VSEBINA POROCILA S KULTURNEGA IN SPORTNEGA FESTIVALA * NEM5KA AKADEMSKA MLADINA IN POLITIKA PRAVNIKI ODGOVARJAJO INKVIZJCIJE 8E NI KONEC SLIKARJI. O KATERIH GOVORIMO Ob zaključku majskega festivala NAŠA MOČ Majski festivali postajajo v našera študentskem življe-nju že tradicionalni. Rasli so iz naprednih teženj visoko-šolske mladine, da bi se ustvarjalno uveljavila v na-šem življenju, zlasti še, ker je delo akademske mla-dine vedno zavzemalo po-membno mesto v našem po-litičnem in kulturnem živ-ljenju. Raznmljivo je torej, da so v naši dobi dobili ti festivali povsem novo obele-ležje in globlji družbeni smi-sel. Napačno bi bilo ocenje-vati letošnji majski festival samo po tem, koliko je bllo uspešnih kulturnih ia šport-nih prireditev, koliko je bilo razstav, nastopov, koncertov, folklornih prireditev, literar-nih večerov, kako so gledalci, ki so polnili dvorane spreje-mali naše prireditve, kako so jih ocenjevali, kakšna je bi-la umetniška vrednost posa-meznih nastopov itd. itd. Brez pretiravanja lahko re-čemo, da so bile naše letoš-nje prireditve na primerui višini. Vsem nastopajočim družinam. skupinam in po-sameznikora moramo dat' polno priznanje za njihovo vztrajno delo in trud, ki so ga vložili v pripravo svojih nastopov. Kajti te sknpine in posamezniki so dostojno po-sredovali naše delo širši slo-venski javnosti. Vzporedno festivalskim pri-redvtvam pa moramo videti tiidi naše življenje v asnov. nih celicah. v predavalnicah, na seminarjih, pri študiju in končno, kar je prav tako važ-no, v politienem in splošno družbenein udejstvovaniu akademske mladine. Kafti ocena našega dela bi bila enostranska in nenopolna, če bi jio ocenjevali le po festi-vaiskih uspehih in priznan.fu. ki smo ga dobili v fem tednn. Eno ie povsem jasno: Aka-demska mladina v družbe-nem življenju je dobila tistc mes*o. ki ji po pravici pripa-da. In v tem pogledu je prav zadnji čas prinesel len napre-dek. Akademska mladina raz-praviia o vseh važnejših dm-žbenih vprašan jih. od štu-defltov prihajajo koristni pre-dlogi za reševanje nerečih in ostalih problemov, ki so v neposredni zvezi z našim živ-Ijenjem. Za razliko od vseh dose-danjih festivalov fe bil leto-šnji študenfski festival prvi, ki se ni vršil samo v našem univerzitetnem središču. Šte-vilne skupine akademskih klubov so že ali pa še bodo nastopile s kulturnimi in ŠT>ortrumi programi izven Ljubliane. po naših okrajnih središčih in na nodeželju. Fe-stivalsko vzdušje je torej prvič zajelo široko področje. Ko ocen ju jemo letošnji maj-ski festival, ne moremo pre-ko ugotovitve, da je bil pre-tekli teden uspešna manife-stacija našega študentskega življenfa, lep odraz mlade nstvarjalne sposobnosti in priznanje za vloženi trud. Naša bodoča prizadevanja bi morala biti usmerfena pred-vsem v to, da bi poživili delo tndi na naših fakultetah \v visokih šolah. ki bi morale postati izhodišče še bolj plodnega nolifičnega kultur-no umetniskega in športnega ndejstvovatija. Končni predlog zakona o univerzah Zakonodajni odbor Zvezne Ljudske skupščine je pred dnevi sprejel amandmane Zve-znega izvršnega sveta za ob-stoječi načrt zakona o univer-zah. V glavnem se vsi amand-mani nanašajo na stilistične popravke in ni bilo večjih principielnih pripomb, ki bi spremenile osnovne ideje ob-stoječega načrta. Kakor smo obveščeni, se bodo v sredini junija začela plenar-na zasedanja Zvezne ljudske skupščine. Gotovo bo sprejetje novega zakona o upravljanju univerz in visokih šol med pr-vimi točkami na zasedanju Ljudske skupščine. V predlogu novega zakona Je dokončno uveljavljeno na-čelo, da je naziv doktorja ve-zan neposredno za znanstveno delo in da ga je mogoče pri-dobiti samo z doktorsko diser-tacijo. Cleni, ki določajo pra-vice in dolžnosti študentov, niso bili znatno sprerrfenjeni. tribuna LIST ŠTUDENTOV LJUBLJANSKE UNIVERZE LETO IV LJUBLJANA, 29. MAJA 1954 STEV. 10 III. kongres ZKS končal delo Bogato gradiivo kongresa, predvsem poročilo Izvršnega koimiteja, zlasti referat tova-riša Mihe Mairiinka ter disku-sija pomenijo veliik prispevek k našemu nadaljnjemu razvoju. Siklepi VI. kongresa ZKJ so se-daj postall še bolj jasni in otitp-Ijivi večini naših komiumistov. Mislim . pa, da je s&daj naj-bolj važno, kako homo v naših osnovnih organiizacijah na Urugi amaterjev. Festivale, ka-kršen je' bil mednarodni festi-val študentskih gledaliških sku-pin leta 1952 ali februarski vse-zvezni jugoslovansiki festival slušateljev glasbenih aikademij, moramo nedvomno presoditi s povsem drugačnimi kriteriji, kakor pa našega, ki nam je pri-kazal izrazito izvenštudijsko udejstvovanje naših študentov, in to v kar najrazličnejših stro-kah. Eni kakor drugi so potreb-ni, da seznanjajo naše ljudi z delom in življenjeim študentov. In če nam prvi pokažejo kot profesioalni bolj visok nivo svojega kulturno - umetniškega izživljanja, nista zato vredni razgibanost in pestrost drugih nič manj upoštevanja in kritič-nega vrednotenja. O našem majskem festivaki bi na tem mestu omenil samo dvo-je: prviič bi bilo zaželeno, da bi nas sodelujoči seznsnili čim-bolj s ss.rftostojnitnt in iz-viirnimi deli (pri tem mislim n. pr. na razstavo naših likovni-kov, na kateri je bilo precej obžutiti vpliv profesorjev, a!i na dejstvo, da študentje iz igral-ske niso saiini izbrali repertoar-ja svojega večera; baletni in folildoTni večer je posegel po stvareh, ki so bile že večkrat izv3ja.ne). Drugič pa so tako štu-dentje saimi, ksikor naše občin-stvo, pokazali za naše delo pre-cei nezainteresiranosli (prire-ditve na spJošno niso bile tsko obiskane, kaikor b'\ bile lahko), često pa to, kar je še mnogo slabše: pasivni odnos nezainte-resiranega gledalca do nckega izvaj^lca. Kaj1 misliš o organizkih študentov) je apoli-tična organizacija, zato je bil formalno izvrstno prirejeni kongres v Mtinchenu (od 2. do 5. maja) na prvi pogled vse-binsko nekoliko zabrisan. C D U (krščansko demo-kratična unija), ki je bila po vsem videzu vodilna stran-ka pri organizaciji tega kon-gresa, je stremela za .tem, da bi bil kongrcs »za vse,« da bl to-rej obravnaval le tiste proble-me, ki so skupni vsem polittč-nim in drugim skupinam, ki so vključene v VDS. Toda kolikor bolj enoten je bil videti ofici-alni del kongresa, toliko jasne-le so se kazala nasprotja pri delu komisij, pri tiskovnih konferencah pri shodu, ki so ga organizirale opozicionalne stranke itd. MUnchen, glavno mesto Bavarske letu lzredno razmahnile in imajo, po izjavah nekaterih socialdemokratsko in liberalno orientiranih študentov, največ izgleda, da bodo na letošnjih volitvah dobiile vodstvo v VDS. Sam teh organizacij ne poznam toda po oznakah vseh nemških nekorporiranih študentov, ki sem govoril z njimi, predstav-ljajo idejno primitivni, jun-kersko fevdalni, hinderburško restayracijski, nacionalisttčni element nenr.ške miselnosti, ki se danes najmočr.eje oblikuje y delu. buržuazne odraščajoče inteligence. »Pijejo in se sab-ljajo,« to je v Nemčiji nekako splašna karakteristika zanje, vendar je v zvezi s tem pivom in s temi sabljami tudi preda-nost tradicijam izza cesarstva, ki je tem bolj strastna, čim bolj je omejena, kult primiti-vizma in nasilja, uniformira- ,f pa je vendar umazano, če Ne-tnec na ta način plasira stojo propagando. In to je bilo tipično za ves kongres. Vsa propaganda za CDU je potekala per negatio-nem. Ne to, kar v SZ in ne ta-ko, kot v SZ, temveč cfemokra-tično, svobodno, kulturno itd. Jasni sta bili dve tendenci: prepričati nemškega študenta, da je Adenauerjeva demokra-cija in njegov koncept edina realna politična rr.ožnost in zaostr-iti odnčs proti Rusom. Mnogo je bilo besed o svobodi, še več o osvobodjtvi vzhodne cone, o osvoboditvi nemških dežel itd. Posebno ta druga, se mi vidi, je postala v zadnjem času eden najrr.ogočnejšib. ar-gumentov CDU. Vprašanje je, ali je to samo argument, ali pa oblikuje nemško zavest do tiste mere, ko se lahko pretvori v akcijo. Toda kakšen smisel ima ponovno usmerjanje Nemcev na neke agresiJvne po-zicije? Kongres VDS je po mojem trišljenju bolj razkril, kakor pa razrešil probleme nemške-ga študenta. Ce pa računamo, da je širša študentska javnost politično še mrtva, tedaj je izredno težko reČi, kakšne poti bo ubrala nemška akademska mladina in kakšno pozicijo bo zavzela v notranje političnem življenju. Nemčije, ki je sama po sebi še dokaj nestabilizira-na. PRAVNIKI ODGOVARJAJO V svojl predzadnji številki je »Tribuna« objavila članek »Mar so kompetence odborov neome-jene«, v katerem je tovariš M. B. izrazil svoje mnenje o nekaterih vprašanjih dela ZŠJ Združenja študentov prava. S pričujočim prispevkom želi odbor Združe-nja