Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA POLITIKA
i£ka]a dvakrat tedensko. In sicer v*sko sredo in vsako soboto.
^•daJStr« j») aprcva: Maribor, Ruška c-estes 5, šroitoi predal 22, telefon 2326, Sfedražnlce: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Srbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski ■sba?* — Rokopisi se ne vračajo. Hsirjinkirans pisma se robi« ne ss>rej*naa3o< f— jSfeklasiacije se ne frankirajo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem števila objav popust — Naročnina za Jugoslavijo znaša w«3»čsm Dla !•> -, za la*x«ai«tve amečao Din 15.—. Čekovni račun št 14335.
itev. 85
Sreda, 21. oktobra 1936
L@to XI
Švedski socialistični ministrski predsednik Per Albin Hansson
kmeti na vladi
Pred občinskimi volitvami
Za zmago demokracije in poitenla
Čim bližje prihaja dan občinskih volitev, tem besnejše se zaganja časopisje JRZ v tiste, ki so si v času, ko je svobode na pretek, drznili postaviti svoje kandidatne liste in sklenili pomeriti svoje moči z vse-gamogočno JRZ.
Kdo bi si mislil, da more pojav opozicijskih list spraviti stranko, ki vedno trdi, da ima ogromno večino ljudstva za seboj, v tako zadrego, da si ne ve pomagati drugače kot s prostaškimi robantanjem, zabavljanjem in psovanjem. Tako kakor se obnaša časopisje JRZ v tem boju, se pač ne obnaša nikdo, ki si je svest svoje zmage, svest svoje ogromne premoči nad nasprotnikom, kakor to JRZ vedno in povsod zatrjuje. Nasprotno:	le slabiči se
poslužujejo takih metod boja.
Gospodje okoli JRZ in njihovo časopisje ne dela ničesar drugega, kot da enostavno kopira metode proslule JNS in jih. če le mogoče, še stopnjuje. Malo so se naučili gospodje okoli JRZ, ko so otepali grenki kruhek opozicije. V svoji zaslepljenosti ne vidijo niti tega, kam so dovedle manire, ki jih je v naše politično življenje uvajala JNS, to stranko in njene voditelje.
Za vsakega razumnega človeka, zlasti še za vsakega, ki sta mu mar prava svoboda in poštenje, je jasno, da ne more in ne sme s stranko, ki v naše politično življenje zanaša tako grde metode boja in iz katere izjav sledi samo eno: da veljaj svoboda samo zanjo in za nikogar drugega.
Moralno je JRZ s svojim nastopom1 v Sloveniji bitko že izgubila, še predno so volilci v večini občin stopili na volišče, kajti sama si je vdarila pečat, da je vredna naslednica JNS.
Dosledni svojim načelom v boju za svobodo in demokracijo se socialisti tudi to pot udeležimo volitev v občine. Ne gremo sami, ampak z onimi, ki v enaki meri obsojajo metode propadlih režimov, posnemovalce teh metod in posnemovalce našemu ljudstvu tujega fašizma.
V	posnemanju metod, ki se jih je svoj čas posluževala JNS proti svojim nasprotnikom', je prišla tudi JRZ do tega, da vsem akcijam svojih nasprotnikov udarja pečat protidržavnosti. Ni še dolgo tega, ko so se gospodje sami branili in zgražali nad temi očitki, s katerimi jih je obsipalo JNS časopisje, danes pa vrte staro lajno, ki so jo podedovali od svojih prednikov na vladi.
Gospodje vedo, da je to fraza, ki naj mogoče odvrne tiste, ki so ka--korkoli odvisni od njih, da bi si upali z javnim' glasovanjem! izjaviti za liste delovnega ljudstva, ki predstavljajo danes pravi izraz ljudskega gibanja: za svobodo in demokracijo, za socialno pravico, za delo in kruh ter poštenje, pa ne morda v Moskvi ali v Rimu, kakor to predpostavlja JRZ časopisje, ampak v naši Jugoslaviji.
Ne dvomimo, da bodo volilci 25. oktobra povsod tam, kjer jim bo dana prilika, v veliki večini glasovali za liste zveze delovnega ljudstva. za liste, na katerih kandidirajo delavci, kmetje in obrtniki proti JRZ, JNS in fašizmu za resnično ljudsko politiko v občini in državi!
SociaSisti in
Po sijajni zmagi švedske socialno demokratične stranke pri volitvah v parlament je med ljudstvom nadvse priljubljeni prvak socialne demokracije Per Albin Hansson, ki ga narod kratko imenuje »Per Albin«, sestavil socialistično-kmečko vlado.
O	tej vladi pravi Hansson:
Sestava socialistično - kmečke vlade je popolnoma v skladu s stališčem, ki ga zavzema socialna demokracija. Predvsem je bilo treba sestaviti vlado, ki ima v obeh zbornicah večino. Dočim imajo večino v parlamentu socialistične skupine, so v senatu meščanske stranke v večini.
Toda to ni bil edini razlog za sestavo nove vlade socialistov in kmetov.
V	očigled težavnemu položaju, v katerem' se nahaja demokracija po vsemi svetu, je bilo socialistom mnogo do tega, da dokažejo, da je preko ozko začrtanih mej političnih strank mogoče sodelovanje demokratičnih političnih skupin.
Socialni demokrati so predložili volilcem točen programi, v katerem je navedeno, kaj nameravajo v pri-
Nemška delovna fronta v Španiji je aktivno podpirala fašiste. Njeni pisarni v Barceloni in Madridu sta posredovali zveze med nacistično Nemčijo in krivoprisežnimi generali.
V	vseh državah, kjerkoli obstoje tajništva nemške delovne fronte, netijo nacistično revolucijo. O tern nas potrjuje tudi goVor voditelja nemške delovne fronte dr. Leya v * Niirnbergu (12. septembra), v katerem: je to namero javno priznal. Dr. Ley je rekel: »Nemčija ne bo mirovala poprej, preden ne bodo vse države postale nacistične.« Nemški tisk je to izjavo »preslišal«, zabeležil pa jo je dopisnik amsterdamh skega »Algemeen Handelsblad« in jo je priobčil v listu. Da je beležil točno, ni nobenega dvoma, kajti dnevnik nemške delovne fronte (št. 231 z, dne 1. oktobra) je pohvalil »Algemeen Handelsblad«, češ, da je njegovo poročilo o govoru dr. Leya popolnoma točno. Obenem' je s tem
Policijski predsednik v Gdanskem je proglasil social nodemokratično stranko za ilegalno. Razpust stranke. ki je bil že dalje časa pripravljen, češ, da ima stranka orožje.
Nasilje najvišji zakon
Na podlagi fašističnega hujskanja so zaprli urednike socialnodemo kratične »Volksstimme«. Pred sodi-
hodnjih štirih letih storiti. Sestava koalicijske vlade pomeni, da so tudi kmetje sprejeli v celoti socialistični volilni program. Glavne točke tega programa so: brezpogojno izvajanje programa nadaljnega zidanja stanovanjskih hiš; vsaka družina, tudi na deželi, mora imeti dvosobno stanovanje s kuhinjo; ustanavljati je treba majhna delavska gospodarstva; povišati plače uradnikom, učiteljem, poljedelskim in gozdnim delavcem; obdavčiti velika premoženja, pripraviti se mora načrte za odvrnitev krize in sredstva za zavarovanje delavcev, ki postanejo vsled racionalizacije (izrabe strojev in delovne sile) brezposelni; poostriti se mora nadzorstvo nad bankami in gospodarskimi ustanovami; sirote in vdove, kakor tudi starčki naj dobe polno penzijo; pričeti je treba z izvajanjem nove ljudske politike in socialno političnega programa v velikem obsegu.
Mnogi vprašujejo, zakaj ne izvajamo takoj tudi reform, s katerimi bi spremenili obliko današnjega gospodarstva, n. pr. nacionalizacijo glavnih industrijskih panog.
tudi priznal, da je bil v oficijelnem nemškem1 tisku objavljen govor dr. Leya, v katerem prej omenjene izjave ni najti, potvorjen.
Berlin torej neti svetovno nacistično revolucijo in da stvar prikrije, vpije o bolševiški zaroti.
Skrajni čas je, da države nastopijo proti revolucionarnim podvigom nemškega fašizma, ki s svojim vmešavanjem in hujskanjem' povzroča zmede v državah, z edinim namenom, da jih oslabi in potem lažje pokori.
Opozoriti je treba na nevarnost, ki preti iz Berlina in nemudoma pričeti z zatiranjem' ilegalne propagande, ki jo ekspoziture nemške delovne fronte širijo po vseh državah.
Rovarjenju nacistične internacionale je treba napraviti kraj, ako hočejo države obdržati svojo samostojnost in ne pasti v nemško nacistično nadoblast.
