Drugače bo sani vleklo 40 eskimskih psov. Čeprav jim bodo letala večkrat odvrgla hrano, se odprava lahko tudi sama preživlja, delno tudi zato, da bi preizkusila metode, kako se preživi na severu. Veš srce mi nI dalo, da raje prignal domov. bi ga ustrelil, pa sem ga Novo steklo v Veliki Britaniji Izkušnje so že zdavnaj pokazale, da v pretoplih prostorih ni prijetno delati. Ljudje postajajo utrujeni, delo »Koliko ste stari,« vpraša uradnik stranko. »Samo trenutek,« pravi gospa. »Z osemnajstimi sem se poročila; takrat je bil moj mol star trideset. Sedaj jih ima le šestdeset ali dvakrat več kot takrat, ko sva se vzela. To pomeni, da imam jaz šestintrideset let.« S prosjačenjem obogatel Tako se je zgodilo mlademu Sebastianu Amaru, štiriindvajsetletnemu mehaniku s Sardinije. Nobenega razloga ni bilo, da bi se moral preživljati s prosjačenjem. Imel je dobro plačano službo in bil je zdrav. Nekega večera je opazil v kavarni starejšo žensko, ki je prosjačila od mize do mize. Izračunal je koliko je zaslužila v petih minutah in takrat mu je prišlo na misel, da bi se dalo tako obogateti. Pustil je delo in odpotoval v Milano. Preoblekel se je, hlinil šepavost in si izbral stalno mesto blizu neke milanske banke Ni mu bilo treba reči niti besedice, ko mu je že pade' bankovec v roke. Kasneje si je omislil še bergle. V prvih treh urah je zaslužil deset tisoč lir. Na dan pa tudi do sedemdeset tisoč, če je sedel na prometnem kraju. V »prostem času« seveda ni hodil okoli slabo oblečen, pač pa je svojim dohodkom primerno živel v hotelu, obiskoval nočne lokale in vzdrževal prijateljice. Delal je vtis mladega industrijalca. Od časa do časa je policija napravila racijo, v kateri so zajeli tudi po sto beračev naenkrat. Kot žrtev otroške paralize je tudi na policiji zbujal usmiljenje. Teže je bilo z ustanovami, ki so ga hotele spraviti v bolnišnice in posebne domove. V novem poklicu je spoznal veliko beračev, ki so bili drugače čisto zdravi in pa slepe, ki so po opravljenem delu brali časopise brez očal. Nekateri berači so za primerno odškodnine tudi oddajali stalna donosna mesta. Amaro je poskusil »delati« tudi v Firencah, vendar tam ni toliko zaslužil, čeprav je postal popularen kot nesrečni mladi pohabljenec. »Delal« je še v Rimu, vendar je tam na desettisoče beračev, tako da se je Amaro odločil zapustiti ta poklic. Zapustil ga je z lahkim srcem, saj je v treh letih zaslužil okoli 20 milijonov lir. Pisal je tudi dnevnik, ki ga namerava izdati kot knjigo. Za njegovo zgodbo se zanima tudi neki filmski producent Zanimivo pa je to, da ga v rodnem mestu mnogi ljudje kljub bogati garderobi in avtomobilu ne marajo več. pa opravljajo počasneje ln tudi zelo slabo. Do nedavnega so prostore v vročih poletnih dneh hladile klimatske naprave. Pred kratkim pa so v neki tovarni v Veliki Britaniji preizkusili posebno snov, s katero pre-vlečejo okenska stekla. Ta snov na steklu preprečuje širjenje toplote skozi steklo v notranje prostore. V tej največji tovarni stekla pravijo, da bodo lahko kmalu po vsem svetu, predvsem v toplejšem podnebju, uporabljali novo steklo. Strokovnjaki te tovarne zatrjujejo, da sedaj sploh ne bo treba več uporabljati drugih naprav za hlajenje. Tudi tam, kjer ga bodo vseeno morali uporabljati, že zaradi podnebja, bo to hlajenje cenejše. Novo steklo bo le za deset odstotkov dražje od navadnega stekla. Vsa novost je v tem, da Je steklo prevlečeno z neko snovjo, ki odbija toploto. Steklo 'c tudi rahlo obarva« no, čeprav se to komaj opazi. Barva stekla je izrazitejša le z zunanje strani. Novo steklo bo gotovo razveselilo tudi arhitekte, saj bodo tako pročelja novih pustih mestnih sgradh živahnejša. Minilo Je ie 26 dni, odkar živi dr. Blalberg • tujim srcem. Najnovejše vesti iz Capetovvna pravijo, da se že sam umiva, brije in oblači. Dobro je razpoložen, saj je Izjavil, da bo po odpustu Iz bolnišnice priredil veliko domačo zabavo. GLAS * 1 STRAN OGLAS SREDA — 31. januarja 1#J Blejska ŠPECERIJA na poti do potrošnika Trgovina na zaledenelem jezeru Prilagoditi se potrebam potrošnikov, potrebam turizma, prodajati tam, kjer so ljudje, in tisto, kar ljudje potrebujejo — to je eno izmed glavnih načel trgovskega podjetja Špecerija Bled V nedeljo se je na zalede-neli površini Blejskega jezera spet zbralo ljudi, da je bilo kot na mravljišču. Izkušnje prejšnje tople in sončne