s svoje strani izraziti mne-nje o teh vprašanjih, da bi mogli člani dobiti popolno sliko. Tovariš M. B. je mnenja, da odgovor odbora na poročilo lanskoletnega dekana fakultete ni primeren, ker obsoja napake preveč nedoločno. Bralec dobi vtis, da gre morda za neko na-čelno nasprotje in drugačno usmerjenost novega odbora. Ta trdite bi bila točna le za tiste-ga, ki sodi delo združenja le po omenjenem članku. Vendar pa že površni pregled na naše delo pokaže drugačno sliko. ZSJ pravne fakultete je letos ponov-no načela vprašanje sodelovanja študentov v organih univerze, zahtevala je študijski material, dala več predlogov za izbolj-šanje študija itd. Iz tega sledi, da je letošnji odbor nadaljeval vse bistvene akcije in je tudi v materialnem smislu naslednik pobud in uspehov lanskoletnega odbora. Zato ne more biti go- Občni zbor MAK Bilo je okrog 1500 ljudl, ki so se udeležili kongresa in prvo, kar je presenetilo nepoučenega opazovalca je bil nepri&transki aplauz vsem gouornikom, ne glede na to, da so si bile njlho-ve ideje opazno nasprotne in ne glede na to, kateri politični stranki je govornik pripadal. Aplauz je bil resničen in dokaj spontan, sprožila pa so ga ve-Činoma neka splošna rekla, ki bi jim bilo težko določiti kon-kretno vsebino. Tudi to je pre-senetilo. Sele pozneje sem dognal, da se po mnenju ljudi ki so s kateregakoli, v sodobni Nemčiji aktualnega političnega stališča ukvarjajo s evojimi gtudentskimi problemi, deli nemšica mladina v osnovi na dve vrsti: na politiično inertno, nezaiteresirano, nezrelo indi-vidualistično usmerjeno mno-žico in na manjšino, ki pripada raznovrstnim strankam, ideo-logijam, religijam in tradici-jarr. in je v skladu s švojim na-zorom tudi politično in druž-beno aktivna. P^vi namen kongresa Je iz-viral iz te ocene. Aktivizirati povprečneg? študenta, spodbu-diti njegovo zanimanje za družbeno problematiko, mu dopovedati, da je odgovoren pred družbo in ga na tej bazi seveda pritegniti v krog dolo-čene politične stranke. Kong-res je bil zato dokaj pompozen, (otvoril ga je^predsednik zvez-ne republike Heuss, eden glavnih govornikov pa je bil Ramano Guardini, profe&or teoloških ved na Munchenski univerzi in po mneiiju nemške javnosti eden najglobljih eks-pertov za duhovne vede). Naj-jasneje je zahtevo po odgovor-nosti študenta v družbi f ormu-liral krščanski sociali&t redak-tor Frankfurter Hefte Walter Dirks, ki je označil družbo kot nosti in nacionalistične nestr-pnosti. Kako negativen je po mnenju nemških vodilnih po-litikov ta nenavadno hitro razvijajoči se pojsv, kaže dej-stvo. da se je Heuss odločil osebno opozoriti na neprimer-nost te orientacije študentov in je apeliral na nemškegr* akademika, »naj ima pogum, da je včasih osamVien in, da osamljen ustvarja svoj nazor in svojo osebnost.« PredstavnL-ki korporacij, ki so jih na ne-katerih diskusijskih sestankih kongresa in na shodu opozicio-nalnih strank (SPD, FDP) ostro napadli. se krijejo za za-konom o svobodi združevanja in prepriČanja in s1 te pozicije napadajo »nedemokratičnost« vseh, ki skušajo zavreti rast korporacij. Socialni demokrati — edina progresivna in glavna opozi-cionalna stranka v Nemčiji — imajo med študenti relativno malo pripadnikov, 7.?to na življenje v VDS nimajo velike- ga vpliva. Kolikor sem mogel dobiti infonr.acij, naineravajo v primeru, da dobe vodstvo VDS v roke predstavniki kor-porscij, skupno z liberali iz-6topitl iz VDS. Na prvi pogled je njihov majhni vpliv na živ-ljenje akademske mladine ne-razumljiv, kajti številčno &o dokaj močni. toda če človek posluša izjave socialistov sa-mih, kmalu razume. Ne samo premajhna organizacijska str-njenost, temveč tudi pomanj-kanje jasne ideologije in tak-tike, vrsta heterogenih tendenc v stranki sami itd. onemogoča-jo SPD jasno in aktivno linijo ter širšo politično ustvarjal-nost. Enako oziroma mnogo slabše je s FDP, z liberalno nemško stranko, ki je po mojem mne-nju dokaj anahronističen po-jav. Njihova ideologi^a je pri-bližno enaka, kakor ldeologija meščanstva okoli leta 1890, enako govori o svobodi in de-mokraciji ia enako o svobodnl konkurenci in individualnem gospodarstvu; nasprotuje na-črtnosti in kakršnikoli organi-zaciji gaspodarstva. V to stranko sodijo večinoma pred-stavniki nernške predvojne, stare buržuazije (kakor je zna-no, ima Nemčija dve plasti buržuazije, staro, predvojnoin to, ki 1e nastala pretežno po le-tu 1945). Praktično vpliva libe-ralov na študentsko žMjenje v NemČiji skoraj ni, kajti or-ganizacija je dokaj razrahlja-na, kcmcept sam pa za pov-prečnega Nemca neprivlačen. Tako ima poleg korporacij, kot njihova poglavitna tekmica primat Adenauerjeva kr-ščansko demokratična stranka, ki s celo vrsto raznih mladin-skih, političnih in religioznih organizacij z veliko iznajdlji-vostjo iln pozornostjo privlaču-je akademsko mladino v svoj krog. In to je bil tretji namen kongresa. CDU kaže, da se za veda, kako močno potrebuje mlado nemško inteligencv, kaj-ti med študenti se popularizira z vsemi sredstvi, ki so na raz- poiago. Kongres je bii s tega ki je niso izvollli Studehtje. Majhen dotok na univer- stallšca zanimiv, kajti/ ker je .-._-_. VDS ncpolitična organizacija, so morali predstavniki CDU stvar duhovito zaranžirati, da somogli uveljavatl svoj vpliv. To so storili s tem, da so izbrali govornike za kongres večino- ma iz svojih vrst in, da so bili ti govorniki večinorr^a promi- nenti nemškega javnega žitv- Ijenja. 2e to je dalo nastopu CDU močan poudarek. Drugič pa so spretno izbrali propa- gandno taktiko, izkoristili so namreč splošni hemški odpor proti Sovjetski zvezt in njeni politikl v Vzhodni coni Nem- čije. Za primer bi navedel kome-moracijo za dvema nemšklma študentoma — antifašifetoma — za bratom inr sestro Scholl, ki so ju 1943 hitlerjevci v avli miinchenske univerze ubili. Odkrili so ploščo, toda, narr.e-sto da bi govoriU o Hitlerju so obsodili totalitarne sisteme na sploh. In namesto, da bd obso-dili hitlerjansko nasilje, so ob-sodili nasilje politike Sovjetsk© zveze. Eden glavnih govorni-kov je bil študent — begunec iz vzhodne cone, ki je s pre-mišljenimi efekti govoril o tr-pljenju ljudi za železno zaveso. Ob njegovem govoru sem ču-til, da ostajajo sicer mojc sim-patije za SZ enako majhne, da Dne 13. maja je imel MAK lzrednl občnl zbor, ki je bil 6klican namesto običajnega se-stanka, ker je bilo treba izvo-lltl nadzornl odbor in spreme-nitl nekatere člene pravilnika. Diskuslja je obsegala tri toč-ke: sprememba pravilnika, na-daljnje naloge ln delo v MAK ter kadrovsko vprašanje. Neka-tere oblike poslovanja, kot jih je predvldeval pravilnik MAK, niso več ustrezale in se tudi v praksi niso več izvajale. Po vnešenih spremembah bo MAK Imel tudl izredne člane iz vrst starejših tovarišev, ki oprav-ljajo akademski poklic v Marl-boru. Delo disciplinske komi-sije pa bo prevzel nadzorni odbor in odbor kluba. D'Ssciplin- ska komisija se ne bo veČ volila. Zbor je sklenil, da bo klub v začetku letošnjih počitnlc or-ganiziral posvetovalnico za osmošolce v Marlboru. Raz-pravljali so tudil o študentskem festivalu, ki ga bodo organlzi-rali klubl v severni Slovenljl ob koncu poletnih počitnic. Nadalje je zbor ugotovil, da je kadrovsko vprašanje precej za-nemarjeno, saj nihče ne ve, koliko je članov MAK in bo novi odbor moral to vprašanje čimprej urediti. Ob koncu .ie zbor v lmenu UO pozdravil tov. Jelačin in pohvalii resnost, s katero se je klub lotil svojih problemov. Horvat Dušan vora o drugačni usmerjenostl novega odbora. Tovariš M. B. je nadalje mne-nja, da je odbor nedemokratič-no sprejel sklep o obveznosti dveh seminarskih nalog. Ker smo o tem že govorili, navaja-mo še nekaj dejstev. Odbor ZSJ je pred tem sklepom izdelal anketo. O vprašanju seminarjev so razpravljali na sestankih let-nikov, študijska komisija pa je imela razen tega še dva odprta sestanka. Predlog dekanata je bil na vpogled vsem slušateljem. Končno pa uvedba tega sklepa predstavlja zgolj konkretizacijo že uveljavljenih dolžnosti štu-dentov po fakultetnem pravil-niku. Hazen tega je to samo za-časna rešitev, kajti novi fakul-tetni statut bo moral v jeseni urediti tudi to vprašanje. Na očitek, da je odbor prav-ne fakultete nepravilno postopal, ko je na svoji seji obravnaval nedelavnost nekaterih članov in jih tudi temu primerno kazno-val, odgovarjamo M. B. sledeče: Sklep, odnosno sugestija ple-numa UO pred nekaj meseci je bil, da združenja zaostrijo kri-terij za članstvo. V ZSJ ni mesta za strokovno slabe štu-dente, ki so obenem nedelavnl v organizaciji ali pa s svojimi neresnimi izstopl rušijo moč in disciplino. Kot povsod, takšnih