ščem' so bili uredniki oproščeni, ven dar so obdržali vse v varstvenem zaporu.
*
Poljska je dobila v Ženevi mandat, da zaščiti v Gdansku zakonito stanje. Fašisti se sicer upirajo poljskemu mandatu, vendar je tudi za Poljsko slabo izpričevalo, če naloge ne izvrši.
Švedski socialni demokrati smo preveč dobri marksisti, da bi verovali, da moremo na podlagi ene same volilne zmage začeti izvajati socializacijo. Na drugi strani pa gospodarski razvoj zopet tirja, da država vedno bolj in bolj posega v gospodarstvo. Vlada se čuti dolžno, da točno preišče, v koliko je oz. bo v bližnji bodočnosti potrebna uvedba državnega nadzorstva nad gospodarstvom'.
Tudi če bi socialisti sami prišli na vlado, ne bi postopali drugače, kot nameravajo sedaj. Mi smatramo, da mora postati gospodarstvo postopoma zrelo za socializem.
Kar se tiče senata, ga vlada ne namerava odpraviti, pač pa upa, da bo v njem dobila večino.«
Ko je nek časnikar vprašal Hanssona, ako misli, da mu bo mogoče nadaljevati delo na socialni iz-gradbi države v pravcu k socializmu, kot doslej, je rekel:
»Ako bi tega ne verjel, potem bi pač ne prevzel tega mesta. Trdno sem prepričan, da bomo postopoma zgradili temelje res demokratične in socialistične Švedske!«
Delovna sodiSta v
Avstriji
in naša sodišča »dobrih ljudi«
V	avstrijski republiki so v zadnjih letih že ponovno reducirali delavsko zakonodajo, katero so dobili avstrijski delavci v prejšnjih časih, ko so še imeli tam vpliv socialistični poslanci. Mora pa se priznati, da so skušali v Avstriji vsaj sodišča, ki odločajo o delavskih službenih sporih, modernizirati. Pravkar je izdelala avstrijska vlada nov načrt zakona v delovnih sodiščih. Doslej odločajo namreč o sporih iz službenih razmerij v Avstriji večinoma obrtna sodišča, kakršno imamo pri nas v Ljubljani, a v manjših krajih redna sodišča. Po novem zakonu o delovnih sodiščih pa bodo upeljana v Avstriji za reševanje službenih sporov posebna »Delovna sodišča«, kot jih imajo že v Čehoslovaški republiki. Sodili bodo redni sodniki, a pride-
1	jeni jim bodo zastopniki delavcev in delodajalcev. Od sodišča prve stopnje bo dopustna pritožba na delovno sodišče druge stopnje in od tam še na vrhovno delovno sodišče. Načrt tega zakona je torej mnogo naprednejši, kot so naša takozvana »sodišča dobrih ljudi«, kjer bodo sodili upravni uradniki in to končno-veljavno, ker proti njihovim odločbam ne bo redne pritožbe, kar je najhujši udarec za našo socialno zakonodajo.
Ministri obiskujejo Beograd. Te
dni je bil v Beogradu rumunski zunanji minister Antonescu, za njim turški Rudži Aras. Obiski pomenijo iskanje smernic za politiko male antante in balkanske zveze.
Nov banski svetnik za Maribor. Banski svetnik dr. Ravnik Rudolf, je bil razrešen in imenovan za banskega svetnika dr. Miler Ferdo, oba odvetnika v Mariboru.
Predsednik vlade dr. Stojadino-vič obišče Ankaro na turški praznik dne 29. t. m.
Za zmago svobode in poštenja!
25. oktobra volite liste, na katerih so možje našega zaupanja: socialisti, zastopniki kmečko-demo-kratske koalicije in pošteni kmetje ter obrtniki. Glasujemo proti JRZ, JNS in fašizmu!
Berlin neti nacistično revolucijo v evropskih drlavah Pučistovska centrala »Delovna fronta«
Nasilstvo v Gdanskem
Socialno demokratična stranka ile galna
Boji za Madrid
Vladne čete branijo Madrid. — Largo Cabaliero vrhovni poveljnik vladnih vdušeno, čeprav jim nedostaje vojnih potrebščin.
Španski veleizdajniki se hočejo
požuriti Zi ofenziivo proti Madridu. Ofenziva se je očividno začela z jugo- in severovzhodne strani, ker se vrše te dni na tem delu fronte jako krvavi boji. Za upornike je na-glost važna, ker je vse pošteno javno mnenje na strani legalne vlade ter bi končno le utegnilo vplivati tudi na mednarodno politiko, ki jo pravzaprav vodijo kapitalisti in generali.
Vladne čete se jim ustavljajo. Ne morejo pa prepoditi sovražnika, ker nimajo modernih vojnih, pom očkov. Toda braniti se hočejo v zako-pili izvesti splošno mobilizacijo ter prizadejati upornikom z napadi kar največ škode ter z dolgotrajnimi boji demoralizirati tujske legije in Marokance, ki so itak nezanesljiva uporniška vojska.
Obramba Madrida bo težka
Načrti legalne vlade nami niso znani. Najprej obramba Madrida, to vemo. Ali misli vlada ob pomanjkanju vojnega materijala na obrambo ali ne, bo najbrže vprašanje taktike. Nasprotniki govore o obkolitvi Ma-
drida. To ni verjetno, ker si bodo vladne čete le ohranile pot za even-tuelni umik, ali pa bodo upornike napadale s strani Madrida in za hrbtom, če bi le preveč obkolili mesto.
S.	Largo Cabaliero
je postal vrhovni poveljnik vladinih čet.
čet. — Vladne čete se bore na
Oviedo v rokah upornikov
Uporniške vesti trde, da so uporniki zopet zasedli Oviedo.
Na drugih bojiščih
so manjši nepomembni boji, ker so čete obeh taborov koncentrirane okoli Madrida in so vladine čete tudi po zahodni Španiji odšle v podporo madridskih čet.
Mednarodna politika in Španija
Važna faza v mednarodnem: življenju glede na špansko vojno je zahteva socialistične in strokovne internacionale, da se opusti lažni sklep velesil o nevmešavanju. Končno je to zahtevo stavila tudi Rusija, toda odbor za nevmešavanje je take predloge odklonil. Stvar je pa končno le tako važna, da bo mednarodna politika vendarle morala nekaj povedati, ker bo sicer pokazala svojo nezmožnost, demokracija pa, da ni več sposobna, da bi se uprla zločinom fašističnih diktatur, ki absolutno komplicirajo mednarodni položaj ter pripravljajo nove vojne.
Izabela Blum, ki je bila v Španiji na bojiščih, pripoveduje, kako pomanjkljivo so vladne čete oborožene in s kakšnim navdušenjem nadaljujejo boje. Vzrok, če bi legalna vlada ne zmagala, je mednarodna diplomacija, ki podpira deloma upornike, dočim bojkotira legalno vlado po vseh sklepih. Madrid je vsekakor v nevarnosti. Mnogo žrtev bodo še povzročili uporniki, preden ga zavzamejo. Naravnost čudno je, da se mednarodna politika postavlja na tako stališče, ko je že doživela dosti razočaranj nad Hitlerjem v Ženevi pa tudi Italijo, ki je pravkar zasedla španske Balearske otoke.
Doma Ut st/eiu
Sračje gnezdo in občinske volitve. »Slovenec« spravlja vse, ki niso z njimi v sračje gnezdo. Sračje gnezdo pa ni tako napačna stvar, kakor bi si človek prvi hip mislil. Če bi nas »Slovenčarji« spravljali v vrabčje gnezdo, bi mi protestirali, ker vrabec je prenavaden ptič, ki je že kar v nadlego ljudem. Ampak, sraka, to pa ni kar tako navadna ptica. Saj narodna pravljica pripoveduje celo, da bo sraka obudila kralja Matjaža, ki spi zdaj pod Peco. Ptica s tako čudežno močjo bo še tem laže prebudila narod, ki živi okrog Pece. Zato kličemo: živijo sračje gnezdo!
Teror pri občinskih volitvah. Zanimivo je to, da pri javnih občinskih volitvah uganja teror vedno — opozicija. Pred tremi leti je poroča-
lo	»Jutro« o terorju — putiktašev, zdaj pa ve »Slovenec« povedati o terorju — sračjega gnezda.