nedelje, ki je na zaledenelo jezero pritegnila veliko drsalcev in izletnikov iz vse Slovenije, republiško prvenstvo v kegljanju na ledu, tekmovanje v motoskikjdringu, ugodne vremenske napovedi — vse to je napotilo tudi blejsko trgovsko podjetje špecerija, da se je za preteklo nedeljo dobro pripravilo. Upravičeno so namreč upali, da bo ljudi tudi tokrat veliko, zato so se v skladu s svojim načelom, da se mora trgovina približati potrebam potrošnikov in potrebam turizma, odločili, da bodo šli s svojimi prenosnimi stojnicami in s prodajalci s košaricami tja, kjer bo največ ljudi, se pravi na jezero. Načelo, da je treba prodajati tam, kjer so ljudje, kjer je največ ljudi, da je treba poiskati kupce, to načelo so vzeli namreč dobesedno: postavili so stojnico pred stopnice na blejski otok, drugo pa na sanke in jo prevažali po zaledeneli površini jezera. Razen tega so opremili dekleta in fante z lepimi bluzami rumene barve in s košaricami, v katerih so imeli različne »dobrote«, Trgovina na sankah na Blejskem jezeru. Bila je tam, kjer •o bili ljudje, zato so precej prodali ki so jih ljudje radi kupovali: bonbone, piškote, napolitanke, sadje ... Razglednice so šle prav tako dobro v promet, saj je marsikateri hotel z ledu Blejskega jezera poslati pozdrav prijatelju, znancu, sorodniku... »Z različnimi oblikami takšne prodaje, ki ji lahko rečemo tudi improvizirana, smo lani dosegli na Bledu in v nekaterih okoliških krajih že zelo lepe uspehe!« mi je povedal direktor trgovskega podjetja špecerija Bled Jože Zupan. »Čimbolj se nameravamo prilagoditi Bledu kot turističnemu kraju, potrebam in željam turistov, poskušamo se jim približati, da nas ne bodo oni iskali, ampak mi njih. Tako delajo povsod po razvitih turističnih krajih po svetu in tako moramo tudi mi: prilagoditi se turistom. Prav zato smo dali tudi velik poudarek kvalitetnim razglednicam in spominkom, razen tega pa asortiment blaga prilagajamo potrebam in zahtevam turistov v posameznih letnih časih.« Priznati moramo, da v nedeljo marsikdo ne bi kupil razglednice ali karkoli drugega, če jo ne bi dobil tam, kjer je bil: na zaledenelem jezeru kot gledalec, drsalec ali karkoli že. Ko so mu jo ponudili, jo je kupil. Od take prodaje, od take elastične, prilagodljive prodajne politike špecerije imajo korist kupci — turisti in tudi trgovina, ki več proda kot bi sicer. Prodajalci so bili nam- Danes hi več čas, da bi kupci iskali blago in da bi Pr jaici zdolgočaseno odgovarjali z »Nimamo!«. Blago, katera- koli, je treba ponujati kupcem, treba jim ga je pribiiz Blejska špecerija tako že dela. Brhka dekleta v ruttiez£. bluzah so v nedeljo po Blejskem jezeru prodajala razne »P boljške« reč tam, kjer je bilo največ ljudi, ponujali so, bili prijazni, izletniki pa so bili zadovoljni, da so sploh lahko kaj kupili, ne da bi se dre-njali na otoku, kjer je bila taka gneča, da je bilo skoraj nemogoče priti na vrsto, ali v gostiščih na obali. Blejska ŠPECERIJA dober in koristen zgled, je treba prodajati, kaK°lf^. je treba prilagajati sV*0 $ nim potrebam in zahtev potrošnikov na določen«3 teritoriju. Besedilo in sl^e; A. Tri'«r Ob začetku izhajanja nove revije Sodobno kmetijstvo Slovenci imamo v svojem jeziku le malo strokovnih knjig, ki obravnavajo kmetijska vprašanja. To je velika pomanjkljivost, ki se močno kaže v našem gospodarjenju. Nekateri pridelovalci z nezaupanjem gledajo na razvijajočo se kmetijsko znanost. Največkrat je nastalo to nezaupanje zaradi nepoznavanja možnosti, ki jih prinaša sodobno kmetijstvo. Ne zanimajo se za napredek. Ti pravijo: »Gospodaril bom tako, kot je gospodaril moj oče, moj dtd.« Mnogo več pa je takih, ki želijo spoznati naprednejše načine gospodarjenja v kme-tejstvu. Vedo, da Ie delo od zore dc mraka ne koristi veliko. Zavedajo se, da je znanje osnovno za naprednejšo in cenejšo proizvodnjo tudi v kmetijstvu. Vsem kmetovalcem ni dano, da bi se izšolali v kmetijskih šolah. Tudi niso seznanjeni s tem, kaj je po svetu novega v kmetijski znanosti. Maloštevilni kmetijski strokovnjaki, ki delajo na določenem območju, tudi ne morejo prenesti svojega znanja vsem kmetovalcem. Za uspešno kmetijstvo pa kmetovalci morajo poznati nekaj osnovnih načel, oziroma pravil o pridelovanju in spremljati, kaj je novega v kmetijski znanosti. To pa je najlaže prek strokovnega kmetijskega časopisa. Odslej bomo imeli v