članov tudi na pravu nismo po-grešali. Zato smo sklenili, da takšne člane že pred skupščino povprašamo za vzroke njihove nedelavnosti in na podlagi tega predlagamo, da skupščina raz-pravlja in odloči o kaznovanju. To smo tudi storili. Skupščina pa je lahko kaznovala le tiste, ki so bili na njej prisotni. Za ostale pa, ki se skupščine ni&o udeležili je bilo predlagano, da odbor o njihovem zadržanju m kaznovanju odloča samostojno ter na naslednji skupščini od-loča. Tako se je tudi zgodilo. Ne vemo kako bi drugače sploh mogli »do živega« tem »junakom organizacije«, ko jih ni na spre-gled. Mnenja smo, da tu ne gre za vsebinsko kršitev statuta. Prav bi bilo, da bi si pisec zad-njega članka pobliže ogledal statut, njegove določbe pa jemal bolj življenjsko. Tovariša M. B. tudl skrbi kako je predstavnik našega odbora zastopal linijo našega strokov-nega dela, kot n. pr. izpitni režim, sistem študija itd. na interfakultetni konlerenci. Ver-jetno sumi, da drugače, kot misll in čuti o sistemu strokovnega dela na fakulteti zdrava večina študentov. Lahko bi vedel, da imamo študenti na fakulteti o blstvenih vprašanjih enotno in skupno stališče. Saj smo ga tudi skupno prerešetali. Pa tudi pred interfakultetno konferenco smo na odprti seji odbora razprav-ljali o temeljpih stališčih, ki jih naj delegat v Beogradu zavzame — sklepe konference, ki so več ali manj napotilo, pa bomo na bližnji skupščini objasnili član-stvu. K vsem očitkom tovariša M. B. bi pripomnili eno: za tistega, ki piše o delu nekega združenja in njegovih problemih bi bilo pri-poročljivo, da ve o delu več in natančneje, kakor pa M. B. Združenje prava je ena izmed delavnih organizacij. Ne zdi se nam potrebno naštevati svojih uspehov, ker jih članstvo pozna in jih javno priznava tudi UO. Čudno bi bilo, kako bi jih do-segli, če bi bil med članstvora in odborom res takšen prepad, kakor ga slika M. B. Radi sprejmemo zdravo kritl-ko, zavračamo pa takšno, ki je brez osnove in nima za cilj po-pravljati temveč rušiti! Odbor ZSJ-prava Inkvizicije še ni konec Študij omogočen le višjlm krogom. SEU - organizacija, ze. Morilci, dajte nam svobodo. Socialna struktura študentov je v Spaniji enotnejša kot v mnogih drugih državah. Približ-no 70°/0 do 80%> pripada višjemu sloju in višjim družljenim pla-stem. Ta tako enotna struktura španskih univerz in visokih Sol ima vzrok v materialnih faktor-jih. Le višji krogi imajo možnost za izobrazbo. Univerzitetne pri-stojbine so tako visoke, da po-polnoma onemogočajo dotok štu-dentov srednjih in nižjih plasti. To je seveda v skladu s poli-tiko, ki jo vodi sedanja vlada In ki skuša onemogočiti pro-svetlitev širših krogov. Reakcio-narni politični voditelji se zave-dajo, da prosvetlitve ne smejo dovoliti, ker bi na ta način dobili preveč nasprotnikov, ki bodo skušali zavirati njihove tendence. malo ne presneča, saj vemo, da študij pod takimi pogoji ne more biti lahek. Student potrebuje v Spaniji za svoje skromno pre-življanje mesečno približno 1000 pezet, kar je izredno visoka številka, če pomislimo, da «na-šajo plače okoli 2000 pezet, To občutijo zlasti oni, ki izhajajo iz srednjih in delavskih slojev. Veliko število jih je prisiljenih, da so poleg študija zaposleni tudi v raznih poklicih. Na Spanskem je zlastl v na-vadi tako imenovani eksterni študij. Ta oblika študija je zato tako primerna, ker omogoča poleg študija tudi zaposlitev. Na ta način študirajo večinoma oni iz srednjih slojev in mladina iz delavskih vrst. To je edina mož-nost za izobrazbo. Ta vrsta štu-dija zahteva daljšo študijsko BREZ PRIGOVORA Namen počitniške zveze nam je danes že vsem dobro znan. Zadovolmi smo, ko na potovanju dobimo kakšno prenočišče. S tem je pravza-prav povedano vse o nalogah počitniške zveze. V arhivu nale zveze smo našli sledeče urad-no sporočilo, ki ga v celoti objavljamo. Prevod je dobe-sedno točen. prišlo do spora % upraTO do ma, ki daje prenočišča. Na skorajšnje svidenje!« »Dragi tovariSi in tovariži- ce. Dogovorjenega dne je sku-pina iz Trebinja prispela. Stirideset izletnikor je tava-lo po Ljubljani in iskalo prenočišče. Od počitniške zveze pa ni bilo nikotgar, niti počitniške prenočišča, še manj pa tova-rišev, določenih z& sprejena na postaji, ogled kulturnih zuamenitosti mesta in &pre-mljevalcev. Menda je vsak komentar S OBVESTILO Uprava akademskega kole-gija obvešča vse tiste, ki so dokončali študij na univerzi in se razkropili po službah v , , ^ 2 • širom naše domovine pa ima- V pogledu nase prošnje za -Q 8p9(SOjeno imavino iz kole- krogl s0 med vojno in po vojnl prenočišče, vas obveščamo, ^ - j^^. pohištvo postelji. da to lahko sigurno racunate. ° J i- i__f __j.t._. _i—: no ali druge podobne stvari, __t sprejeli smo vase pismo, odveč. S tem si počitniška enoten organizem, posamezni- ki' je več ali manj službeno zveza ne bo dvignila ugleda. ka kot produktivno celico tega [n v katerem nas prosite, da organizma, študenta pa kot vam preskrbimo prenočišče posameznika, ki mu njegova za 17 jn jg maj. Bili smc akademska svoboda trenutno prijetno presenečeni z vašim omogoča nepovezanost s to ^^^ Ler bo to prva sku- „ . sklenjeno skupnostjo, kar naj ^}n • Trehin;a ki bo gosto- dokončali študij na univerzi bištudentnadometissvojoza- ^ . yJ Ljubljani. ........ vestjo in svojam razumeva- p J J ojem. Kakšen bo rerultat tega po-bkusa, mi ni znano, vendar, če gledamo dosedanji razvoj nemške akademske mladine, skoraj lahko dvomimo, da bo politikom uspelo zainteresirati Itudenta na osnovi moralne odgovornosti pred družbo. Ko-likor širše se razvija aktivnost študentov, toliko bolj se nagiba v določeno negativno smer, za-to je CDU kot drugi namen Tretjega kongresa postavila v imenu vseh strank na dnevni red oslabitev te dejavnosti. V misli imam kprporacije nem-žkih buršev, ki so se v zadnjem MEDNARODNE VESTI FINSKA Kartoteka »fnozemcev« Univerza v Helsinkih je pri« pravila posebno kartoteko v kateri so zbrana vsa imena študentov, ki so že potovali po Otroci v španskih predmestjih še vedno žive v veliki revščini Srednjl sloji in intelektualni dobo. Vendar je znano, da mno-gi, ki obiskujejo eksterni študij tako obubožali, da njihovi sinovl s svojo izredno marljivostjo in danes sploh ne morejo misliti na voljo do študija, preje zapuščajo polnoma pod vodstvom falangi-stov. Falanga — fašistični zati-ralec vsega naprednega življa — daje svoje peiat celotni faSi-stični ureditvi Francove Spani-je. Ta fašistični inkvizitor je prevzel tudi vodstvo na univer-zah. Falangistični sindikatl na španskih univerzah so rezultat tragične usode današnje Spa-nije. Nezaupanje v študente, ki nosijo napredne ldeje in iSčejo svoje perspektive v boljšem življenju, je bll povod, da so falangistični sindikati prevzeli vodstvo na univerzih. Bojazen španskih faSistov pred svobodo in demokracijo Je pač preve-lika. Se bolj tragično je to, da so vodstva študentskih sindikatov postavljena od zgoraj in ne vo-ljena s strani študentov, kot je to praksa na drugih demokra-tičnih univerzah v svetu. Če bi študentje sami volili svoje pred-stavnike bi bil njihov glas dru-gačen, takšen kot je na raznih zborovanjih in protestnih mani-festacijah, kjer odločno dvigajo svoj glas proti sedanji vladi. Stevilo študentov na gpanskih univerzah je neznatno. Dotok novih je izredno majhen, kar je prav gotovo rezultat težkih. raz-mer v katerih živi špansko ljud-stvo. V glavnem študirajo filo-zofijo in le poredkoma se posvečajo drugim panogam. Stu-dijske možnosti na univerzah so minimalne in ne omogočajo no-benega poglabljanja. španskl študentje sl želijo boljšega življenja. T?o svojo željo manifestirajo na protestnih zbo-rovanjih in demonstracijah, kjer zahtevajo, naj preneha inkvizl-torska tiranija. Klic na teh demonstracijah je »Morilci, dajte nam svobodo!