Smešna polemika radi JNS-ar-stva. Človeku že preseda stara lajna, ki jo gonita »Slovenec« in »Jutro« z JNS-arstvom. Čudimo se posebno »Slovencu«, kaj toliko pre-
mleva ubogo JNS. Saj JNS je vendar ne samo predhodnica, temveč tudi učiteljica vse politike, ki jo danes vodijo in zagovarjajo »Slovenčarji«. Če bi ne bilo JNS in njenih zakonov, bi morali »Slovenčarji« vse na novo gruntati, tako pa kar lepo nadaljujejo in posnemajo vse JNS-arsko delo, ki ga le tu pa tam zabelijo s kakšnimi svežimi ocvirki. Namesto da bi »Slovenčarji« na kolenih hvalili svoje vzornike JNS-ar-je, jih prav po JNS-arsko zasmehujejo. E, da, nehvaležnost je plačilo sveta.
Pofovci in občinske volitve. »Slo venec« meša med občinske volitve tudi pofovce. Po našem mnenju je to prav nepotrebno. Kajti pofovci igrajo drugod pomembno vlogo: če bi ne bilo Jevtiča in njegovih pofov-cev, bi JRZ v parlamentu ne imela večine.
»Slovenec« agitira s komunističnimi parolami. Vsi pametni ludje se smejejo in zgražajo nad mastnimi gesli, ki si jih izmišlja »Slovenec« za občinske volitve. Najbolj imenitno je, da »Slovenec« tudi s komu-
nističnimi parolami agitira za svoje liste, češ, da one predstavljajo »enotno fronto slovenskega ljudstva«. Mi pa mislimo, da tudi komunisti ne bodo šli več za to »enotno fronto«.
Pred sestankom parlamenta. Na
listi g. Jevtiča, dne 5. maja 1934 izvoljeni poslanci so sklicani na jesensko zasedanje parlamenta, ki bo pričelo 20. oktobra. Vlada je odločena, da bo delala s tem parlamentom tudi nadalje, ker je večji del poslancev trdno v vrstah JRZ. V senatu pa se je od zadnjega zasedanja tudi že izkristalizirala vladina večina, dočim je pri zadnjemi zasedanju bila vlada v manjšini. Parlament in senat sta bila na počitnicah že od začetka aprila t. 1.. predno pa sta šla na počitnice, sta izglasovala vladi obširna pooblastila, tako obširna, da se vseh niti poslužiti ni utegnila (n. pr. pooblastilo o spremembi občinskega in tiskovnega zakona itd.).
Kako se spreminjajo časi in ljudje. Po časopisnih poročilih je zapustil JNS tudi njen častni predsednik Nikola Uzunovič. Točno pred tremi leti je prineslo »Jutro« Uzu-novičev poziv slovenskim JNS-ar-jem za občinske volitve, ki so jih te-
daj vodili »Jutrovci« prav tako samozavestno, kakor trobi danes »Slovenec«. Da človek ne sme vzeti vsega preveč za res, dokazujejo besede, ki jih je Uzunovič pred tremi leti izrekel v »Jutru«: »Pozdravljam vse prijatelje v dravski banovini. Zavedajo naj se, da so del vojske, ki je nepremagljiva, ker je nepremagljiva zastava, pod katero se borijo, četudi bi v kaki občini osta-
li	v manjšini, naj vedo, da stoji za njimi poldrug milijon zavednih Ju-goslovenov, organiziranih v Jugoslo venski nacionalni stranki, ki jih ne bo nikdar zapustila.« — In čez tri leta gre sam Uzunovič zapustiti to »nepremagljivo poldrugmilijonsko armado«! Danes tvorijo tako »nepremagljivo« armado člani JRZ. Kdo jo bo čez tri leta?
Zagrebški »Prijatelj prirode« razpuščen. Turistično društvo »Prijatelj prirode« v Zagrebu je policija razpustila ter zapečatila društvene prostore in društveni arhiv zaplenila.
Telefonski kabel — sedaj razširjenje telefonskih central. Pred meseci smo čitali, da se bo skoro začelo s polaganjem; telefonskih kablov na vseh glavnih progah telefonskega omrežja, zlasti na onih, ki imajo spoj z inozemstvom. Bilo je že vse točno preračunjeno, koliko bodo znašali izdatki in tudi to, da se bo kabel kmalu izplačal, ker bodo odpadli visoki vzdrževalni stroški za sedanje napeljave. O kablih ne čujemo ničesar več. Zato pa se te dni kolportira vest, da bodo razširjene telefonske centrale v Beogradu. Zagrebu in Ljubljani. Izdatki so preračunani na 55 milijonov dinarjev — delovni program pa na tri leta. Nič ne dvomimo, da se bo beograjska centrala povečala, tudi če bi ne bilo tega programa.
•
Nemčija v škripcih. Nemška industrija zahteva devalvacijo marke, da se more povečati izvoz. Sicer pre ti gospodarska katastrofa. Nezaposlenost narašča: če ne bo devalvacije, postane ta katastrofalna. Dr. Schachtu so pa povedali pri mednarodni banki v Baslu in guverner angleške narodne banke, da bo Nemčija sprejeta v stabilizacijski pakt, če se sklene nova lokarnska pogodba ter se povrne Nemčija v Društvo narodov. Dr. Schacht je poročal o položaju Hitlerju. Rezultati nadaljnjih nemških posvetovanj pa še niso znani.
Ali si 2e poravnal naročnino? Ako Se ne, stori takoj svojo dolžnosti
Henri Barbusse:
Učitelj Zori
(Zgodba iz Španije)
Vročina je pripekala. Komarji so brenčali po razbeljenem ozračju. Pešci so se oprezno zadrževali v sencah rjavih hiš trga Cavade, mesta v provinci Santander. Trg se ni v ničemer razlikoval od ostalih španskih in baskiških mest. Ko so prebivalci hodili še v svojih pisanih oblekah, je bila seveda slika še pestrejša. Brenčanje komarjev je motilo samo močno, ritmično in enakomerno mrmranje, ki je prihajalo iz oken neke hiše. Bila je to šola. Od znotraj je izglodala kakor vse ostale šole po vsem svetu: hladne, stroge stene, majhne, zaporedno sc vrsteče klopi, v katerih so sedeli učenci. V sredini je bil učitelj, ki je v tej okolici izgledal kot velikan.
Kakor vsi učitelji je moral tudi ta ustvarjati čudesa potrpežljivosti in iznajdljivosti, da je vzbudil pri svojih učencih pozornost in jim vcepil odmerjeno količino od neizmerne človeške znanosti.
Bil je edini učitelj v Cavadi, imenoval se je Baldemere Zori. Bil je tih, preprost in dobrosrčen človek, katerega učenost je bila širom znana. V ožjem krogu mesteca je bila njegova točnost pravljična. Če bi se kdaj za-
kasnil, bi vsi mislili, da prehiteva ura. Z njegovimi nazori seveda niso vsi brezizjemno soglašali, zlasti tisti ne, ki so se borili proti vsaki napredni misli. Ti so ga imenovali za »rdečkarja«.
Toda tudi ti ljudje z zasužnjenimi možgani, so morali v svoji notranjosti priznati, da je nekdo lahko »rdečkar« in obenem poštenjak. Ni jim preostalo drugo, kakor izkazovati Zoriju spoštovanje. Toda obe najvažnejši osebnosti v Cavadi, župnik in njegov kaplan, sta bila drugačnega mnenja. Učitelj jima je bil toliko bolj zopern, ker razen njegovega brezbožnega naziranja o svobodi in občem blagostanju nista imela kaj drugega, kar bi lahko prijavila. Župnik in kaplan sta z ozkosrčno pozornostjo nadzirala šolo, kot kraj, kjer se oblikujejo bodoče generacije; kdor hoče, da mu vajeti v bodočnosti ne zlezejo' iz rok, mora ohraniti šolo pod svojim vplivom.
Pred nedavnim je hotel človek z imenom Frančiško Ferrer iztrgati španske šole izpod duhovniškega pritiska. Bil je umorjen. Krogla je uničila življenje, ki je bilo popolnoma posvečeno šolam.
Od te zmage naprej se je kler še bolj vmešaval v šolske zadeve. V tem' ga je podpirala tista dinastija, katere člani so bili znani po najmoč-
nejši in najgnusnejši degeneraciji, ki se je kdaj v kateri družini pojavila. Končno je bil kler podpiran tudi od diktature; kajti v interesu oficirske klike je bilo, da duhovniki vladajo. Zemlja se je vedno bolj vračala nazaj v čase inkvizicije.
Župnik iz Cavade in njegova zvesta senca, kaplan, sta napovedala temu učitelju boj na življenje in smrt, ker se jim je zdel preveč odkrit in samostojen, užival pa je simpatije večine prebivalstva. Ker pa niti v njegovem uradnem delovanju, niti v osebnem življenju nista našla ničesar, kar bi bilo resnično prevratno, sta sc ga lotila drugače.