Sloveniji dva strokovna kmetijska časopisa. Kmečki glas vsi dobro poznamo. Poleg tega bo pa namesto sedanje revije Socialistično kmetijstvo izhaja revija Sodobno kmetijstvo. Vsaka številka bo imela 64 strani in bo izhajala enkrat mesečno. Kot lahko beremo v prvi številki, bo revija obravnavala vsa najvažnejša vprašanja. Poleg agrarno-po-litičnih in agrarno-okonom-skih sestavkov bo prinašala še članke o pripravi in obdelovanju zemlje, o gnojenju, varstvu rastlin, o strojih in drugem. Obravnavala bo vprašanja iz vseh panog, tako poljedelstva kot travništva, živinoreje, sadjarstva, vinogradništva, vrtnarstva in gozdarstva. Prinašala bo tudi nasvete o gradnjah, načrte za ureditev prostora, hlevov in skladišč, silosov, gnojnih jam, okolice in prezidavo hiš. Nekaj pa bo tudi sestavkov o tem, kako se pridelki spravljajo, skladiščijo, pakirajo in pripravljajo za porabnike. Del prostora bo namenila še predelavi kmetijskih pridelkov. Tu bo obravnavala mlekarstvo, predelavo sadja in grozdja, predelavo mesa in drugo. To pa pomeni, da bo revija Sodobno kmetijstvo obravnavala vse probleme, ki danes tarejo kmetijske proizvajalce. S pridom jo bodo uporabljali vsi kmetijski proizvajalci, posebno pa kmetovalci, ki se zavzemajo za to, da bi proizvedli čim več blaga za prodajo. V teh dneh smo naročniki Kmečkega glasa dobili prvo številko te revije. Poslali so nam jo brezplačno, zato da si jo lahko ogledamo in se odločimo, ali jo bomo naročili ali ue. že v prvi številki je nekaj izredno zanimivih in koristnih sestavkov. V prihodnjih številkah jih bo še več. če nam bo kateri izmed nasvetov pripomogel, da bomo priredili samo ^.^il gramov žive teže g°ve več, oddali 50 litrov mleka, * se nam bo naročilo že t čalo. če nam samo el^jflo 'tudi ročilo" izplačalo. Ob teIJ^o omogoči, da bomo Pra ^ pognojili, se nam bo tud ^g se odločamo, ali se - ^g nanjo naročili aH ne, m°rkfilti vedeti, da se odločamo D t za del znanja, ki je °s ^ za hitrejši napredeK * tfrje kurirji ter komandant 111 gorenjske linije in polit-koroisar III. sektorja gorenjske kurirske linije. Skupina P* je v Medjem dolu padla v nemško zasedo. Padli so '"»andant Štefan Demšar-Brane m kuL-kjl Volentln Klinar, Pepi žvab, Ivan Sr-šen-Suhl ln Franc Mežek. Rešil se Je le politkomisar Leopold Trtnik-Gorazd. V spomin padlim kurirjem organizira krajevna organizacija ZZB NOV Javomik-Ko-roška Bela letos že deseti Partizanski kurirski smuk v nedeljo, 11. februarja, ob enajsti url dopoldne na Medlem dolu V Invr«-«iaH»» tih. Za tekmovalne ekipe je pripravljenih osem pokalov. Tekmovali pa bedo člani, mladinci in pionirji. Prijave zbirajo vse krajevne organi- zacije ZZB NOV v jeseniški občini. Organizacijo tekmovanja je prevzelo smučarsko društvo Jesenice. Karel Zorko Program visokogorskih smučarskih tur Tudi letos je kakor vsako pomlad komisija za visokogorsko turno smučanje pri PZS pripravila program prireditev in visokogorskih turnih smukov. Leiošnji program je še posebno pester, saj je pripravljen za olimpijsko leto in seveda za jubilejno leto našega planinstva. Februarja bodo organizirali, če bo vreme ugodno, visokogorski smuk z vrha Male Mojstrovke do drevesnice pod Supco nad dolino Trente. Petindvajsetega februarja bodo lahko ljubitelji visokogorskega smučanja obiskali terene na Voglu in Siji, z vrha Sije pa se bodo spustili mimo planine Zadnji Vogel skozi Žagarjev graben k hotelu Zlatorog v Bohinju. S tem pa program še zdaleč ni izčrpan. Organizirani visokogorski izleti na smučeh se bodo vrstili še v marcu, aprilu in maju. Prvo nedeljo v marcu je predviden izlet z Vršiča prek Slemena nad Planico v Tamar. Visokogorski smučarski izleti so začrtani tudi po Kamniških Alpah. Smučarji se bodo spustili z vrha Kranjske Rinke mimo bivaka skozi Gamsov skret v zatrep Žagane peči. Zadnjo nedeljo v marcu bo tudi izlet na Grintavec in od tam na Kokrško sedlo in dalje v Kamniško Bistrico. V aprilu in maju bo vsako nedeljo več skrbno pripravljenih visokogorskih tur s Stola in s Komne prek Boga-tinskega sedla na Krn, iz Vogla na Komno in dalje skozi Zajezersko dolino prek Hribaric na Velo polje ter dalje prek Bohinjskih vratic in bivaka IV v Vrata. Za konec smučarske sezone pa bodo posebno vneti ljubitelji visokogorskega smučanja lahko obiskali še smučišča na Kaninu. Uroš Župančič Klasi 23 varsrvo In vzgojo Ptic pevk Domžale je odprle v