« Kratke vesti Predavanje Inozemskega gosta V torek 11. maja je v zbor-nični predavalnici Univerze predaval kot gost društva prav-nikov LRS profesor javnega prava pariške pravne fakultete g. Georges Vedel. Sloveč fran-coski pravnik, ki je napisal že nekoliko znanstvenih del s pod-ročja javnega prava, je pre-daval o »Montagnarskl ustavl in jakobinski vladi«. Gosta je pozdravil prorektor profesor Gorazd Kušej, ki je v svojem kratkem govoru orlsal predava-teljevo znanstveno pot. Prol. Vedel je v naši državi pro- Prenočišče bo stalo 60 din na d& ge pred koncem letošnje- visokošolsko izobrazbo. Se težji univerze kot" ostali" redni štu- učeval našo družbeno in prav-dali na razpolago tovariše, ki ga Šols,kega leta_vfn5°; ?? Je položaj za mladino iz delav- dentje. osebo. Razen tega vam bomo vas bodo seznanili z znameni-tostrai in kulturnimi ustano-vami našega glavnega mesta. Nadalje vas prosimo, da nas točno obvestite o vašem prihodu, da vas lahko nekdc čaka na postaji. V kolikor b prišlo do kakšnih spreinemb v štcvilčnem stanju, nas pro-sim obvestitc (števila moških in ženskih oseb), da ne bi opozotrilo gre predvsem ti-stim, ki so pozabili staro na-čelo >po uporabi vrni«. Sta-tistika beleži precej takšnih primerov. V nasprotnem bo-rno prisiljeni zasledovati pri-zadete, ki imajo stvari v po-sesti in so z upravo sklenili veljavno najemno pogadbo na bolj uraden način. Vso pravice si pri tem pridiržuje-mol skih krogov, ki nimajo nikakrš-nih perspektiv za visokošolski študij. Njihovo stanje je tako težko, da se mora večina teh mladih ljudi odločiti za najraz-ličnejše poklice, da si tako omo-goči najskromnejše preživljanje. To stanje je prav gotovo v korist politiki današnjih španskih in-kvizitorjev. Zivljenje študentov v Spaniji j« izredno težko. To nas niti Družbeno življenje španskih študentov se razvija poglavitno Izven študentske organizacije. Zastopa jih sicer organizacija SEU (španski univerzitetnl sin-dikat), ki velja za oficielno organizacijo. Vsak mora biti ob-vezno včlanjen v tej organiza-ciji, ki ji pripadajo tudi eksterni študentje. Kljub temu SEU ni prava štu-dentska organizacija in je po- no ureditev. V svojem preda-vanju je gost s pravnega sta-lišča obdelal glavne značilnosti montagnarske ustave. Preda-vanje pa je bilo bolj slabo obiskano, ker je predavatelj predaval v francoščini. Dopisuite v naš list inozemstvu. S tem so hoteli do-seči, da bi študentje, ki želijo potovati v inozemstvo, imeli možnost posvetovanja s študenti, ki imajo že daljše izkušnje v potovanjih po svetu. LIBANON Na ameriški univerzi v Bei-rutu je več kot 500 študentov pričelo s štrajkom, da bi na ta način protestirali proti vojaške-mu sporazumu med Turčijo in Pakistanom. Ceprav je vlada štrajk prepovedala, se je veliko število študentov zbralo k pro-testnemu zborovanju na glavnih ulicah mesta. Prišlo je tudi do spopada med policijo in demon-strantl. 30 študentov je bilo prt spopadu ranjenih, eden pa ubit. Studentska nacionalna zveza Libanona je zaradi postopka vlade in policije protestirala. CHILE Kulturni festlval Studentska zveza univerze Chile bo priredila 21.—26. junija 1954 študentski festival umet-nosti. Na festivalu bodo razatav-ljena dela s področja arhitek-ture, upodabljajoče umetnostl, fotografije, literature, obenetn pa bodo mnoge prireditve 8tu-dentskih gledališkib, in koncert-nih skupin. OBJAVA »METALNAu, tovarna konstruk-cij ia strojnih naprav, Maribor r a z P i s u j e 4 štipendije za študente grad-bene lakultete, 2 štipendiji za študtnte strojne lakultete. Prednost imaJo Studentje 4. in 5. letnika iz Maribora in z urejenimi vojaškimi obveznost-mi. Prošnje 2 navedbo življenje-pisa, študijskib uspehov, roka končanja študija ter s priporo-čllom študentske organizacije, poslati na upravo podjetja da 30. maja 1954. OBVESTILO Obveščamo v>as, da je sekre-tariat za zadeve narodne obram-. be odredil, da bodo vojaškl terltorialnl organl klicall učno osebje ln študente na vojaSke vaje odslej samo za mesec dnl, in tp le v času letnih počitniq (julij, avgust). Ta odredba pa se ne nanaša na letošnje dvomesečne kurz^ za rezervne o^cirje. j Ali veste kaj o baletni skupini Nič... To je popolnoma ra-zumljivo, saj je bil nastop v Dranti takorekoč naš »ognjeni krst«. Za vse pa ni bil. Med nami je še nekaj starih preka-ljenih borcev, ki so ostali kot vzorec prve akademske baletne skupine. Često nam govore o sijajnih uspehih, najraje pa pri-povedujejo o čudovitih počitni-cah v Bagnolah, kjer so poleg vsakodnevnih vaj — z eno be-sedo bi rekli »uživali«. Ob neki priliki je odgovoril novinec na vprašanje, zakaj so prenehali z delom v najlepšem razcvetu, takole: »Takrat je bila kvantiteta, sedaj pa, ko smo prišli mi, je pa kvaliteta. To jim je takrat manjkalo.« Seveda je bila to le šala. Dejstvo pa je, da so takrat dobro plesali. Prav je bilo p*et minut pred pričet-kom predstave. Naš holandski junak preizkuša na odru svoje lesene cokle. Tri minute do na-stopa in naenkrat — »rsk« — in iz ene cokle so nastale dve. Prvi trenutek nismo vedeli kaj bomo naredili, toda potem se je uredilo. Drugič je bilo po nastopu: Nekdo se je pri Ero »krepko« zmotil, ter o tem takoj izvedel. Mimogrede smo se za-radi tega pošalili z njim, toda glavno je bilo ob zaključku. Naš kolega prinese v garderobo tri šopke. pogledam najlepšega, — bile so same prekrasne vrt-nice — in si mislim: Za koga bo le ta? Fant, ki je prinesel cvetje pa se obrne k njemu — saj veste, koga mislim — in r.m izroči šopek s svečanim na- Baletna skupina s Silvo Japljevo zaradi tega imamo tudi letos na-men organizirati nekaj sličnega. Lansko leto je po triletnem presledku nova skupina zopet pričela z delom. Obr. li so se na tov. Japljevo, ki je že pri prvi skupini izgubljala živce in obljubila je, da bo z delom na-daljevala. Pri izbiri je bilo na-še glavno načelo: potrebno je mnogo veselja do plesa. Brez osnovne nadarjenosti pa seveda tudi ni nič. Do nastopa v okvlru študent-skega festivala smo zaradi raz-ličnih ovir pravzaprav malo va-dili in zadovoljni smo lahko, da smo naštudirali pet plesov. Po-. trudili smo se in pokazali vse, kar znamo, čeprav je bila tudi kakšna vaja že mnogo boljša, zlasti če pdmišlimo na kolo iz Gotovčeve operel Ero z onega sveta. Toda tudi to je razumlji-vo. Besedo »trema« vsak prav gotovo pozna — če ne iz lastnih skušenj, pa vsaj po pripovedo-vanju. Pri plesu pa je treba sprostitve. Toda ... celo stari plesalci so komaj zakrivali ble-dico za šminko in se niso mogli niti smejati, da, niti oficielno pokazati zob v odrskem nasme-hu. Nekdo je pripomnil, naj ra-je plešemo dve leti eno in isto in šele potem nastopimo, z brez-hibno izdelanimi plesi in si tako pridobimo pravi ugled. To pa ni res. Nam je treba nastopov, ker si bojno le na ta način pri-dobili samozavest in postali go-spodarji odra. Prl nas ? ? ? Na zadnjem večeru nam tudi smeha ni primanjkovalo. Prvič govorom: Za Tvojo izredno iz-vedbo solistične točke vse naše priznanje! Mi ln oni Ta večer pa je imel za nas še neko znamenitost: nastopili smo namreč skupaj s folklorno sku-pino, s katero smo bili vedno v bojnem stanju. Mislim, da smo sedaj premostili, lahko bi rekli ta »oslovski most«, ker je bil res most in to skoraj nepre-hoden, oslovski pa vsekakor, ker niti mi, niti oni nismo ve-deli, zakaj se gledamo tako gr-do. Zvečer na zabavi so se že lepo »pomešali« naši in njihovi, sedaj pa upamo, da bo šlo vsak dan bolje. Kaj pa našl bodoči načrti? Imamo jih mnogo in bi težko kaj točnega povedali. Predvsem mislim, da nas čaka šele sedaj pravo delo. Stare plese bo tre-ba še »spiliti« in jim dodati no-ve. Mislim, da bomo pri izbiri programa vsaj za enkrat posegli v skladišče operriih skupinskih plesov. Precej časa bomo mora-li posvetiti tudi vajam naj-osnovnejših baletnih gibov, ki so nam potrebni pri posameznih plesih, kakor tudi pri plesu na splošno. Poleg nastopa v Dramskem gledališču sijio sodelovali tudi pri programu v domu JLA v okviru dneva letalcev. Točnih načrtov, kje bomo še gostovali še nimamo, ker je naš namen za sedaj predvsem delo, vendar pa že mislimo na krajšo turne-jo po Sloveniji in mogoče v Trst. Seveda pa bomo morali takrat imeti že obširnejši pro-gram in pritegniti k nastopu še kake manjše akademske skupine, kot n. pr. oktet, dram-sko skupino itd. Ob koncu bi se prav lepo za-hvalili tudi naši koreografinji, tovarišici Japljevi, za ves trud, ki ga je imela z nami v pripra-vah za študentski festival, zla-sti kadar smo bili preveČ glas-ni in je zaradi nas skoraj iz-gubila glas. Ohranimo slovenskemu narodu pristno plesno folkloro S tem geslom je France Ma-rolt ustanovil in organiziral našo folklorno plesno skupino, ki nosi sedaj njegovo ime. To je bllo leta 1945 — ko so prvi študeintski pari pod strokovnim vodstvom Narodoipisnega inštitu-ta nastoipili pod imenom SKUD Tone Tomšič. Bistveni namen naše skupine: iz zbranega fol-klorno - plesnega gradiva po ustvarjati igre in plese, jih s svojimi vzornimi nastoipi širitl doma in v svetu, dvigati samo nikli gibno zvočmi izraz sloven-skega naroda. Plesi Koroške in Stajerske, Prianorske in Gorenj-ske ter Bele krajine — to je osrednjl program naše skupine. Prazaprav je z nami podobno kot z ostaliini štud. skupinami. Obsojeni srno, da se nas vsako leto nekaj poslovi in da pridejo na njihova mesta novi (mimo grede: vsi, ki radi plešete ljud-ske slovenske plese, pridite k nam!). Začetno krizo smo že premagali; v Akademskem