V	Španiji so imeli duhovniki pravico priti v šolo in nadzorovati pouk, kadarkoli se jim je to zahotelo. Omenjenega dne so se torej vrata sredi pouka odprla in vstopili sta dve črnooblečeni postavi. Ostali sta v razredu in prisluškovali pouku. Zori se ni pustil motiti od njune navzočnosti in je nadaljeval pouk. Vprašal je malega Juanita, ki pa najbrž ni dobro slišal, ker je zmedeno odgovoril:
»Pravičnost... enakost...«
Dva dolga koraka in župnik je stal pred učenceml:
»Kaj govoriš ti tukaj?« ga je besno vprašal. Juanita je to vprašanje še bolj zmedlo in ni odgovoril
ničesar. Toda Ruiz, štirinajstletni deček in najboljši učenec, je hotel pokazati, da je poslušal in razumel vprašanje; dvignil se je in rekel: »Gospod župnik, vsi ljudje so enaki.«
»Io ni res!« zakriči župnik in njegov glas se je topil v jezi. Skočil je k učencu in mu pomolil pest pod nos.
»To ni res! To je proti nauku cerkve! Bog ni nikdar rekel, da so ljudje enaki! Sv. Pavel je v njegovem- imenu dejal, da ljudje niso enaki!«
Kričal je tako, da so se mu vratne žile nabrekle in na robovih ustnic se mu je pojavila bledota.
Kaplan se je omejil zgolj na to, da je s pobožno gesto dvignil roke proti nebu.
Učitelj se je mirno in zbrano dvignil.
»Dovolite, gospod župnik!«
»Kaj naj dovolim? Ha?« je kričal. »To, da vi lažete in poučujete otroke o teh lažeh? To trditev, da so vsi ljudje enaki? Kako morete izgovoriti tako laž. katero je Bog izrazito prepovedal? Ste me razumeli?! — Dragi otroci, poslušajte mene; vaš učitelj vas vara.«
Učitelj je prebledel in roke so se mu tresle; toda s čvrstim glasom je rekel: »Nehajte!«
7g n&šiU Ucajev
RuSe
Razpis občinskih volitev je spet enkrat zbudil zaspane duhove ruških občanov. Volilna kampanja, ki se je takoj od početka razvila v ljut boj skupin, razdeljenih v dva nasprotna si tabora, je odkrila zaveso izpred zrcala življenja ruških občanov. Ako zasledujemo politično zgodovino našega kraja, vidimo, da izrazite opredeljenosti^ v Rušah ni bilo, izvzemši pri delavstvu. Šele zadnja leta so tudi k nam prišli ljudje, ki so videli, da hira občina na gospodarskem, političnem, kakor tudi na kulturnem Polju, za kar nosi odgovornost fevdalno-kapitalistična klika, ki je pri nas zagospodovala. Vzbudili so se mladi duhovi, začei se je boj zoper liberalno-kelrikalno žlahto v njih lastnem taboru. Le močnejši pretre-sljaji so povzročali detonacije, ki so odjeknile tudi v javnosti; kot n. pr.: spor v: Sokolu, potem razmere v posojilnici i. dr. To je trajalo tako dolgo, dokler se ni ves spor med mlado in staro generacijo prenesel na odprto polje. Z razliko, da so prvi sprejeli boj z odprtim vezirjem, med tem, ko se ostali skrivajo za razne strice in z demagogijo skušajo zatreti mlade nazore o demokraciji in narodnosti. Baš ob pravem času so bile razpisane občinske volitve. Vsi pošteno čuteči občani so stopili v eno vrsto, da solidarno izbojujejo boj zoper ljudi, katerim je JRZ dobrodošla, da jim služi za plašč, pod katerim se skušajo skriti. Ta boj, ki se danes bije v Rušah, je bil neizbežen. Soditi v naprej, kako se bode končal, je za danes nemogoče, ker marsikateri idealizem je moral kloniti sili. V ognju se zlato čisti. Tudi pri nas se bodo izkristalizirali duhovi, da bo padla poslednja zapreka k cilju: preobrazba človeške družbe.
Selnica eb Dravi
Kmečko-delavska lista z nosilcem posestnikom Holcmanom Ivanom je potrjena.
Prepovedan shod. Shod kmečko-delav-ske liste za občinske volitve, ki bi se imel vršiti 18. t. m., je sreski načelnik prepovedal, pač pa se je vršil shod JRZ.
Zanimivo. Za občinske volitve je postavila JRZ listo, na kateri se nahaja še pred vložitvijo liste po t. 2 § 129 zakona o občinah razrešeni Viktor Grahor. Kako je mogla JRZ kljub temu kandidirati g. Grahorja, je nam volilcem nerazumljivo, zlasti ko vemo, kako nastopa »Slovenec« v sličnih primerih proti dotičnim, ki jih banska uprava no tem paragrafu razreši. Ker je v nedeljo krščanski socialist g. Ko-res v imenu JRZ in po nalogu g. Žebota to listo blagoslovil, bo stvar menda že v redu.
Ribnica na Pohorju
Obisk V petek, dne 16. t. m. nas je obiskal vpliven gospod, ki je prišel pogledat, kako so kaj izgledi za bližnje volitve. Kljub temu, da naša delavsko-kmečka lista (nosilec Zabovnik) ni mogla imeti nobenega shoda, se je gospod lahko prepričal in je tudi sam izjavil, da ni dvoma, da bo 25. oktobra zmagala delavsko-kmečka lista. — Razrešitev našega župana radi dobaviteljstva ni napravila niti najmanjšega vtisa, nasprotno, delavci so za to, da ostani župan še naprej na svojem mestu.
—	Prepričani smo, da bomo 25. oktobra lahko javili našo zmago!
KoSaki
Volili bomo listo Ivana Cerinška, ki je
nosilec delavsko-kmečke liste za občinske volitve, dne 25. oktobra. Lista mora zmagati, o tem so prepričani vsi volilci in tudi naši nasprotniki!
Župnik pa je postal vedno bes-nejši:
»Vi lažete! Lažete med poukom! Vi sramotite našo sveto cerkev! Kaj se to pravi pravičnost? Ona ne pomeni nič za kristjana. Kajti pravičnost je božja zadeva. Kristjan mora slišati samo o veri in ljubezni.«
To besedo krščanske ponižnosti in ljubezni je izgovoril s takimi izrazom sovraštva proti učitelju, da je ta nehote stopil korak nazaj in postal še bledejši. Otroci so vstali raz svojih sedežev popolnoma zbegani.
»Vi podlež!«
Komaj je učitelj te besede izgovoril, že se je vrgel kaplan na njega in mu skušal zadržati roke, medtem ko se je župnik pripravil na udarce. Učitelj se je iztrgal, dva strela sta počila. Župnik je vrgel roke kvišku in se vznak prevrnil. Kaplan se je spodtaknil, padel in obležal zraven župnika.
Učitelj Zori se je zavedel in nameril orožje proti sebi. Tretji pok in tudi on je obležal zraven padlih.
Tako je umrl 1. 1926. v veliki »kulturni državi« učitelj, ker sc je upal svojim učencem govoriti o pravičnosti.
Nekateri mali listi so poročali o tej nesrečni zgodbi, toda veliki časopisi so ostali še nadalje nemi; saj njihova naloga je, da zamolče neprijetne pojave.
Ljubljana
Duh tjubljanske obilne
Za mladinska delavska taborišča
Nekateri ljudje se ničesar ne nauče. Tako je tudi z zastopnikom ljubljanske občine na kongresu Zveze jugoslovanskih mest, ki se je nedavno vršil v Splitu.
Na kongresu so razpravljali o problemih komunalne politike. Ko so govorili o dokladah v prid nezaposlenih delavcev, je ljubljanski zastopnik predlagal osnovanje delavskih taborišč za mladino. Tak predlog more staviti le človek, ki mu diši doba suženjstva.
Problem delavskih taborišč so znanstveniki in mednarodni urad dela že zdavnaj zavrgli, ker ne pomeni niti minimalne rešitve socialnega problema. Vzgaja se sužnje. Pa tudi zaposlitve s tem ne bo več. V taboriščih se bo mlade delavce izkoriščalo (kar poglejte, kako je pri javnih delih!), za zrelejše delavce, rodbinske očete bo pa še manj dela. Torej se bo s takimi taborišči vršila dvojna krivica: izkoriščanje mladine in povečanje nezaposlenosti.
Gospod zastopnik ljubljanske občine naj vzame kako socialno knjigo v roke ali pa naj vsaj razmisli, da smo ljudje vsi enaki, ne pa sužnji in gospodje, ter, da se mora reformirati družba, če so zaradi napak družbe nastale socialne krivice.