nedeljo, 21. januarja v domžalski bil n ' *o11 razstavo ptic pevk ln papig. Na razstavi, ki je bila odprta do 28. januarja, je 0 moč kupiti ptice in kletke — Foto F. Perdan V nekaj stavkih Cerklje — V petek, 2. februarja, bodo na občnem zboru turističnega društva podelili 30 nagrad najboljšim v tekmovanju Uredimo naš vrt. Lansko razstavo cvetja si je ogledalo nad štiri tisoč ljudi. Turistično društvo je bilo lani zelo delavno. Organizirali so več prireditev, tekmovanj, Coklarski bal na Krvavcu in drugo. Poskrbeli so za lepšo ureditev hi§ in vrtov ter namestili tudi košarice za smeti. Društvo je lani pridobilo tudi nekaj novih tujskih sob. Orehek — Krajevna organizacija ZB NOV Orehek—Drulov-ka bo letos postavila lep spomenik padlim borcem tega kraja. Spomenik bo stal v trikotu med železniško progo in cesto Kranj—Mavčiče pod nadvozom. Škofja Loka -- Priprave za izvedbo letošnjih V. zimsko-športnih iger delavcev upravnih organov gorenjskih občinskih skupščin. Tekmovanja bodo v Škof ji Loki 24. februarja letos. Za te vrste športna tekmovanja je veliko zanimanja, saj jo bila vsako leto — od leta 1964, odkar jih prirejajo, zelo velika udeležba. Bohinjska Bistrica — Tamkajšnje gasilsko društvo se j« znašlo v precejšnjih denarnih težavah. Denarja jim primanjkuje za registracijo in zavarovanje gasilskega avtomobila ter gasilcev samih. Od občinske zveze so prejeli 730 N din, kar pa je veliko premalo za njihovo dejavnost. Urejanje asanacij v krajevnih skupnostih V sobotni številki. 27. .januarja, je bilo objavljano, da deluje pri občinskem odboru Rdečega križa v Kranju komisija za male asanacije. S tem v zvezi je potrebno dodati na posebno pojasnilo ObRK, da pri tej organizaciji za sedaj ne obstaja nobena komisija, ki bi se ukvarjala z malimi asanacijami. Pred- stavnik Ob RK je le predlagal na seji koordinacijskega odbora, ki deluje kot posebno občinsko telo pri pospeševanju akcij v letu krajevnik skupnosti, naj bi krajevno skupnosti uporabile sredstva, ki jih dobe iz občinskega proračuna, za urejanje malik asanacij. Uredništvo Občinsko prvenstvo Radovljice v slalomu SK Jelovica je minuli teden v nedeljo na Koroški ravnini na Jelovici priredil občinsko prvenstvo v slalomu, na katerem so nastopili smučarji vseh smučarskih organizacij radovljiške občini. REZULTATI — člani: 1. Pintar (Rad) 1:25,6, 2. Zupan (JLA) 1:29,9, 3. Mulej (Begunje) 1:34,9. St. mladinci: I. A. Šmid 1:19,3, 2. V. Šmid 1:21,0, 3. Ccrne (vsi Rad) 1:26,0. Ml. mladinci: 1. Ravnik (Rad) 1:15,7, 2. Potočnik (Bled) 1:20,0, 3. Pretner (Rad) 1:20,8. St. pionirji: 1. Gorišeik (Rad) 52,9, 2. Mulej (Begunje) 56,1, 3. Udreh (Bled) 59,7. MI. pionirji: 1. Kolman (Begunje) in Lapuh (Rad) 1:03,7, 3. Ter-likar (Podnart) 1:33,1. Claol-ce: 1. M. Bon (Rad) 1:25,4, 2. Praprotnik (Podnart) 1:334, 3. Bergabt (Begunje) 2:34,1. St. mladinke: L Tolar (Podnart) 1:28,0, 2. J. Bon (Rad) 1:28,9,. ML mladinke: 1. Metlic (Rad) 1:31,9. 2. Mikeš (Radovljica) 1:46,2, 3. N. Kolman (Begunje) 1:45,5. St. pionirke: 1. Lj. Kolman (Begunje) 54J, 2. Pegon (Rad.) 57,2, 3. Koren (Gorje) 57,2. Ml. pionirke: 1. Golubič (Bled) 1:40,1, 2. Pristavec (Rad) 1:45,5. KRANJ, TRG REVOLUCIJE 1 Naročnina po stari ceni dve veliki žrebanji GLASILO SZDL ZA GORENJSKO 12 N DIN ZA POL LETA, TUJINA 20 N DIN 24 N DIN ZA CELO LETO, TUJINA 40 N DIN ZA VSE NAROČNIKE V MAJU IN SEPTEMBRU, LE DA STE PORAVNALI POLLETNO NAROČNINO. ČAKA VAS PRESENEČENJE! berite GLAS GLAS * lir. STRAN KRONIKA SREDA — 31. januarja Pj? Šahovske vesti % Prejšnji teden se je začelo prvenstvo Kranja v šahu, na katerem sodeluje 20 igralcev. Turnir se igra po švicarskem sistemu, odigranih pa bo 9 kol. Najresnejši kandidati za osvojitev prvega mesta so Bavdek, Mali, Djor-djevič L. in PrestrL Važnejši rezultati prvih dveh kol: I. kolo — L. Djordjević : Žnidaršič 1:0, Mali . Krek 1:0, Požar : Kodek 1:0, Dujo-vić : Zaplotnik 0:1, Bavdek : Prest rl 1:0. II. kolo — Djordjevič L. : Mali remi, Zbil : Požar 0:1, Zaplotnik : Vojičič 1:0, Naglic : Bavdek remi, Prestrl : Gazvoda 1:0. Stanje po dveh kolih: Požar in Zaplotnik 2, Djordjevič L., Mali, Bavdek, Djordjevič S. in Matjašič 1,5 ... % Prvokategornik Bukovac je odigral na gimnaziji v Kranju simultanko proti 21 nasprotnikom. Zmagal je z rezultatom 20 1 2 : 1/2. Re-miziral je samo mladinski prvak Kranja Naglic. fj Na ekipnem šahovskem prvenstvu