domu Lrnamo svoje prostore in klavir — skuipaj z ostalimi študentski-ml kulturno-umetniškimi sku- pinami. Finančna sredstva? O izdatkih in o njiibovem soraz-merju z dohodki (pomiislite sa-mo na vzdrževanje starih ln nabavljanje novih noš) raje ne govorimo. Da: letos nam je z denarjem priskočil na pomoč UO Zveza študentov. Naše delo? Da danes preko 140 nastopov, sodelovanje na najrazliičnejših predstavah in kongresih v Ljubljani in po na-šem podeželju: Ajdovščina, Vi-pava, Beograd, Skoplje, Saraje-vo, Bled, Portorož, Trst itd. Vsl ti kraji so nas že videli; v vseh smo želi uspeh in priznanje. Olavne zasluge za naš uspeh? Strokovno vodstvo Glasbeno na-rodopisnega inštituta, koreogra-finji Marija Suštarjeva in Tonč-ka Maroltova, ki smotrno vodita delovanje naše skupine — in seveda nii sami, naša medseDoj-na povezanost, požrtvovalnost ln navdušenje za skuspno stvar: proučevati In gojlti tipičnl na-rodni plesni izraz slovenskega [judstva — ter iti z njim zopet med naše ljudi. Heric Miran Koncert slušateljev Akademije za glasbo Skladbe prvega dela so se razlikovale po invencioznosti skladateljev in različnih in-strumentacijah. Od klavirskih skladb je bila najboj sprejem-jiva Sonatina Samota Vrem-šaka, ki jo odlikuje velika KONCERT /slušaieljev Akademije za glasbo SPORED: luiji L«o« Engrtm«« (»Irrlil m. L*¦» Vfimlcl | « lulri MMn-M« SonaU II Ufol In klav Allegfftlo • UffO mpiei Vivi e graceso Eioito • .Prokolje.- • InlKliia* • Vlw El.jil« Mtiulj In rrobcnll« I " ..—, tovjjiu JJin« Sviligoj \ V J Jcnl McMit. «<« \ | e,l* BurJot-Jostl Szlitn: t mtitutkl nip«vl 1 ! >Ui|in F«i4i»» (UivirV t spretnost v oblikovanju in v zvočni barvitosti. Zlasti dmgi stavek, ki je bil pretežno ele-glčne vsebine, nam je dal slu-titi bodočega komponista, ki bo morda prešel naše meje. Sonatina je pisana v moder-nem stilu in morda kaže na-slonitev na moderne franco-ske komponiste. I. izv°dba ie bila na zelo dostojni višini, kar gre predvsem na račun izvr-stnega pianista Leona Engel-mana. Druga točka je bila sa-mospev »Bolest« istega skla-da+elia. Tu ie Vremšak poka-zal določen smisel za solopev-ske skladbe, vendar stvar ni bila tako posrečena kot Sona- tina. Dobro je pel Janez Tri-ler. Sonata za fagot in klavir Iva Petriča po mnenju večine posušalcev ne sodi med naj-boljše stvari. Kompozicija po svojih barvnih efektih ni po-sebno bogata. Izvedba je bila dobra, posebno fagotist Černe je tu pokazal vse svoje odlike. Nekoliko premočan pa je bil klavir, ki je sonato pojmoval preveč pianistično in. je vča-sih skoraj preglasil fagotista. To velja v precejšnji meri za vse spremljave tega sicer naj-bolj talentiranega pianista. Na.iboljša točka in sicer po iz-vedbi, kakor tudi po svoji kompozicijski plati je bila na besedilo Srečka Kosovela Ne, jaz nočem še .umreti Skladba je po umetniški stra-ni popolnoma adekvatna bese-dilu. Inerpretacija Dane Roč-nikove' pa je bila izvrstna. Ostale dve pesmi istega kom-ponista nisa tako uspešni. Marjan Fajdiga se nam je predstavil ne le kot odličen pianist, ampak tudi kot soM-den skladatelj. Njegovim kla-virskim delom se pozna vešča roka človeka, ki dobro pozna klavirsko tehniko izražanja. Vendar se mi zdi, da je Faj-diga dosti večji pianist kot komponist Drugi del koncerta je bil iz-polnjen z deli domačlh in tu-jih avtorjev. Tu so se pravza-prav predstavili naši študen-tje sarno kot reproduktivni umetniki Sopranistka Jasna Sfiligoj je pela sdcer malce tremirano, am/pak lepo in predvsem čisto. Rok Klopčič, ki je naši publiki že dobro znan, je pokazal kljub maj-hnim spodrsljajem tehnične-ga značaja, vse odlike. Isto velja za pianistko Diko Ran-čigaj, kl pa bi morda morala igrati bolj čustveno in ne s takim poudarkom na tehnikL Janez Triler je zapel arijo kneza Igorja. Za to junaško arijo je njegov bariton preveč liričnega značaja — man USPEH ŠTUDENTOV IGRALCEV nosti prikazali svoja prizade- celota pa je njegova podoba uprizorjenimi odločno na kljub izredni težini teksta zadnje mesto. vplivala na gledalce kot živa Monologi so sestavljeni iz in resaična. Tudi ostali igral- niza petih zgodbic s hudo ci so ustvarili prepričljive obrabljeno sentimentalno ro-Ko so študentje v okviru skami. To pa je vsekakor like, zlasti Anton Terpin v mantično vsebino, ki pone-študentskega festivala jav- težko premagljiva ovira. vlogi Horvata, ki bi mu mor- kod spominja že na novinar- Kot naslednja točka je da lahko očitali le nekoliko sko šmiro. Te vseibine sicer sledilo I. dejanje Krleževe preveč vihravosti v kretnjah, avtor ne jemlje čisto resno drame »V taborišču«. V njej izmed stranskih vlog pa Fran- ter jo ironizira, kljub temu nam Krleža prikazuje ljudi ček Trefal kot nadporočnik pa se ne dvigne nad njo, ki so vsak po svoje deformi- Agramer Puba in Slavko Be- temveč ostane ta vsebina še rani od vojne in njenih gro- lak kot praporščak Šimunič- vedno njegora lastna. Niti je zot: nadporočnika Wolferja, šele ta del nam je pokazal ne kritizira, niti ne odklanja? ki ga je vojna spremenila v sposobnost študentov igral- temveč se ji na eni strani nasilno in surovo žival, ki pa cev v pravi luči, ne pod spo- nekako dobrodušno posmehu- nekje na dau vendar le sluti, da je vse zgrešeno in da se ne da pomagati, pa zato sadi- stično muči svoje podrejene ter se tako ohranja; nadpo- ročnika dr. Gregorja, ki je že resigniral na svobodno in človeka vredno življenje ter rešuje ostanek svoje človeč- nosti v popolai vdanosti v usodo; njegovega mlajšega prijatelja kadeta Horvata, ki z zadnjimi močmi skuša ute- vanja v shkarstvu, zborov- gj \z b]ata, kamor ga je vrgla skem petju, folklormh plesih, usoda ki se upira in ki sku-literaturi, glasbi in športu pa §a rešiti svoje človeško je prišlo na vrsto tudi njiho- dostojanstvo s skoro histerič-vo gledahško udejstvovanje. nim odklanjanjem obdajajo-Dramski večer študentov ge ga reSničnosti, in končno Akademije za lgralsko umet- §e nij. 1 f-udi ki vsak po svoje o ¦» e r a V petek. 21. maja 1954 Dramski večer študenlov Akademije za Igralsko ometaotf v okilru itudcntskeBa tetti-rala ¦f- Mile Korun Pohujšanje v dolini Šentflorjanski nost porneni za nas tako po to resničnost prenašajo. igralski kot tudi po režijski To rezko, nenavadno, raz- stram pnjetno presenečenje. g-ibano in živčno vzdušje, je Kot prvo je bilo na spore- ie bilo za naše igralce mnogo du drugo dejanje Cankarje- ugodnejše kot stilizirano in ve drame Pohujšanje v dolini prečiščeno ozračje drugega šetflorjanski, v katerem so dejanja Pohujšanje iz doline # . kot glavni igralci nastopili šentflorjanske. Anton Homar sojeno m tradicionalno^ ma- Je> na drugi pa se je še ved- Jelica Siard kot Jacinta, kot nadp. Wolfer je svojo sko, temvec take kakrsni v no krčevito oklepa. Najboljši Franček Trefalt kot Peter in vlo?° zel° dobro odigral; me- resnici tudi so. Visek tega je §e prvi monolog >Izgubil Snov sama je bila izbrana iz pedagi igralca, ki ne stoii več na za- hrupnosti, saj se da surovost in umetmski vrednosti pa so- neki meri duhovito in para- četku svoje poti, predstavlja pokazati tudi drugače. Kot di to delo med vsemi tremi doksnO> četu
  • mo imeli priliko videti v kreaci-jah. Nablocke in Počkajeve v Salacroujevem delu >Tak kakor vsi«, je še za igralca močnega formata velik pTO-blem. Če jih ne vodiprecizen notranji občutek za pravo mero, njihova prizadevanja navadno ne rode zaželjenega uspeha. Temu so se študentje Igralske akademije uspežno izognill Dočim je bil Fran-ček Trefalt v svoji prvivlogi Petra preokoren in jo je vzel preveč eriostavno, pa je \ svojem monologu >Izgubil sem jo« zelo nežno odigral vlogo zaljubljenega in pesni. Škega. mladeniča, ki s prisrč-nim in nairavnim zanosom pripoveduje zgodovino svoje cvetlične ljubezni. Prav tako nas je zadovoljila igra Anto-na Terpina, Aleksandra Kroš-Ija inAntona Homarja v na-slednjih treh monologih. Ter-pin je jpokazal, da se izaa rživljati v razliCne značaje in da dotbro obvlada igralsko tehniko; Krošljeva igra te-melji bolj na. notranji emo-tivnosti in zaHemairja vnanje efekte, dočem nas je Homar še bolj kot Terpin presenetil v povsem različni kreaciji predstavU v v^i ^i k^S L&L" &* ^Na^i APZ se nam je v Kranj, Dobrepolje, Ribnica, Ko- T kvaiitp+a io noHvnmnn rp *¦-----*-— —-. ..