Predlog je seveda v čast »prosvitlje-ni« Ljubljani, toda ta čast je za inteligenco in delavstvo, sploh za vsakega človeka, ki raizume današnje socialne krivice, jako dvomljive vrednosti .S tem se zopet potrjuje naša trditev, da socialne in politične zle inicijative prihajajo iz »kulturne« Slovenije.
m
Nedeljski strokovni dopolnilni tečaj za mizarsko risanje in notranjo arhitekturo, ki
ga priredi Zavod za pospeševanje obrta zbornice TOI v Ljubljani bo trajal od novembra do konca junija prihodnjega leta. Mizarski mojstri in pomočniki, ki že obvladajo strokovno risanje, naj se prijavijo s točnim naslovom Zbornici TOI v Ljubljani do najkasneje 23. oktobra t. 1.
Risarski tečaj za mizarje. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani priredi devetmesečni nedeljski risarski tečaj za mojstre in pomočnike mizarske stroke. Pouk se prične v prvi polovici novembra. Prijave je poslati do 23. oktobra na Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Maribor
Koncert delavskih pevskih In
Mariborska delavska pevska in glasbena društva, včlanjena v Zvezi delavskih pevskih, umetniških in glasbenih društev, s sedežem v Zagrebu, so priredila preteklo soboto, dne 17. t. m. v Unionski dvorani koncert, ki je dosegel lep moralni uspeh, med tem ko f inančni efekt najbrž ne bo tako zadovoljiv. Izmed pevskih zborov je treba predvsem omeniti studenško »Enakost« (zborovodja M. Plevanč), ki je naravnost presenetila. Zbor je sedaj v tako dovršeni formi, da se lahko kosa z drugimi prvovrstnimi zbori. —• Nastop »Grafike« (pevovodja prof. U. Vrabec) je z umetniškega stališča gotovo vsega priznanja vreden, ako njena pesem ni ogrela kot bi bilo želeti, je kriv spored, ki je bil za okus delavske publike vendarle malce pre-težak. — Zbor pekovskih pomočnikov (pevovodja A. Horvat) je najjačji moški zbor med našimi delavskimi zbori. Razpolaga z dobrim glasovnim materijalom in imponira vsled svoje številčnosti. Iz tega testa bi
I
Urna inezda Din 1.23 Tistim, ki nočejo razumeti mezdnega gibanja iz zadnjih dni, objavljamo sledečo sliko iz boja za plačilo nadurne mezde: Pri ruški tekstilni tvrdki Vlach (inozemski tekstilni tovarnar iz ČSR.), je bila zaposlena do stavke neka delavka, ki je delala v akordu po 10 ur dnevno. Zaslužila je na ta način, če je bila zelo pridna, po Din 1.23 na uro. Ko je bila odpuščena, je zahtevala plačilo. Ravnatelj podjetja, g. Jirasek, državljan iz CSR., stanujoč sicer v Mariboru, je dal delavki v podpis neko listino, ko ji je izplačal zadnjo mezdo. Delavka je mislila, da mora podpisati, ker je prejela denar in je predloženi list podpisala, ne da bi prečitala, ker je
—	nepismena. Citati sploh ne zna, pisati pa samo svoje ime, kakor je to običajno pri nepismenih ljudeh. Pred tovarno sta ji drugi dve tovarišici povedali, da je tudi od njih zahteval podpis, da sta popolnoma izplačani, pa sta odklonili, ker še imata dobiti plačilo za nadure. Nepismeni delavki je takoj šinilo v glavo, da je morda tudi ona kaj takega podpisala, a je potem po poduku, da so taki podpisi neveljavni, vendar zahtevala plačilo mezde za nadurno delo potom sodišča. In res se je javil pri sodišču imenom tvrdke Vlach kot zastopnik g. Jirasek in trdil, da nima delavka ničesar zahtevati, ker je ob odhodu podpisala izjavo, da je odšla popolnoma izplačana. Pri sodišču je vse gornje postopanje med navzočimi poslušalci vzbujalo ogorčenje, ker ljudje še vedno ne verjamejo, da so tekstilne tovarne res tako sramotno po ino-zemcih izrabljale naše reveže in zahtevale za Din 1.23 urno delo. Na tem primeru zopet vidimo znano resnico, da je inezda tem nižja, čim daljši je delovni čas. Ob tej priliki bi priporočali g. Jiraseka našim oblastem, da preiščejo, če je res potrebna zaposlitev takšnega inozemca, zlasti, če je v tem svojem poslu nenadomestljiv po našem državljanu?
glasbenih društev
se dalo še mnogo oblikovati! — Jubilant med delavskimi društvi »Frohsinn« (pevovodja Glabučnik) ima že precej starih, vztrajnih pevcev, ki kažejo mnogo dobre volje in se ne strašijo truda. — Ko bi imeli naši železničarji-pevci dovolj prostega časa ob večerih, potem bi »Krilato kolo« (pevovodja A. German) imelo zaznamovati še mnogo lepše uspehe, kot pri tem koncertu.
—	Izmed solistov naj omenimo tenor »Grafike« in pa bariton »Enakosti«, ki jima gre priznanje. — Godba društva železničarskih delavcev (kapelnik M. Schon-herr) je tudi to pot potrdila in utrdila svoj sloves ter žela mnogo priznanja. Program je lepo izpopolnil tamburaški odsek pekov, ki je nastopil pod spretno taktirko svojega dirigenta s. Viharja. — Najefektnejši del koncertnega sporeda pa je bil nastop skupnega zbora, ko je iz preko sto grl zadonel »Delavski pozdrav«. — Prirediteljem koncerta gre vse priznanje za res lep. večer, ki so ga nam pripravili.
Od enega dneva na šest ur. Železniška uprava je znižala čas za razkladanje tovornih vagonov od enega dneva na 6 ur. Po šestih urah bi moral naslovnik za vsak neizpraznjen vagon plačati posebno pristojbino, ki jo je doslej moral plačati šele po preteku enega dneva. Namen te odredbe je prozoren: ker primanjkuje tovornih voz, hoče direkcija s pospešitvijo razkladanja preprečiti zastoj in doseči čim racionalnejšo izrabo voznega parka, na drugi strani pa si hoče zagotoviti vir novih dohodkov. Toda vse kar je prav, tudi razkladanje rabi svoj čas in šest ur je v to svrho, zlasti če vpoštevamo razvažanje blaga s kolodvora v skladišča, odločno premalo.
Mariborsko gledališče
Oto Minarik: Zorka, komedija v treh dejanjih. To delo češkega pisatelja nam prikazuje enostavna, vsakdanja dogajanja na kirurgičnem oddelku primarija Maha. Nastopajoče osebe so realistično zamišljene, izvedba pa se avtorju ni povsem posrečila. Tudi nekatere posamezne scene učinkujejo nekoliko vsiljivo. V komediji opazimo prisrčnost miljeja,. vse osebe so v prijateljskih odnošajih, četudi so njihovi službeni odnosi medsebojno podrejeni in socialno zelo različni. Osrednja figura je sluga Goba, ki s svojo dobrosrčnostjo in humorjem oživlja vso igro. Zaživel je prepričevalno in simpatično v kreaciji Pavleta Koviča. Naslovno vlogo je igrala Branka Rasbergerjeva prav dobro. Otresla se je nemira in nervoznosti, ki smo ju opažali koncem lanske sezone in je presenetila s krasno igro v molku. Primarija Maha je avtor izvedel kot odersko figuro skonstruirano in adekvatni izraz temu akademskemu liku je podal Just Košuta z akademsko fineso. Tudi vsi ostali igralci so bili prav dobri. Starčeva je bila lepa prikazen, bila pa je v svoji vlogi preveč enostranska, -e-
Manifestacijski shod za listo s. Železnika na PobreZJu
Na Pobrežju se je vršil preteklo soboto, dne 17. t. m. velik manifestacijski shod, ki ga je sklicala delavsko-kmečka-obrtni-ška lista z nosilcem s. Železnikom v dvorani pri Klemenčaku.
Shod je otvoril od vseh navzočih burno pozdravljen s. Blaž Želčznik. V svojih izvajanjih je zavrnil vse izpade nasprotnikov proti listi, katere nosilec je, pa tudi vse intrige, ki jih zadnje čase širijo nasprotniki proti njegovi osebi.
Kot glavni govornik je nastopil s. Pe-tejan. Stvarno in prepričevalno je govoril o pomenu	občinskih	volitev, ki se	vrše v
boju za svobodo in demokracijo, za odpravo zakonov, ki jih je ustanovila JNS za utrditev	diktature	in zlasti za	uvedbo
splošne,	tajne in	proporcionalne	volilne
pravice.	Poslušalci	so govornika	večkrat
prekinili z živahnim odobravanjem.
Za s. Petejanom so govorili še Eržen, Požar, Tončič, Žnuderl in Korbun.