SRS je desetčlanska ekipa šahovskega društva Jesenice (6 članov, 2 mladinca in 2 članici) osvojila prva mesta. Sodelovale so štiri ekipe. Jeseničani so dosegli naslednje rezultate: Jesenice : Celje 6:4, Jesenice : Domžale 5:5, Jesenice : Ljubljana 5 1/2 : 4 12. Končni vrstni red: Jesenice 16,5 točke, Ljubljana 16, Domžale 15 in Celje 12,5. Nesreče preteklega tedna v. B. V soboto in nedeljo se je na gorenjskih cestah pripetilo petnajst prometnih nesreč. Največ nesreč se je pripetilo zaradi neprimerne hitrosti na poledenelih cestah. V soboto je na Polici pri Kranju zaradi neprimerne hitrosti na poledeneli cesti začelo zanašati osebni avtomobil LJ 675-16, ki ga je vozil Miha Slapničar. Iz nasprotne smeri je pripeljal voznik osebnega avtomobila KR 105-15 Vasilij Vujačič, tako da sta avtomobila trčila. Voznika nista bila ranjena, škode na avtomobilih pa je za okoli 5003 N din. Na cesti prvega reda pri Radovljici se je v soboto dopoldne pripetila prometna ne- Sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je izmučena po hudem trpljenju v 75. letu starosti za vedno zaspala naša ljubljena, skrbna mama, stara mama, sestra in teta Ana Mali roj. Ribnikar — Matijevčeva mama Pogreb drage pokojnice bo v četrtek ob 15.30 izpred hiše žalosti na pokopališče v Gorice. Žalujoči otroci: Joža, Ivan, Ivanka, Justina, Marica in Ana z družinami, sestra Marica, vnuki in vnukinje ter drugo sorodstvo. Letence, NalJo, Ljubljana, 31. 1. 1968 Zahvala Ob bridki izgubi naše dobre mame Marjane Sušnik Zg. Besnica 10 se iskreno zahvaljujemo v$em, ki so jo spremili na njeno zadnjo pot s cvetjem in venci. Posebno zahvalo smo dolžni g. Pavlinu, pevcem, sosedom, prijateljem, znancem in dobri družini Jelovčan. žalujoči: sinovi: Slavko, Jože, Martin z družinami in Lojze. Hčerke: Ivanka, Francka in Kati z družinami, Mici in Milka z otroki ter ostalo sorodstvo Zahvala Ob težki nesreči, ki nas je zadela, ko smo za vedno izgubili našo nepozabno hčerkico, sestrico, vnukinjo in nečakinjo Marijo Pogačnik se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jo spremili do njenega mnogo preranega groba, ji darovali vence in cvetje ter vsem, ki ote sočustvovali z nami. Prisrčna hvala zdravnikom in strežnemu osebju otroške klinike v Ljubljani, ki so storili vse, da bi rešili njeno mlado življenje. Prav posebno pa se zahvaljujemo sorodniku Janku Pogačniku za ves njegov trud in požrtvovalnost. Naša topla zahvala velja č. g. župniku za zadnje spremstvo, učencem osnovne šole Ljubno in tov. učiteljici Metki, ki so se prišli poslovit od naše Marije, učenki Bredi za v srce segajoči govor, vsem dobrim sosedom za pomoč in vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli do tako lepega pogreba. Vsem in vsakemu še enkrat hvala. žalujoči: starši, bratec, stari mami, stari ata in ostalo sorodstvo Otoče, 29. 1. 1968 sreča vozniku osebnega avtomobila LJ 625-28 Romanu Dobrovoljcu. Zaradi neprimerne hitrosti na poledeneli cesti je avtomobil začelo zanašati in je trčil v obcestni kamen. Pri tem ga je zasukalo za 90 stopinj. Vozniku se ni zgodilo nič, na avtomobilu pa je za 2000 N din škode. Na cesti prvega reda v Ratečah sta na spolzki cesti v ozkem nepreglednem ovinku trčila osebni avtomobil BG 41-31, voznik Jovica Momflj Iović in osebni avtomobil CE 169-24, ki ga je vozil Borut Mihelič. Pri trčenju se voznika nista ranila, na avtomobilih pa je za okrog 2500 N din škode. sta Stu- V nedeljo, 28. januarja na spolzki cesti pri vasi dor v Bohinju trčila avtobus LJ 259-55, voznik Janez Korošec in osebni avtomobil W 616-19, voznik Miha Turšič Skcde je za okoli 5000 N din-L. M. Našli so pogrešano Maro Luis V četrtek, 25. januarja, so na planini Uskovnica na Je-Ijah okoli 500 metrov od planinske koče našli truplo Mare Luis iz Nove Gorice. — Luisova je že pred časom od- in s° šia od doma v hribe jo že dalj časa pogrešali. v° mnenju komisije, ki si *e ogledala kraj smrti, je P0' kojna v snegu zmrznila. L. M. Zastrupitev z ogljikovim monoksidom Jesenice — V soboto, 27.1., zjutraj je Janeza Bohinjca njegova mati našla nezavestnega v garaži. V petek zjutraj je odšel na delo, vrniti pa se je moral pozno ponoči. Bohinjca so takoj odpeljali * bolnišnico, kjer so ugotovil'-da se je v garaži zastrupil izpušnimi plini. Njegovo stanje se izboljšuje in ni vC v smrtni nevarnosti. L. M- Pojasnilo V sobotni številki smo v