^,,^., čevje, Mureka Sobota. Vsi ti Ta,, T. ,ta .je nedvom^ «- uspeh pa je_nedvomno dose kraji so nas že videli. Povablje-ni smo tudi v Trst. Disciplina je pa takšna, kot nikier drugie! — Profesor Go- Naš APZ med gostovanjem zultat kvalitet posameznih gla- gla Jelica Siardova v zad- sov, predvsem pa odlične ho- njem monologu. Zaljubljeno mogenostd zbora. Dosegla sta jo in varano žensko je odlično prizadevnost tako Radovana podala z vso notranjo čustve- Gobca, kakor študentov samih. no napetostjo, ki taki vlogi „ . , . „ pripada. Ce k temu prišteje- V prvem delu so bile na spo- mo §e to, da je bila tudi po- redu skladbe, ki smo jih imeli vsem naravna in ni pretira- priliko slišatl na prejšnjem Ju- vala, čeprav vloga sama na- bilejnem koncertu. Izvedba je ravnost zavaja v šmiro, po- bila v splošnem boljša kod zad- ^m moramo zaključiti, da je njič — verjetno zaradi izostan- bila DJena igra najuspešnejša ka glavnega spremljevalca vseh v tem uspežnem veoeru. nastopov — treme. V prvem de- Ka.jti večer študentov Aka- lu je predvsem ugajala parti- demije za igralsko umetnosf zanska pesem Oskarja Danona le ^ v. resnici uspešen. Kozara, ki so jo zapeli resnično "oleS njihove igre nam v tistem žanru, kot naši južni le z.e/° ,u&aJ?'a gladko teko- sosedje. Ce se Tomšičeva uglas- Sa: Zi^,h°a in domiselna re- Mtev Pono,ne popotnice ne kr, ffi™* S^ffi^ fij ie z besedHam je zaradi tega Ija v »MonologiL, kjer je ta delno neuspela. Zato pa 3e fem- pakazal veliko iznajdljivosti, bol] ugajala Gobčeva uglasbitev pestrosti in adekvatnosti te- Borove balade Njene oči. mu komornemu delu. Tudi Vdrugem deluizvajana sklad- scena Mileta Koruna je bila pozabljeno bogastvo naše na- bec hudomušno umolkne. — rodne pesmi in ga posredovati Namreč slaba! Vodil sem že ne le mestni koncertni publiki, rudarske, obrtniške, delavske ba Cirila Cvetka Prleško gusti- preprosta, originalna in kjub ampak predvsem našemu ljud- pevske zbore. Toda z inteligen- vanje, je zaradi svoje folklorne svoji skromnosti zelo plastič- stvu samemu. Temu osrednjemu co je najtežje. — No, prl tem se tematike pa tudi obdelave (re- ?a- Tako so naši študentje — namenu in pravi vsebini dela mu vidi, da ima rad svoje de- igralci s tem svojim nasto- namenu ln pravi vseoini aeia mu vmi, ua ima rau svuje uc- citativ!) žela velik uspeh Kva- '6">JW 3 icm svojiiu u*isiu-študentskega zbora ustreza tudi kleta in fante, sploh pa: ali bi , " ' . " pom pokazali tolikšno mero Pred konoertom v garderobi okvir: Izrazito stilni koncertt. Večer Treh ohceti, večer Jugo-slovanskih kol, koncert sloven-skih balad — uspehi teh prire-ditev nam kažejo, da gremo po bil mogoč takšen uspeh našega APZ brez prisrčnega tovariš-kega in zato tembolj plodnega odnosa med zborom in njego-yim vodjo? liteta našega osrednjega štu- znan]a in tolikšno pripravlje. dentskega amaterskega zbora n^t M resno dela da jim fe uspehu lahko nenehno raste od nastopa do nastopa. In prav je tako! njihovemu iskreno čestitamo. -sU \ Naše kulturne stvaritve družbi In naši z glasbene? Pravzaprav je bil na njiho-vem koncertu zanimiv prvi del — skladbe štirih študentov kom-ponistov. Pndal nam je prerez dela ceiotne«?a kompozicijskega oddeika Akademije za glasbo. Kaj nam — seveda povsem ir ""i-ma'ivno — orinoveduie v Za Iva Petriča je značilen na-gel razvoj k ekstremnim sodob-nim smerem. Izšel je iz roman-tike, odkoder se je kmalu pre-ko impresionizma povzpel v ta-ko imenovano novo ctvarnost — kvartnih harmonij. Piše samo instrumenfa^no piasbo. Ke^akte- Komponisti skopih besedah o njih njihov kolega Bezič Jerko? Satno Vrenšak — Njegovo de-lo: več samospevov, solospev z orkestrom, spevi za moške ln mešane zbore, variacije, slika In sonatina za klavir, fantazija za violino in klavir ter passaca-glio za orgle nam pokaže — če ga motrimo v njegovem razvoju — da je njr | /o stilno in izraz-no izhodišče pozna romantika. Vendar se v svojih skladbah iz zadnjega časa popolnoma pribli-žuje sodobnemu glasbenemu iz-razu. ristično je njegovo nagnjenje k velikim (sonatnim) formam. Do-sedanje delo obsega: Sonato za čelo in klavir, 2 klavirska tria, sonato za violino in klavir (iz-vajano na zagrebškem Festiva-lu treh akademij, februarja 1954), pihalni kvintet, sonato za fagot in klavir, ter koncert za violino in orkester. Mimogrede: napisal je tudi scensko glasbo za Ari-stofanovo Lisistrato in Grumov Dogodek v mestu Gogi. Alojz srebotnjak je doslej komponiral največ vokalno glasbo. V svojem ustvarjanju napreduje zmerno, zato pa te-meljito. Pile samospeve in zbore na tekst svojega kraš-kega rojaka Srečka Kosovela. Srebotnjakove skladbe so peli ob letošnji svečani proslavi 50. letnice Kosovelovega rojst-va v Filharmoniji. Zelo dober samospev »Ne, jaz nočem še umreti je doživel že večkrat-no priznanje — tudi na za-grebškem festivalu. Njegova sonatina za klavir je popolno-ma v sodobnem slogu kvart-nih harmonij. Marjan Fajdiga doseldno te-ži za sodobnim izrazom svojih skladb. Ce smo pri Petriču omenili težnjo k velikim obli-kam, moramo pri Fajdigi pou-dariti smisel za male forme. kjer se slog lažje izčisti; Zato je razumljivo, da je komponi-ranje malih form v skladu z njegovim prizadevanjem za klavir. Tako je napisal suito in passacaglio za klavir, 6 mi-niatur in vrsto kratkih klavir-skih skladb (4 skladbe za kla-vir je uspešno fevajal na za-grebškem festivalu); poleg te-ga je napisal pihalni trio in pihalni kvartet. Nazadnje še drobna opazka tistim, ki še mislijo, da se glasba po romantiki in klasiki ne more več doživljati in do-živeto ustvarjati — in pri tem mislijo na njeno suotilno vse-bino: Na zagrebškem festivalu so ob Srebotniakovih Samo-spevih in Petričevi sonati kri-tiki pripomnili, da vsebujejo menda precej čustvenosti. O likovnih umetninah PREDVSEM... ... navada, da se na naši visoki umetnostni šoli, Akade-miji za upodabljajočo umetnost, na koncu šolskega leta položi obračun, je že običajna. Ven-dar — so naši mladi umetniki letos prvič razstavili izven in-ternega kroga šole. Nedvomno: Svoj način pojmovanja pred-meta v grafičnem smislu je po-kazal Maček France z listom V višavah. Pogled proti nebu je objel vrhove smrek in se umiril ob lebdečih pticah v višavi. Zivljenje se je pognalo in se umiri šele ob lepem, »toda pre-nekatera smreka se zlomi v vi-harju. V listih iz Istre pa je viden vpliv Spacalovih lesore-zov, Maček ne doseže tako moč-nega izraza. Sele ob Pirnatovi Ljubljani se zavemo, da manjka na celoini razstavi krajina. V snovi, ki je tako močno zastopa-na v našem slikarstvu — samo pomislimo na impresioniste — niso pokazali študentje z naše akademije prav nič. Morda je to odraz gmotnega stanja študen-tov. S potovanji in ekskurzijami bi bilo mnogo pomagano. Toda denar? Akt, portret in tihožitja so glavni motivi slikarskega in kiparskega dela razstave. Maveo Aco je v olju Mož s tihožitjem pokazal smotrno kompozicijo likov, jih barvno povezal in po- Morda nas bo motilo neko impresionistično občutje, ki veje iz slike. Delo je verno zrcalo svojega liričnega avtorja. Ob slikarjih le še to: prepričan sem, da je realističen način pri obravnavi slikarske problema-tike, ki se nudi študentu na aka-demiji, pravilen in nujen. Nisem fanatičen pristaš realizma, res pa je, da brez znanja v slikar-stvu ne gre. Komur so efekti dragocenejši od resnega dela bo lahko z mirnim srcem odklonil mojstra-iskalca, kakršen je n. pr. Gabrijel Stupica. Te besede niso bile namenjene niti Mavcu in ne Berniku, tudi drugim raz-stavljalcetft ne. Namenjene so bile ljudem, ki so razstavljena dela gledali in tožili nad majhno barvno lestvico, neizrazitimi toni in podobno. Skulpture petih avtorjev po-življajo prostor in dajejo raz-stavi bolj reprezentativen Izraz. Priljubljen predmet oblikovanja je našla v otroških glavicah ta-lentirana kiparka Tereza Heider. Kip Klemen kaže vse odlike Kljub pomanjkanju dobrih barv ... kdor bi v razstavljenih delih gledal predvsem ali celo samo osebne uspehe avtorjev študen-tov, bi šel mimo cilja. Vredno-titi razstavljena dela je opravi-čeno le s stališča, da so rezultat resnega prizadevanja in hotenja obvladati ono osnovno znanje, na podlagi katerega Je šele mo-goče ustvariti samostojno umet-niško delo. Mimogrede - mlsll gledolca Knez Janez ... : v risbi, ki temelji na renesančnih vzorih, torej, kije suverena oblikovalka in ne le podrejena nujna pred-loga za poznejše barvne nanose, je uspel — zlasti v ploskovnem bočenju risane glave. Golia... : Kvalitetna grafika je brez dobre risbe nemogoča; to je jasno. V litografiji Maribor ponoči pa je posegel Golia že v drug svet — na področje slikarstva. Igra svetlobe in senc nam zbudi vtis, da so močno osvetljene hiše v ozadju, — kot barvno občutene — tonsko raz-lične: dolge sence povezujejo kompozicijo; mreža svetlobnih in senčnih žarkov vzbuja vtis ustvaritve v lumlnističnem stilu. Rogelj Albin: Spomin na zimo. Kar so na Golijevi kompoziciji povezali žarki in sence, so tu uredile elegantne linije smuči. List spominja po