Zborovalci so enodušno klicali nosilcu liste s. Železniku in vzklikali zmagi liste delavcev, kmetov in obrtnikov na našem Pobrežju.
Lep shod v Brezju
V	nedeljo pa se je vršil shod v Brezju pri Lešniku, ki je bil zelo dobro obiskan. Govorili so govorniki, ki so nastopili prejšnji večer na Pobrežju. Besedo so pa dobili tudi zastopniki JRZ liste, katere nosilec je g. Stržina, ki se je po 35 letih odločil, da se loči od deiavcev-socialistov, ki so ga zlasti po vojni vedno volili za svojega župana. Zaman so poizkušali prepričevati navzoče, da je ta stvar popolnoma v redu. Zborovalci so jim priporočali, da naj si prečitajo članek o sračjem gnezdu v »Slovencu« in naj molče.
Z živahnim pritrjevanjem so navzoči obljubili, da bodo 25. oktobra poskrbeli za zmago liste s. Železnika.
Jesenice
Lista slov. delovnega ljudstva
Kandidati: 1. Dr. Stanovnik Aleš, odvetnik, Jesenice; 2. Ažman Karl, livar, Sava; 3. Ravnik Franc, tov. delavec, Sava; 4. Novak Ciril, tov. delavec, Sava; 5. Dr. Štempihar Ivo, odvetnik, Jesenice; 6. Bernard Jože, tov. mojster in posestnik, Sava; 7. Čelešnik Ivan, vodja žerjava, Podmožaklja; 8. Klinar Ciril, tov. delavec in posestnik, Hrušica; 9. Stojan Ivan, krojaški mojster, Sava; 10. Rožič Franc, železničar v pok. in posestnik, Planina-Sv. Križ; U. Vister Avgust, ponvičar, Jesenice; 12. Ravnik Štefan, tov. delavec, Sava; 13. Krive Ivan, železničar, Hrušica; 14. Ravnik Jože, tov. delavec, Sava; 15. Rozman Anton, topilec, Sava; 16. Poljka Tomaž, tov. preddelavec in posestnik, Jesenice; 17. Vergel Albert, tov. delavec, Sava; 18. Frelih Matevž, železničar, Hrušica; 19. Bartelj Anton, pred-kurjač, Podmožaklja; 20. Jekler Matevž, žični valjar in posestnik, Podmožaklja; 21. Klinar Ciril, tov. delavec in posestnik, Jesenice; 22. Bertoncelj Jože, tov. delavec in posestnik, Sava; 23. Paar Franc, hotelir in posestnik, Jesenice; 24. Hafner Jernej,^ tov. delavec in posestnik, Jesenice; 25. Crno-logar Vladislav, mizarski mojster, Hrušica; 26. Vidmar Maks, tov. delavec in posestnik, Sava; 27. Čop Avgust, tov. delavec, Sava; 28. Brajc Filip, mrzlovaljar, Jesenice; 29. Kolar Anton, tov. delavec, Planina-Sv. Križ, 30. Noč Albin, tov. delavec, Sava.
Ivan Šega umrl. V soboto, dne 10. t. m. je umrl zadet od kapi upok. šolski upravitelj g. Ivan Šega, star 62 let. Pok. Šega je bil sicer naprednega mišljenja, vendar je imel zelo mnogo simpatij do delavskega gibanja in se je povsod trudil, da po svojih močeh pripomore k njegovemu napredku. Njegov socialni čut mu je nalagal dolžnost, da stoji ob strani vseh izkoriščanih in teptanih, zlasti, ker je našel v stranki, ki ji je svetovno nazorno pripadal, vse premalo takega čuta in zanimanja. Služboval je po mnogih krajih, kjer je povsod iskal stika z ljudstvom, če ne drugače, s sodelovanjem v sokolskih, gasilskih, zadružnih in prosvetnih organizacijah. Predzadnje njegovo službeno mesto je bila Radovljica, kjer je sodeloval pri ustanovitvi državne pletarne in pri ustanovitvi prodajalne delavske konzumne zadruge. Ko je prišel na Jesenice za upravitelja osnovne šole je takoj ponudil soc. delavstvu svoje moči na razpolago. Z učiteljem Zupančičem sta vodila v Delavskem domu ljudsko akademijo, ki je priredila celo vrsto poučnih tečajev, ki so izobrazili kader delavskih zaupnikov. Bil je tudi soustanovitelj Splošne hranilnice in posojilnice za Jesenice in okolico, kjer je bi nekaj let predsednik nadzorstva, potem predsednk načelstva, leto dni po smrti pok. s. Zugvvitza pa tudi poslujoči blagajnik. Tudi v nadzorstvu Zveze gospodarskih zadrug v Ljubljani je sodeloval. Pokojnik je bil vobče priljubljen in velika udeležba na njegovi zadnji poti je to potrdila. Sociali-tično delavstvo je poleg udeležbe na pogrebu počastilo pokojnika tudi z izobeše-njem žalnega prapora raz Delavski dom. Pokojniku bodi ohranjen lep spomin, preostalim pa izrekamo naše sožalje.
Prižnica trpi v zadnjih tednih, zlasti pa, odkar so razpisane volitve in je napovedan neizprosen boj »bolševikom«. V znamenju ljubezni do bližnjega se žigosajo raz njo vsi, ki niso istega mišljenja kakor gg. pridigarji in vsi, ki si upajo dvomiti o edino pravilnih nasvetih in zapovedih, ki jih daje na Jesenicah hiša št. 37. Ljudem se neprestano politiziranje raz prižnico že gabi, in prav je tako: saj je že minil srednji vek in ljudje mislijo že tudi s svojo glavo. Gospodje bi storili boljše, če bi pregledali malo katekizem in sveto pismo in bi syoje ravnanje primerjali z njim. Ali ne stoji v sv. pismu: Zakaj vidiš pezdir v očesu svojega brata...
Zabukovca
Naša delavsko-kmečka lista z nosilcem s. Košakom Francem, ki je potrjena že od 1. oktobra je naletela na splošno odobravanje, kajti okrog nosilca liste so zbrani najboljši borci za pravico in svobodo delovnega ljudstva v občini Griže. Delavec kot kmet že znata sama misliti in se hočeta otresti vseh onih, ki so delavca in malega kmeta poznali le kadar so lovili volilne kroglice, potem pa so jima zapirali vrata pred nosom. Nasprotna lista konkurent JRZ pa nima posebne sreče. Za nosilca liste je bilo kar 6 tekmecev. Svetovali smo jim, naj tekmeci med seboj žrebajo. Res so sprejeli ta predlog in je bil izžreban stari župan, na nevoljo ostalih. Da bi bolj sigurno zmagali, so šli k nacijem po pomoč. Naprosili so tudi gospode od rudnikov, da naj kandidirajo in delavce spravijo na volišče za njih listo. Volilni shod, ki smo ga hoteli prirediti v nedeljo, 18. oktobra je bil prepovedan. A kljub temu in mnogim drugim neprilikam smo prepričani, da bomo zmagali. Delavec, kmet in obrtnik, svoj položaj poznaš, 25. oktobra stori možato svojo dolžnost; glasuj za listo s. Košaka Franca. Ponosen boš lahko, da si pomagal izvoje-vati zmago nad svojimi protivniki. Druž-nost!
Škofja vas
Delavci In kmetic samostojno. Združena lista JRZ in JNS za občinske volitve je dobila tekmeca in to prav resnega. Kmetsko delavski živelj v Škofji vasi je postavil svojo listo. Nosilec liste je prava kmetska grča, ki ve, kaj hoče in mora storiti v izrazito delavsko-kmečki občini. Nosilec
Okorn je zbral na listi same zanesljive, in treznomisleče občane, tako da za volilce ne bo težka izbera. Veseli nas združitev dvakrat treh črk, dveh obrazov z enim (proti-Ijudskim) ciljem. Delavci in kmetje bodo volili listo, ki je brez krinke, z Okornom na čelu! — Svit.
Trbovlje
Razprava o akordnih postavkah
V	sredo, dne 14. t. m. s,o se vršili razgovori o akordnih postavkah za postranska dela, kakor to predvideva člen 6 sedaj obstoječe kolektivne pogodbe.
Na razpravah se dosedanje akordne postavke sijcer niso bistvena spremenile, vsekakor se je pa nekatere zvišalo, tako, da se bo po mnenju zastopnikov rudnika dosegla temeljna plača.
Delavstvo in delavski zaupniki bodo pač morali tudi v bodoče posvečati največjo pažnjo onemu postranskemu delu, pri kateremu bi se ne doseglo temeljne mezde, ki delavcu pripada po kolektivni pogodbi. Vsak takšen pojav se naj takoj javi zaupnikom. ki bodo nemudoma podvzeli potrebne- korake, da se stvar preišče in delavec doseže ono plačo, ki mu je zajamčena po kolektivni pogodbi.