vesti Eksplozija bojlerja omenili, da so bojler popravljali v Elektrotehničnem podjetju v Kranju. Elektrotehnik0 podjetje nam je sporočilo, °^ so bojler res popravili, veO dar pa ga je stranka nam stila sama. Zahvala Ob bridki izgubi naše sestre in tete Marije Arnež Hotcmože 43 se zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje in jo spremili s cvetjem na njeno zadnjo pod. Posebno se zahvaljujemo sosedom in sorodnikom, ki so nam stali ob strani v težkih dneh. žalujoči: sestra z možem, Ani in Milka z družinama Zahvala Zahvaljujemo se vsem, ki so kakorkoli pomagali ob izgubi našega moža, očeta, deda, pradeda in tasta Valentina Marklja Muštrovega ata in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. žalujoči: žena Ivana, sinovi: Polde, Jaka, Stane, J°~ že z družinami; hčeri: Minka in Rezka ter drugo sorodstvo Prodam Prodan krmilno SLAMO, namenjam 16-colski VOZ za lažjega, primeren za traktor- rSJ™**. Ccšnjevck 25, Cerklje 36^ obiščite trnu . prodajalno BLED KRANJ Grajska 26 Prodam MOPED T-12 s Prevoženimi 5500 km. Šmartno 29, Cerklje 367 Prodam dobro ohranjen vzidljiv namizni ŠTEDILNIK, nerjaveč na dve plošči. Naslov v oglasnem oddelku 368 Prodam 15 tednov brejo SVINJO. Povije 9, Golnik 369 Prodam diatonično HARMONIKO. Britof 169, Kranj 370 Prodam tri PRASlCE po 150 kg težke. Sr. Bitnje 9, Zab-ruca 371 Prodam AJDOVE PLEVE. Prebačevo 27, Kranj 372 Prodam rabljeni plin-ski ŠTEDILNIK. Sranc Olga, Kidričeva 125, Kranj 373 Prodam kombinirano PEC *a centralno kurjavo meteor 1-24.000 kalorij. Oprešnikova 25, Kranj-Klancc Gostinsko podjetje HOTEL POSTA Jesenice daje v najem Dom pod Golico Planina pod Golico. Interesenti naj svoje po-ponudbe pošljejo upravnemu odboru podjetja do 10. 2. 1968. Vse informacije dobite na upravi podjetja ali po telefonu 82-327 Prodam nova GARAŽNA VRATA. Kranj, Jezerska c. 92 375 Prodam vprežno KOSILNICO z žetveno napravo. Kranj, Jezerska c. 24 376 Prodam FIAT 750, letnik 1963. Kranj, C. talcev 23/c 377 Prodam polavtomat. PRALNI STROJ rondo mori po ugodni ceni — 500 N din. Bitenc, Kranj, Begunjska 8 378 Prodam skoraj nov MAGNETOFON, znamke nivico-avtomatični. Naslov v oglasnem oddelku 379 Prodam dobro ohranjen KOMBI IMV, cena ugodna. Ogled 1. 2. 1968 na dvorišču hotela Jelen, Kranj 380 Prodam 5 PRAŠIČKOV, 6 tednov starih in 15 mesecev starega BIKCA za pitanje. Slibar, Kovor 66. Križe 381 Prodam dva PRASlCA po 120 kg težka. Visoko 90, Šenčur 390 ZAVAROVALNICA SAVA Poslovna enota Kranj Zavarovalni zastopnik naslednjih območij VODOVODNI STOLP Ciril Zupančič Kranj, Cesta Kokrškega odreda 40, informacije vsak dan od 14.—16. ure ZLATO POLJE Jože Renko Kranj, Moša Pijade 3, telefon 22-392, uradne ure v torek dopoldan od 8.—10. ure, v petek popoldan od 14.-17. ure. ZIMSKA RAZPRODAJA OD 22. JANUARJA DO 10. FEBRUARJA 1968 30—40 H cenejša emajlirana posoda za plin in elektriko, 20—30 % cenejše termovke, čajne aluminijaste ročke, 20 °/o cenejša posoda iz jenskega stekla in druga steklena posoda, 30 % cenejša gospodinjska darila in gospodinjski pripomočki POD CENO — SKORAJ ZASTONJ — PRODAJAMO PO LASTNIH CENAH Sani za velike ln male, čistilci za sneg, snežne lopate, snežna strugala, ročno orodje in snežne verige za vsa vozila. 20—30 % cenejše bodo peči na olje in peči za trda goriva. POMAGAMO VAM ŠTEDITI — ZATO SE VAM SPLAČA DOLGA POT. Arnoldstein — Villach — Radenthein IZID ŽREBANJA! LJUBLJANA obvešča vse, ki so od 1. novembra 1967 do vključno 20. januarja 1968 oddali svinjsko kožo, da so bila pri žrebanju dne 20. januarja 1968 izžrebana potrdila s končno številko 33 Srečni izžrebanci, pridjte po dobitke v najbližjo odkupno postajo KOTEKS TOBUS Naslednje nagradno žrebanje bo doe 28. aprila ti. za vsa doslej neizžrebana potrdila. REJCI PRAŠIČEV, oderite vse prašiče, odd; j te kože zbiralnicam KO TEKS TOBUS in skrbne hranite potrdilo o oddani svinjski koži. Prodam PRASlCA, 120 kg težkega in SENO. Kozina Ana, Staretova 21, Cirče 391 Prodam zelo dobro ohranjen ŠIVALNI STROJ veritas po ugodni ceni. Kranj, St. Žagarja 8, II, ogled od 14.