tehničnem pri-Jemu (ne mislim na jedkanico, temveč na način stilizacije) na Melito Vovkovo in morda še dalje na Grosza. Razveseli nas pojav športne motivike. Bernik: Ob pogledu na mlado dekletce (Večerna izdaja), ki se je vsa bcrna in drobna obrnila ob razobešenih časnikih na nas, se zamislimo. Mar ni tudi človek podoben dvakrat prodanemu listu? Kdo bo pokupil časnike? Kdo bo bral v dekliških očeh njene misli in čustva? Pomislili smo na njeno življenje — in to je bil tudi Bernikov namen. V listu Mrtve ptice nam govori predvsem s kompozicijo. Težko vise mrtve živali z iztegnjenimi vratovi. mednje je v kontrast postavljena deklica z rahlo nag-njeno glavo. Vodoravna polože-na roka zaključi ves Bestav. Tako nastajajo grafike tov. Golie stavil v realen prostor. Nek prsten ton barve daje značilnost vsej sliki. Nasproti visi Bernikov Rdeči kvadrat. Delo kaže smel poizkus svobodnejšega izražanja. Rdeči kvadrat in »nevtralno« ozadje sta v neštetih barvnih odtenkih tako prefinjeno pove-zana, da je precej velika ploskev ozadja polna in izrazna, čeprav ni ne predmetov in ne figur. Vujovičm Portret dame kaže resno sllkarsko znanje predvsem v barvi. Pritegne nas tudi izraz-nost Fuggerjevega Portreta. dobre portretne plastike. Res je, da je dečko že kot model dobro izbran, a izraz prezgodnje sta-rosti, ki je na kipu viden, je delo kiparke. Tudi Sajovic je v glavi Irene, klesane iz kamna, skušal podati bolj svojo pred-stavo kot pa veren odraz mo-dela. Manj mu je to uspelo na Hermelinu, ki je nehote dobil močan dekorativen prizvok. Jarmova Deklica z brisačo, ki je mimogrede povedano, že odrasla dekliškim letom, dobro zastopa študij akta na akademiji. Tako je minil zadnji teden Radovan Gobec Za zaključek festivalskili prire ditev je bil 23. V. v Studentski menzi prvi plesni turnir študen tov pod vodstvom tov. Simonči-ča. Prvo mesto v B razredu sta zasedla Modic Sonja in Modic Samo, oba člana APK — Na sliki prizor s turnirja Z literarnega večera Prizor iz Krleževe drame »V taborišču« Slavko Belak v Pohujšanju APZ na gostovanju v Murski Soboti Lovrenčič pri delu O eni izmed naših literarnih orientacij Ob zagrebški reviji »Krugovi« Ni naš natmen, da bi Izključ-no tnformativno ali informa-tivno-kritično prikazali kultur-no in umetnišiko ustvarjanje cele generacije mladih (če osta-nerao pri tem neizbežnem ter-minu) v enem od naših ceirtrov kulturno-umetnišlkega življenja. Tak prikaz bi v tem primeru nujno moral regdstrirati soraz-merno veliko števMo imen (Krugovi izhajajo že 3 leta) no-vlh tailentov, ki so se afirmi-rali, pesnikov, prozaistov in esejistov; ker jih je leipo števi-lo, bi bilo fco v tem toratkem člank/u nemogoče. Prvemstveno bi bilo treba govoriti o dolo-čeni fiziognomiji, ki jo je mor-da časoipis dobil v slepo razpni-§čeneim ali zavestnem stremlje-nju, o realizaciji in nerealiza-ciji, o reisničnem in lažnivem, o ičustvu in doživljanju • •. Revija »Krugovi« je za&ela Izhajati pred 3 leti. Pojavila se je v prelomni dobi, ko smo se osvobajali od šaiblon in shem sovjetske teorije in prakse na vseh področjiih družbenega in kulturnega živJjenja. Prodor za-hodne literature predstavlja na vsak način osvežitev po sovjet-ski monotoniji. Odikrivaio se nova imena, prostori in kvali-tete. Odlkrivajo se tudii že dav-no odikrite stvari; kajti mlada generacija je že precej časa p.reživela pod Viplivom neke sterilne dogme in na besedo ne veruje nikoimur več. Novi pro-stori in nove možm-osti za spo. znavanja in izživilja.nja- Odkri-vajo se Lotreamon, Apollinaire, Beaudlaire, Rilke in Proust, Joyce, Dos Passos, Hemingway. FaiuLkner. »Krugovi« so na vsaik način neobhodno potreben list; pred- stavljajo možnOiSt, da se iziive 9treinljenja in težnje mlade ge-neracije, možnost, da mladi ta-lenti ustvarjajo; kajti čutijo, da morejo in morajo ustvariti ne-kaj povsem novega, svojega, speoifične.ga. Afirmirali so se novi talenti: spom.nlmo se — poleg ostadih — sarno Vladika Pavletiča, Miroslava Madjera, Irene Vrkljan, Zlatka Tomiši-5a. Afirmirali so se v glavnem pesniki. Osnovna poteza njiihove poezije je refleksivnost ali — kaikor so to karakterizirali v neikj svoji številki Književnih novin: »Za brvatske pesniike je značilno uporno in dosledno &tremJjenje, da bi našli vzroke dogajanja, da poslušajo rsz,go-vor stvari, da prodiro v njihovo globino in globino skTivnosti življenja, v njegove bolečine.« Prozne priloge v časopisu so v primeri s poezijo, ki je ne-dvomno kvalitetna, občutno slabše. Proza nujno zabteva fiksacijo nekega objektivnega materiala, ne dopuš^a toliko svobode ustvarjalcu pri begu v njegov, izrazito njegov svet; in zdi se mi, da ravno to pred-stavlja preizkusni kamen — preizikušinjo, ali se more ustvar-jati in kaj se more ustvariti samo z osvojitvijo nekih for-malnih pirilagoditev sodobnernu izrazu Mar ni nevarno.sti, da se ta forma usmeri tudi na kr-vo pot, če za delom ustvarjaJca ni resničnega doživl.jaja, doživ-Ijanja, kl bi bil kot tak spo-znan in obliknvan? O'glejmo si samo prjloge iz na primer zad-njih šitevilik: Novele in pripo-ved'ke, Ni obso^ihe, ni kazni. Violina, Ljubezen v gaju itd Brez ozira na to, ali so njihove teme vzete iz periode druge sve- tovne vojne, partizanstva (raz-meroma malo) ali sodobnega življenia (moitivi osaniiljene eksistence, penzionistl in biod-nice, vprašainje vesti), se doga-janje odvija v nekem nedolo-čenem prostoru in času: vse te zgodbe kroničroo bolujejo v brezziraičnem prostoru, vakuu-tnu, kjer osebn&sti v svojih ho-tenjih, razmišdjanjih ln odno-sih čustvujejo in se vedejo ka-kor somnambulisti. Od Hemingwaya in Dos Pas-sosa, kot dveh vzornikov, ni ostalo v teh stvareh nič, razen bolj ali manj uspelega obvla-danja formalne strani imodeirne-ga izraza. Svet in dogajanje, čas in Ijudi, skušajo avtorji do-življati z istega aspekta — z njunega aspekta, a ne iz nepo-srednega odnosa umetn:.ka do življenja. To ne pomeni nika-kršne obsodbe, vendar pomeni, da je treba dati stvarem njiho-vo pravo ime in mesto: to so v gilavnem eksperimenti in ni-kakršne ustvaritve. In kskor hitro se poskuša iti iz tega aspekta, iz te faze direktno, sa-mostojno pot, pa bodi to z ne-kim nasilniim prebijanjem ali popolnoma razipuščenim preda-janjem stihiji čustev in doživ-ljanj, te6aj vodi to samo v goli brezskrbni iracionalizem ,ki ni-ti ni doživljen kot taik v stvar-nosti, pač pa samo misH, da je dioživljen, oziiroma hoče, da je doživljen. Vidi se, da te težnje, to pre-dajanje iracionalnosti, ni r>ri-neslo nikakršnih resnih rezulta-tov. Miroslav Feh&ler, eden iz-med talentiranih kritikov, je objavil niz člankov, v katerih poakuša analizirati fenomen urnetniškega ustvarjania s stali-šča trenutnih pofcreb. Povsem pravilno postavlja v prvo vrsto, kot neobhodeii pogoj današnje umetnosti, spoznanje, objefctiv-no in nedvoumno spozn^nje. Navedimo nekoliko dobrih for-mulacij iz njegovih razmiš-Ijanj. O razmerju med< poezijo in lirskim doživljanjem pravi: Poezija ni v lirskem došivljs-nju, ni v njegovi verbalizaciji, ampak v verbalizaciji onega, kar je pesniik v njem in o njem spoznal. Na dirugem mestu pra-vi o nevarnosti predajania bio-Iošk&mu in nagonskemu: Glori-fikacija biološkega ni specifična samo za fašizem, ampaik za naš vek sploh — v toliko, v koli-kor naša doba sploh tendira proti njemu. Sodobni poeti ni-so fašisti po ideološiki orienta-ciji; to so po duhovni stiruktu-ri- Iz fašistične struikture duha nastaja tako hitlerizem, kakor narodnjaštvo. Rešitev pred kli-cem pragozda je danes samo v povečan: intenzivnosti spoznava-nja. Verujem, da je edina pot literature, ki hoče in ki preten-dira, da se naziva naša sodob-na literatura: pot spoznavanja, pot hrabrosti spoznavanja, čim objektivnejša vsebina in šele s tem dejansko tudi sodobna for-ma, sodobno oblikovanje. Ta hrabrost spoznavanja, hrabrost umetnika, da gleda naravnost na probleme, nsravnost in kritično, ne bo ležaJa na liniji malome-ičanske mentalite^te, ki ustvar-ja svoj svet in se zapira vanj kakor v zaoarani krog, kjer se več ne živi, ampak samo vege-tira; niti na Iiniji meščanske mentalitete, ki se v glavnem ravna po shemi: režimski all nerežimski, liberalizem ali kon-servatizem Kajti jugoslovansika stvarnost ni režim niti ne želi, da bi to bila; ona že zdavnaj prehaja ta pojem. G. M. KULTURNA TRIBUNA Janez Menart: Ljubezen Ljubezen moja je koi Med, plašljiv otrok, kakor tepen otrok Ijubezen moja je. Nekoč pa vendar bo vsa druga, kot je zdaj, kot razcveteni maj Ijubezen moja bo. In stihi bolečin in žcdjenih dobrot tedaj utro si pot do tujih bolečin. ln v srcih šel bom v svet kot dobra bit Ijudi, kot dobra vest