O	zadržkih, opravljati službo po krivdi delodajalca v smislu §a 220 obrtnega zakona, bo predaval v nedeljo, dne 25 oktobra ob 9. uri dopoldne v »Delavskem domu« s. dr. Reisman. Za predavanje so naprosili predavatelja delavski zaupniki, ker TPD po svoje tolmači določilo kolektivne pogodbe §a 12 v škodo delavstva. Ponavljajo se slučaji, da morajo iti rudarji domov, ker se pokvari stroj, ali ni vagonov za polnjenje premoga, a TPD jim ne plača mezde, kot bi bila to dolžna po zakonu. Potrebno je torej, da se pojmi naše zakonodaje razčistijo, če so že zakoni tukaj, naj se izvajajo. V nasprotnem slučaju je bolje, da jih nimamo, da si vsaj delavstvo ne dela praznih nad v zaupanju na našo »moderno« socialno zakonodajo.
Krmelj
Zaupniškl tečaj. Kakor po ostalih rudnikih se vrši zaupniški tečaj tudi pri nas od 18. t. m. dalje. Zaupniški tečaj je nujno potreben, ker si delavstvo še vedno ni ustvarilo svoje obrambne organizacije. Razmere pri rudniku so pa takšne, da že delajo sramoto rudarstvu v Dravski banovini in je tudi zategadelj odpomoč nujno potrebna.
loilanf
Da svet pozna — moža! V št. 40. »D. F.« z dne 3. oktobra t. 1. (ki so jo pri nas kar na debelo vsiljevali delavstvu), je priobčil g. Ivan Bolha napad na nas zavedne delavce, na katerega moramo seveda odgovoriti. Žal nam je, ako bomo morali pri tem tudi g. dopisnika osebno nekoliko po-ščegetati in mu osvežiti njegov spomin. G. Bolha piše tako, da mora čitatelj dobiti dojeni, kakor da vlada pri nas pravo blagostanje in da si delavec, ki je v tovarni zaposlen lahko nakupiči v teku let celo premoženje. Kdor tega ne verjame, je nezadovoljnež, kakor so nezadovoljneži tisti, ki pišejo poročila iz Šoštanja v »Delavsko Politiko«. Or., Bolha, edini pozna razmere, vsekakor pa boljše, kot stari delavci. G. Bolha pa je pozabil, da je glavni vzrok nezadovoljstva med delavci bilo nevpošte-vanje socialne zaščitne zakonodaje in pa uvajanje novega akordnega sistema, pod vodstvom nekega inozemca. Delavstvo se je opravičeno balo, da ho več delalo in man je zaslužilo. Z zaslužkom pa je bila stvar taka, da je bil g. Bolha tned prvimi, ki je tarnal, da ne more izhajati, čeravno doma še nekaj pridela. Sedaj res ne vemo, ali je tarnal iz potrebe, ali iz lakomnosti. To bo vedel povedati sam. S tem svojim tarnanjem je bistveno pripomogel k povečanju nezadovoljstva in porastu števila nezadovoljnežev v tovarni, nad katerimi se sedaj tako zelo huduje. G. dopisnik naj bi rajši navedel imena tistih oženjenih in z otroci blagoslovljenih delavcev, ki so si po 301etnem delu v tovarni lahko kupili posestva, ne da bi bili imeli še drugih dohodkov ali dediščine ali podpore s strani stari-šev. G. Bolha se sklicuje na svojega očeta. Mi mu resno svetujemo, naj ga v bodočih svojih dopisih ne imenuje več! Kakor vidimo dopisnik marsičesa ne ve in ne pozna, ne pozna tudi ne zgodovine fonda za starostno preskrbo delavcev. L. 1922. bi mo-
Celje
K! N O .METROPOL*, CELJE
21. oktobra (najnovejši Foxov tednik): 1VJE (Wa d' wlnter) po znanem romanu Paula Kellerja. V glavni vlogi: Hansi Knoteck In Viktor Staal.
22. oktobra: BULDOG DRUMOND VRAČA UDAREC Napeta drama se odigrava v megleni londonski noii. Honald Colman, v vlogi avanturista-detektiva. Warnrr Oland v vlogi Indllskega princa Ahmeda.
2‘1 24. oktobra (najnovejši tednik): VESELA VDOVA. Leharjeva opereta. — Matineje: v petek In v soboto ob 4 uri popoldne. - Vsi prostori Din 3'50 in Din 4'50.
Zimske nogavice, rokavice in perilo
sl nabavite najceneje v modni trgovini
ANTON PAŠ
Maribor, Slovenska ulica štev. 4
Položaj in naloge strokovnega
gibanja
Sklepi izvršnega odbora URSSJ-ja. — Za red in disciplino v gibanju
Izvršni odbor URSSJ-ja je na svojih sejah v Beogradu od 4.—5. oktobra ni v Zagrebu 14. septembra t. 1. soglasno sklenil naslednje smernice:
1. Izvršni odbor URSSJ-ja je ob sodelovanju predstavnikov oblastnih odborov URSSJ-ja razmotrival o splošnem položaju delavcev in delavskega gibanja v državi. Izvršni odbor je s simpatijami spremljal po življenje in krepitev delavskega gibanja na celi črti, ter živahno gibanje delavskih množic v svrho dvig-nenja svojega ekonomskega in kulturnega položaja. V sklenitvi velikega števila kolektivnih pogodb v vseh gospodarskih panogah, ki so bile sklenjene v minulem letu, vidi izvršni odbor URSSJ-ja velik socialni napredek, ki ima velik pomen ne le za delavce nego tudi za vso družbo. Izvršni odbor URSSJ-ja pozivljc vse svoje sestavne organizacije, vse svoje oblastne odbore, da z aktivnim delom med delavci store vse, da tekom leta dosežene pridobitve tako materijalne kakor moralne oču vajo in jih povečajo.
2. Izvršni odbor URSSJ-ja opozarja vse sestavne organizacije in oblastne odbore URSSJ-ja na važnost prosvetnega dela med delavci. Poživlja jih, da po svojih podružnicah oziroma inedstrokovnih odborih po vseh krajih organizirajo tako delo kot nujno potrebo. Centrala URSSJ-ja je pripravljena podpreti v tem delu vse sestavne organizacije in oblastne odbore na priporočljiv način. Podrobna navodila o tem delu se dopošljejo vsemi organizacijam in oblastnim odborom.
3. Izvršni odbor URSSJ-ja je z obžalovanjem ugotovil letos v celi vrsti tarifnih pogajanj več slučajev nediscipline, ki je škodovala interesom delavstva kakor tudi njih organizacij. Med najmorkantneje primere spadajo pojavi ob začetku gibanja stavbinskih delavcev v Beogra-
du in tekstilcev v Sloveniji. Izvršni odbor URSSJ-ja pozivlje vse svoje sestavne organizacije, da v interesu delavcev, ki jih zastopajo, budno pazijo na disciplino in red v gibanjih, ker je uspeh v tarifnih gibanjih mogoč samo ob disciplini in redu.
4. Izvršni odbor URSSJ-ja je na podlagi poročil iz cele države kon-statiral mnogoštevilne težkoče, ki prihajajo od raznih strani, da ovirajo razvoj in akcijo svobodnega delavskega in nameščenskega strokovnega gibanja, ter sklenil, da zbere o vseh pojavih podatke in obvesti o njih javnost ter da na pristojnem mestu posreduje za svobodo delovanja delavskega strokovnega gibanja.
5. Izvršni odbor URSSJ-ja kon-statira, da konec tega leta poteče mandat samouprav delavskih zbornic, ter sklene, z ozirom na to okol-nost opozoriti vse organizacije delavcev in nameščencev, da na svojih zborih in sejah zahtevajo izvedbo volitev v Delavske zbornice v vsej državi. V zvezi z zahtevo volitev samouprav delavskih zbornic, zahteva izvršni odbor tudi volitve za vse samouprave delavskega zavarovanja.
6. Izvršni odbor URSSJ-ja z obžalovanjem konstatira, da minister socialne politike pri končni redakciji zakona o minimalnih dninah ni zahteva! mišljenja ne delavskih organizacij ne delavskih zbornic, čeprav je vprašanje dnine (plače) vprašanje, ki se predvsem tiče delavca. Izvršni odbor zahteva, da se delavsko predstavništvo zasliši o tem.
Izvršni odbor URSS.Ia dalje na-glaša, neizbežno potrebo in nujnost uveljavljenja delavskega invalidskega ter nameščenskega pokojninskega zavarovanja na način, kakor so to zahtevale delavske in name-ščenske organizacije ter njih predstavništva.