—17. ure 392 DITIS KRANJ objavlja interesentom JAVNO RAZPRODAJO raznega inventarja: leseni odri, kulise, rabljeni elek-tromaterial, dekorativno blago, pulti itd. Razprodaja bo 2. februarja 1968 ob 15. uri v avli tehnične tekstilne šole v Kranju. Kupim Kupim ročno SLAMOREZ-NICO. Tomšič Janez, Gunclje 7, Setvid nad Ljub. 382 Kupim 3 m3 suhih smrekovih PLOHOV. Klevišar, Kranj, Krasnova 14 383 VELIKA IN POPOLNA RAZPRODAJA VILLACH-BELJAK V TRGOVSKI HIŠI AM SAM0N10-EGK Kupim tri PRASlCE, težke po 30 kg. Balanč, Cepulje 7, Besnica 384 Kupim srednje velik MLIN z 80 cm velikimi belimi kamni od najboljšega ponudnika. Pišite z navedbo cene. Rosto-har Edo, Rožno 48, Blanca 385 Ostalo UPOKOJENKI, ki bi varovala dva otroka, dam hrano in 6tanovanje. Kranj, 2anc— va 10 388 Dne 21. 1. 1968 sem izgubila na sredini Blejskega jezera s sani KAMERO ruske znamke »quarz«. Poštenega najditelja naprošam, da jo proti lopi nadgradi vrne (ali vsaj nepoškodovan film). Bernetič, Repen-taborska 1, Sežana 387 V Torklji pred graščino sem izgubil rokavico. Najditelja prosim, da jo vrne proti nagradi. Pivk, Zg. Bitnje 184 . 383 VAJENCE za SLIKARSKO OBRT sprejmem takoj. Pimar Karcl, Kranj, Smledniika c: 56/c 389 šolski center V SKOFJI LOKI organizira pouk za prido bitev poklica voznik motornih vozil Prijave pošljite na naš naslov do 7. februarja 1968. 63 G LAS Spori SREDA — 31. januarja l^8 5 Skoki Skakalci Olševka najboljši Mladinski športni aktiv v Olševku je v nedeljo priredil na 20-metrski skakalnici meddruštvenc tekme v smučarskih skokih. Nastopilo je okrog 30 skakalcev iz šestih klubov. Največ prvih mest so osvojili prav mladi skakalci iz Olševka. Tekmovanje si je ogledalo okrog 300 obiskovalcev. Rezultati: pionirji — 1. Srečko Stare (Olševek) 184,8 (18, 17,5), 2. Zvona Koželj (Tr) 132 (17, 17,5), 3. Zvone 2orž (Tr) 129,6 (16,5, 17) — mladinci — 1. Jože Kuhar 189,4 (20, 20,5), 2. Miro Gašperlin 185,6 (20 20), 3. Slavko Koželj 181,8 (18,5, 21) — (vsi trije Olševek) — člani — 1. Miro Princ (Podnart) 138,4 (16,5, 19), 2. Ivan Pipan (Olševek) 134,4 (19, 19), 3. Janko Podjed (Olševek) 119,8 (15, 15). J. K. Občinsko prvenstvo v skokih v Naklem V petek, 2. februarja, bo na 20-metrski skakalnici v Naklem letošnje občinsko prvenstvo Kranja v smučarskih skokih, na katerem bo nastopilo po dosedanjih prijavah okoli 50 tekmovalcev. Prvenstvo se bo začelo ob 15. uri. J. J. Skoki v Baši j u in Struževem Bašelj — Na 15-metrski skakalnici so prejšnjo nedeljo, 21. januarja, tekmovali v skokih mladinci in pionirji iz Bašlja. Najdlje je skočil Milan Lu-kanc (15,5 m). Skakalnico je bilo :ežko pripraviti za tekmovanje, ker se je sneg zaradi toplega vremena sproti topil, Struževo — To nedel'o so se na 20-metrski skakalnici pomerili v skckih tudi mladinci iz Stru/eve-ga pri Kranju. Najdlje jc skočil petnajstletni Janko Sumi. (16 m). L. M. Hokej na ledu Trzic: Kranj 4:19 (1:2, 2:10, 1:7) Po nekaj letih je bila pred dnevi na drsališču na Blokah v Tržiču zanimiva hokejska tekma. V prijateljskem srečanju sta se pomerili moštvi Tržiča in Kranja. Nadižar (rri gostih) je dosegel osem zadetkov. Pri domačinih je najbolj ugajal požrtvovalni vratar Lovro Hladnik, ki je svoje moštvo rešil še hujšega poraza. Pred 300 gledalci je sodil Oskar Klu-bočar (Tržič). -h Z nedeljskega motoskikjoringa na Bledu: Janko štefe iz Kamnika s sovozačcm — Foto: Franc Perdan Hfotoskikjoring na Bledu Nekaj tisoč gledalcev Na zeledcneli ploskvi Blejskega jezera je bilo v nedeljo popoldne veliko tekmovanju v motoskikjoringu, ki sta ga priredila blejsko avto-moio društvo in turistično društvo. 3200 metrev dolga tekmovalna proga je bila letos drugače speljana kot prejšnja leta: start je bil v Zaki, pc^em pa je proga vedila do Mlina in nazaj mimo otoka v Zako, kjer je bil cilj. Razme-rema ostri zavoji so bili za številne gledalce, ki so prihiteli na Bled, še posebno zanimivi. Ker je bilo lepo vreme, je bilo na Bledu zelo veliko ljudi. Računajo, da si je tekmovanje v motoskikjoringu ogledalo nekaj tisoč obiskovalcev iz vse Slovenije in tudi turistov in drugih krajev naše države. Organizatorjema so pomagali miličniki in vojaki. Prvaka Pagon in Kobal Uspeh mladih gorenjskih skakalcev na prvenstvu SRS Nedeljsko republiško prvenstvo v smučarskih skokih za mladince, ki je bilo v Planici, je prineslo po nekajletnem premoru spet oba naslova predstavnikoma gorenjskih smučarskih klubov. Med starejšimi mladinci je osvojil prvo mesto Janko Pagon iz Rateč, pri mlajših mladincih pa je bil najboljši Kranjčan Klemen Kobal. Mlajši mladinci so tekmovali na 40-metrski, starejši pa na 60-metrski skakalnici. Največji podvig na letošnjem prvenstvu je napravil vsekakor 14-letni Kobal, ki je zmagal najprej pri mlajših mladincih, nato pa je osvojil še drugo mesto v kategoriji starejših mladincev. Prvenstvo je bilo dokaj kvalitetno. Zlasti je bilo zanimivo tekmovanje v konkurenci starejših mladincev, kjer so imeli največ uspeha člani reprezentančne skupine planiške skakalne šole, tekmovalci kranjskega Triglava, ŠD Jesenic in Partizana iz Logatca. Rezultati: mlajši mladinci — 1. Kobal (Tr) 203,3 (36,5, 36,5), 2. Loštrek (Logatec) 188,6 (37, 35,5), 3. D. Pudgar (črna) 187,0 (35, 33,5) 4. F. Mesec (Tr) 185,6 (35, 35), ostale uvrstitve gorenjskih tekmovalcev — 6. Cuznar (Jesenice), 7. Grosar, 10. Nor-čič, 14. Benčič (vsi Triglav), 17. Mavko (Jesenice), 20. Ka-pušin (Tr) itd. Starejši mladinci — 1. Pagon (Jes) 179,2 (56, 56,5), 2. Kobal (Tr) 174,3 (54, 55,5), 3. Demšar (Jes) 171,9 (54,5, 54,5), nadaljnje uvrstitve gorenjskih tekmovalcev — 10. F. Mesec (Tr), 13. Faganel (Podnart), 14. Bu-tallč, 16. Bečan, (Oba Tr), 17. Cuznar (Jes), 19. Križnar (Tr), 20. Pajntar (Tržič) itd. J. Javornik Glavni direktor prireditve Niko Matjaž, predsednik AMD Bled, mi je povedal, da je bil led v nedeljo ravno pravšnji za tekmovanje v motoskikjoringu, saj je nanj zapadlo prejšnji teden nekaj centimetrov snega. Napovedovalec je bil gost iz Škofje Loke Janez Ziherl. Skoda le, da prireditelji niso postavili zvočnikov tudi pri otoku v Mlinem, kjer je bilo največ gledalcev. Tekmovali so v dveh kategorijah: z motorji do 250 cem in do 500 cem. Prvo besedo med številnimi tekmovalci so imeli bratje Vesenjak (Oreho- va vas) in Rotar (Tržič). Rezultati: 250 cem: 1. S. Vesenjak s smučarjem Justinom (Orehova vas), 2. A. R°" tar — Perko (Tržič), 3. J. R°' tar — Stare (Tržič); 500 ccrti; 1. M. Vesenjak — Justin (Orehova vas), 2. Berden Zupan (Murska Sobota), 3. A« Rotar — Perko (Tržič). Zanimivost za gledalce je bila tudi vožnja z go-cartom» ki jo je na koncu tekmovanja pokazal Janez Globevnik. " dirki brez smučarjev v moto* skikjoringu za najboljši čas dneva je zmagal M. Vesenjak pred A. in J. Rotarjem. A. Triler Slabo za gorenjske ekipe Na kvalifikacijskem tekmovanju za vstop v III. slovensko ligo v namiznem tenisu je v nedeljo nastopilo 13 ekip. Turnir je organiziral NTK Triglav v prostorih osnovne šole Simon Jenko v Kranju. Čeprav je nastopilo kar sedem ekip s področja Gorenjske, se je v finalni del tekmovanja uvrstil le Kondor (Godešič). V finalu so se sestali zmagovalci po- Zimsko prvenstvo atletov Lidija Osovnikar in Polde Milek sta bila najboljša posameznika na nedeljskem zimskem prvenstvu atletskega kluba Triglav. V telovadnici osnovne šole Lucijan Seljak v Stražišču je nastopilo kar 45 atletov in atletinj v šestih disciplinah. REZULTATI — pionirji — 20 m: Vegnuti 3,6, Stemovec 3,7, Fartek 3,7; 300 m: Vegnuti 58,0, Stenovec 1:06,9, Fartek 1:07,0; višina: Fartek 120, Vegnuti 115, Stenovec 115; met mediclnke: Stenovec 10,00, Fartek 7,25, Vegnuti 6,75; plezanje: Vegmuti 6,6, Stenovec 9,4, Fartek 12,0; mladinke — 20 m: Osovnikar 3,3 Kocelj 3,4, Mohorič 3,6; 300 m: Osovnikar 1:02,3, Mohorič 1:40,6, Trček 1:07,7; višina: TrčeJk 130, Bizjak 130, Kovic 125; daljina z mesta: Osovnikar 216, Kocelj 209, Trček 201; met mediclnke: Kocelj 9,00, Osovnikar 8,75, Česen 8,50; plezanje: Bizjak 6,5 Osovnikar 7,1, Kocelj 9,1; člani ln mladinci — 20 m: Strojan 2,9, Pirjevec 2,9, Pajk 2,9; 700 m: Hočevar 2:03,7, Milek 2:04,1, Tepina 2:04,4; višina: Milek 190, Pre-zelj 170, Krumpak 170. M. Kuralt sameznih skupin vsak z vsa-kim. Nova člana III. repu> liške Jige sta postali prvouvf' ščeni ekipi v finalu. Rezultati finala: Vrhnika ' Dolsko 5:3, Vrhnika : K°0' dor 5:2, Vrhnika : Idrij? 5:3, Idrija : Dolsko 5:0, Idr«; ja : Kondor 5:1, Kondor : Dolsko 5:4; vrstni red: *• Vrhnika 3 točke, 2. Idrija *» 3. Kondor 1, 4. Dolsko 0. M. Kuralt Izdaja ln tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, K°' roška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista1 Kranj, Trg revolucije » (stavba občinske skupšči-ne) - Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135. - 1* lefoni: redakcija 21-835, 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152 — Naročnina: letna 24.—, polletna 12,—N din. Cena posamez nih številk 0.40 N din -Inozemstvo 40.00 N din. -* Mali oglasi beseda 0,6 d° 1 N din. Naročniki imaj? 20% popusta. Neplačani'' oglasov ne objavljamo.