Ne volite JNS, ki je uvedla javno glasovanje, niti JRZ, ki ni uvedla tajnega glasovanja, dasi je to svečano obljubila!
ral biti v tovarni odpuščen 70letni onemogli (sedaj že pokojni) hlapec Delbost Jakob, ki je 40 let zvesto služil svojega gospodarja in s svojim delom mnogo pripomogel k procvitu tovarne. Starček je potrkal pri občini in pri tedanji deželni vladi. Za stvar so se pa jele zanimati tudi sosednje občine, (od koder prihajajo delavci v tovarno na delo) v strahu, da bi utegnili ostareli delavci brez sredstev pasti v njihovo breme. Začela je akcija od zunaj (časi so bili takrat drugačni) in tedaj je pokojni g. Woschnagg založil večjo vsoto denarja v fond za starostno preskrbo delavcev, s tem, da se iz obresti tega fonda plačuje starostna renta onemoglim delavcem. Zaupniki in delavstvo se je g. W. za to tudi zahvalilo. Pokojni Delbost pa je bil prvi deležen starostne preskrbe. V kratkem času je bilo vpokojenih še par delavcev, ki pa so za to imeli dolžnost, čuvati gozdove, katere je v bližnji okolici posedovala tovarna Woschnagg. Podpore, ki se izplačujejo iz tega fonda so različne: delavec C. (zaposlen 30 let) Din 100, delavec P. (45 let) Din 100, delavec M. (40 let) Din 50. Na ustanovitvi in ureditvi fonda za starostno preskrbo ima zasluge tudi s. Filip Urat-nik, sedanji tajnik Delavske zbornice. Dalje moramo korigirati g. Bolho, ki pravi, da imajo delavci zastonj stanovanje in zemljišče. Glede stanovanja je stvar resnična, vendar pa ta stvar podjetju bolj ugaja, kot pa, če bi pobiralo najemnino. Zemljišče je pa v mezdi vračunano in se je to ugotovilo ob priliki sklepanja kolektivne pogodbe. — Vi, g. Bolha, se imate zavednim delavcem marsikaj zahvaliti; tudi za svoj čas Vam s strani podjetja odobreno posojilo Din 10 tisoč, ki so ga izposlovali zaupniki s svojo intervencijo. Tako g. Bolha in sedaj nam še odgovorite, koga ste mislili s tem, ko pravite: hlapec ni večji od gospodarja? Ako ne boste tega storili Vi, bomo povedali mi, kdo se je poviševal čez svojega gospodarja! Pošteni in odkriti borci smo postali hlapci Jerneji; veliko po zaslugi zahrbtnosti v delavskih vrstah. Toda tudi za tiste, ki mislijo samo na to, kako bi pet stali »lieb’ Kind« v očeh podjetnika, pride dan plačila. — Zaveden tovarniški delavec.
Poročila sta se dne 12. t. m. predsednik »Vzajemnosti« v Šoštanju s. Natek Anton, trgovec z Gizo Simerl, učiteljico na osnovni šoli. Želimo obilo sreče!
Prevalje
Prepoved predavanja. Zadnjo nedeljo so prevaljski sodrugi nameravali prirediti predavanje o socialni zakonodaji, strokovni organizaciji in delavskem tisku. Sreski načelnik je odločil tako-le: »Vašo prijavo ne morem vzeti na znanje in prepovem nameravano predavanje ustrezno določbam zakona o društvih, shodih in posvetih iz razloga, ker prijavljeni predmet predavanja ne nudi zadostnega jamstva, da ne bi prišlo do kalitve javnega reda in oškodovanja bistvenih državnih koristi.« ________
VžA
o«-
Maribor
Prvo predavanje »Vzajemnosti« se bo vršilo v sredo, dne 21. oktobra v dvorani Delavske zbornice, Sodna ul. 9. Sodeluje tudi pevski in govorilni zbor. Pridite!
Novi tramvajski nameščenci v Zagrebu. Uprava zagrebškega tram^ vaja je odpustila stavkujoče uslužbence, obenem pa je odredila sprejem novih moči. Priglasili so se v večjem1 številu — absolventi tehnike in srednje tehniške šole.
V našičkem korupcijskem procesu so bili glavni junaki oproščeni. Obviseli so samo mali uradniki, ki so pobirali drobtinice z mize, kjer je pirovala korupcija. Sedaj je sodišče povabilo te obsojence, da odsede prisojeni jimi zapor. Kljub povabilu pa se ni nihče odzval.
Ponarejevalcu 50-dinarskih kovancev, Boškoviču, je kasači ja znižala kazen od 14 na 12 let robije.
Potres v severni Italiji porušil tisoč hiš. V severni Italiji so dne 19. t. m. ob 4. uri zjutraj občutili močan potresni sunek. Središče potresa je bilo v občini Caniva die Sacile.
V tej in sosednjih občinah je potres uničil do 1000 hiš. Ubitih je bilo 30 ljudi. — Potres se je občutil tudi v Sloveniji, vendar ni napravil nikakršne škode.
Dunaj pod klerofašistično upravo.
V 1. 1933 je bilo v materinskih posvetovalnicah mestne občine preiskanih 260.000 otrok, 1. 1935 samo še
179.000. L. 1930. je dobivalo kosilo
11.000 šolskih otrok, 1. 1935 v času mnogo večje stiske samo 6000. Število v šolskih kuhinjah razdeljenih porcij 1. 1933 je znašalo 5.1 milijona, 1. 1935 samo še 3.5 milijona. Kopanje v otroških kopališčih na prostem je bilo pod socialno-demokratično upravo prosto. Sedaj pa mora plačati vsak otrok 10 g vstopnine. Bočim se je 1. 1933 kopalo 1.3 milijona otrok, se jih je v 1. 1935 samo še
300.000. Pršna kopališča so imela 1. 1933 467.000 obiskovalcev, I. 1935 samo še 272.000. — Samo ena številka se je povečala, ki pove več kot vse primerjave med nekdaj in sedaj: število obiskovalcev zimskih ogre-valnic se je od 61.000 v 1. 1933-34 dvignilo na 123.000 v 1. 1935-36. — Za preskrbo mladine in higijeno ni razumevanja pod klerofašističnim režimom — odlika novega režima je naraščanje revščine.
Studenci pri Mariboru
Ljudska univerza otvori sezono predavanj v četrtek, dne 22. oktobra s Cankarjevim večerom. Predaval bo z epidia-skopičnimi slikami prof. Teply. Sodeluje pevsko društvo »Enakost«. Pričetek ob 19. (7.) uri. Vstop prost!
DelausKi pravni svetovalec
Odpust služkinje (Trbovlje)
Vprašanje:	Pri	neki gospodinji
sem bila zaposlena kot služkinja, pa sem nato zbolela. Ko sem po bolezni zopet prišla na delo, me je moja delodajalka stalno nadlegovala in ji nisem nobenega dela več dovolj dobro napravila Končno pa me je odpustila iz službe brez odpovedi. Ali lahko radi tega zahtevam kako odškodnino?
J Odgovor:	Po poselskem redu, ki
I	velja za služkinje pri nas, mora gospodinja služkinji odpovedati na 14 dni; če se gospodinja ne drži navedene odpovedne dobe, ima služkinja pravico zahtevati mezdo za 14 dni vnaprej, kakor tudi nadomestilo za hrano in stanovanje za ta čas. Vendar se sme služkinjo odpustiti tudi brez predhodne odpovedi iz tehtnih razlogov, kot so zanemarjanje dolžnosti, tatvina, prevara, ali kako drugo kaznjivo dejanje na strani služkinje, pijančevanje, žalitev gospodarja ali njegove obitelji itd. Vse pravice in dolžnosti služkinje razvidite iz poselskega reda natisnjenega v poselski knjižici, ki jo gotovo imate.
Volnene dokolenke,
moško in ienske nogavice
iz lastne pletarne nudi
Eksportna hiSa LUNA,
Maribor, Glavni trg štev. 24.
MALI OGLASI
Nasičitatvlji kupu-|c|u uničene jše pri »»Sili tnKerentilil
Froiic Kormcnnov nasl.Karl StttS
Maribor, Gosposka ulica 3 — moda, galanterija, drobnarija in igrače vseh vrst. Nai-večja izbira in najboljši nakup.
Sodrugom in naročnikom D. P. priporočamo
»Restavracijo Slavec« v Struževem.
Topla in mrzla jedila! Vina zelo dobra in zdrava! V lokalih je za 21)0 gostov prostora. Radio - gramofon godba.
Zahtevajte vedno in povsod kruh m pecivo iz Delnvslte pekarne v Kantom. R
Za konzorcij Izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru.
Telefon 2324