Ijudi bom v sto smereh šel v svet ln ko bo najbol) tih najbolj tenak dvospev, Ijubimec vanj bo vplel moj polotožni stih. In mehki njen poljub, njegov mehak objem, bo tudi moj objem, bo tudi moj poljub. In zmerom lep in mlad brez konca snubil bom, brez konca Ijubljen bom, ves svež in lep in mlad. Pa naj Ijubezen je kot bled, plašljiv otrok, kakor tepen otrok, Ijubezen vendar — je , Ciril Zlobec: Eno življenje Pravijo: eno življenje, ena pot do konca dni. Jaz pravim: ko ti si res ti in jaz sem res jaz, tak tuja, tak daleč sva si kot poldne in pdlnoč. Pra/vijo: eno življenje ... Da, le ko eden omaga, truden, ubit — ne več poldne — večerni mrak, ne več polnoč — jutranji svit. Da, le ko eden omaga in je drugi še ves šibak. Pravbjo: ena Ijubezen, eno življenje, ena Pot, rrurna smrt in skupen grob. A jaz pravim: dvoje Ijubezni, dvoje življenj, dvoje poti in m-nnan — gorja in tepob! Ob sporedih jugoslovanske kinoteke Zelo dobra, četudi komercial-no najbrž ne najuspešnejs^ mi-sel, je predvajanje vrste filmov iz začetkov Ln prve kilaslne do-be filma. Gledalec, ki mu nl samo za Stevvsrta Grangerja in Roberta Taylorja, bo v teh ve-čerih lahko našel zelo verno podobo prejšmjih časov nemega in zvočn&ga filma, kar mu pa spet služi za boljše Ln pravič-nejše ocenjevanje sodobnih ustvaritev. Posebmo L >gat spo-red se nam obeta sedaj, ko je francoska kinoteka prepustila jugioslovanski v predvajanje tri-inpetdeset sporedov z najbol.i-šimi in najslavnejšimi filmi z vseh epoh francoskega filma. Lshko bi ornenili samo eno po-m;njkljivost, ki pa je dovolj veli'ka iji obeta v prihodnosti zmanjšatj število gledalcev na minimum, to je odsotnost slo-venskega prevoda, bodisi ds bi bil v običajni obliki podnaslav-Ijanja, ali pa, če to iz tehniičn h ozirov ni mogoče, v istočasnem prevaianju skozi ojačevalec — tako kot ]e bilo to ptfj filmu Povest o Minniverjevih. Ta možnost pa je-bila uporabljena samo enkrat, verjetno iz vz.ro-ka, ker je nekatere, ki origi-nalni jezik obvlsdajo, motila. Toda to ne bi smel biti krite-rij; mogoče tiste ki znajo je^zik, res neikoliko moti — toda zato tistim, kj ga nlso vešči, zelo mnogo pomaiga in če tega ni, izgubi filim zanje pol smisla. V poče*ku smo videli dva ru-ska iilma u zgodnjih let: Ge-neraiino linijo slavmega režiser-ja Eisensteina in Tihi Don 01-ge Preobraženske. Prvi nem, drugi oizvoiien, prvi starejši, drugi mlajši, in prvi nedvomno precej boljši kot druigi. Eisen-steinova Generalna linija ni film v našem sedanjem smislu pojma — tako ne, kot ni bil njegov naijsbvnejši film Kri-žarka Poitemikin. Danes se je film v resnici približal v nekem smisloi literarnim tvorbam, če-tudi vsetbuje poleg tega ne-dvomno tudi pantomimične, bsrvne in glasbene elemente. Vendar sta beseda in za njo skrit literarni smisel prevlada-la, zato — mtoogrede rečeno — tudi ni več prav, da omenjamo kot tvorce filmov samo rei:-serje, scenariste pa enostavno izipušičamo, saj je to ustrezalo nekdanjim dejstvom nemega in prvega zvočnega filma, danes pa nikakor ne več in je scena- Pesniki Menart, Zlobec in Kovič rij bistven in konstituti-ven del filma- Generalna linija pa ie še vse drugačna. Beseda nima posebno velikega pomena, vse, kar bi labko iaražala, izraža režiser z drugimi elementi: s situacijo, s kretnjami, z mimi-ko, s shko Zato je tudi naše presojanje takega filma od se-danjega presojanja raz-liičTio: li-terarni elementi so manj važir, bistvo vrednosti tiči v spretni In domiselm situaciji, v vzbu-janju atmosfere, v filmski sli-ki pokrajine, še bolj pa spopa-dav med protagonisti, v grsd-njl te sli'ke, v onem osnovnem tonu, ki ves film preveva in lci je resda bolj specifidno filmisk; kot pa današnje bistvo filma. Toda kljiub terrm, da je film se-daj izgubil ni specifičnem film-skem načinu izražanja, je pa beseda tolikn močna, da to iz-gubo dieselero n3domest.i, kajti literarna umetnina ie od mi-mične nedvomno višja. Generalna limja je zelo živa-hen film, poln huimorja, ki pa ni sam sebi namen — kot je bilo to žal v tistih časih v fjl-mu prevladiujoče in kar je de-lalo iz tilma običajno zabavi-šče — amipak je samo druga plat toplemu sočutju s človeško nesrečo; neposredni odnos do človeka, ki je tako znsčilen za ta film, je sestavljen iz dveh pJati: iz tragiene Ln iz komič-ne; notoen junak ni tako nesre-čen, da ne bi bil tudi v nečem lahikoten m vesel, nabena si-tuaciia ni tako težka, da je ne bi mogla ukinjati iskrena člo-veška vera in v tem svojem tragično-komičnem odnosu do življenja je Eisenstein pokazal nedvonriino velia bi bilo za nas sprejemljivo- Iz-reden užitek pa nam je pri-pravljaLi inscenacija, ki je po-snela svoje scene po starih re-nesančnih podobah in je s tem postavljala dogajianje v okvir, ki ga je bilo že samega na sebi moč uživati. Za Romeom in Julijo, ki je prilično stsra predvojna ustva-ritev, smo bili prestaviljeni s sodobnim filmom Povest o Min-niverjevih v povojno življenje In ne samo v videz življenja, temveč v resnično življenje. Reči moram, da že dolgo nisem videl tako intimnega, pristnega, toplega in skromnega filma, ki bi vseboval toliko nežne lepote, sanjave poezjje in prave, po disciplini urejane čustvenosti in moralnosti. Odnos med možem in ženo, ki nam ga je film ima-giniral, je bil nedvom.no ide.-.ilen odnos in kljub temu nič manj realen Ne samo po čisto estet-skj plati, temveč tudi po tem, kakšne praktiene pobude nam je lahiko dal za naša lastna živ-ljenja, je bila Povest o Minni-verjevih sijajen film. Tista ti-pična angiešJca družitev čustve-nositi in 6iscipLine, poezije i'n mere, obnajanja in resnione človešike topline, videza in bi-slva, legalno.sti in moralnostj — bi lahiko vsem nam predsbavlja-la stopnjo, ki je še nismo do-segli in ki jo je nedvcmno vredno doseči. Vemo sicer, da ta sinteza ni stalna, da je rr.ino-gokirait satno navidezna in da Angleži bolehajo na tem, da jim izgi^ne za videzorn vsa no-tranja čfloveška vsebina in d3 ostajajo le formaLni stroji btez strasti in breružbene,ga sisterma. ki tako nasilno ovira nedisciiplini-rani, nasilni in egocentiričmi razvoj poedinca in njeigove pr1-rodnnsti. To'6a — simtezia, ki nam jo kažeta Minniverjeva, vsefcima njuneiga živlijenj'3, po drugi stran; spet ddkazuje, da ni samo tako kot pravijo neka-teri krjtiikd angleške discipline in opozisrja na njihova površma in preveč posplošena opazova-nja- Prav zato je prav, da narn je KJinoteka te film posredo-vala. V okviru Fra,ncoske kinoteke nam je bil prvič predivsjan naj-silavnejši R©n6 Clairov predvoj-ni film Pod p-.riškimi strehamii. Res: v njem je ves Rene Clair: osnovmi problem, ki je večna tema njegovih filmov — ljufoe-zen im večna antitetična sprem-ljava te Ijutoezni — ironija lju-bezni teir življenja. Tudi Rene Clair je nadaljevalec Eisen-steina in Chaiplina v svojem tragikomičnem pojrnovanju sve-ta. Eisen&tein je bolj strasten, bolj verujoč, bolj razgiban — Chaplin bolj otožen ki bolj me-hsik, iftalijansiki n&orealisti bolj stvarni in družibeno kritični, Renč Clair bolj poetičen in lahikoten- Pod parišikimi streha-mj je nekaka prva varianb3 fil-ma Molk je zlato, kjer pa se je lahkotnomu čustvu pridru-žila še poezijia nostalgije in spomina. Molfc je zlato je tebt-nejši, težii, človeško pomemb-nejši, nekak stairejši brat mlaj-šega Pod pariškimi sitrehami, kj-er sta bili samoironija in lju-bezen še preveč lahkotni, da bi nas pretresli- Toda v bistvu je v njem ves Cla:r: prikazuje osamelost ljud:, ki pa ni nikoli pretirana osamelost, ampak vedno znova najde povezavo s soljudmi; ne-sreoa v ljubezni In sprejemanje te nesreče kot na-ravnega in nujnega to-ka stva-ri, življenje je bedno, revno, nepreračunljivo in nezakonito in je vendar vredno življenje, pol-no poetičnosti in smisla. Ta človešlka skromnost in to otož-no druženje ironije z ljutoezni-jo, vere z nevero, optimizma s pesimizrnom nam sipet vsem lahko poleg estetske veljave od-krivata tudi povsem praktične pobude za la,stno življenje. Cliiirov! ljudje fcrpe, toda nihče se ne utaplja v lismiljenju dx> samega sebe, nihče ne jemlje tega za svojo zaslugo, nihče enostavno ne meri soljudi s svojimii čustvenimi in pristran-skimi merili, ampik vsakdo ho-di svojo lastno pot, ne giede na kogarkoli. Tu se lahko uči-mo tako strpnosti kot sfcromno-sti in treznosti in kljub temu, da imata tudi te dve karakte-ristiki upravičeno svojo nega-tivno dopolnilo — kot pač vsa-ka sodba na tem svet da strp-nost povzroža dezinteres za so-človeka in da trez.nost povzro-ča hJad do sočiloveka, sta ven-dt"T taiki, da bi na nai pretiran in mnogokrat svojevolien inte-res za sočloveka in naso preti-rano čustvovanje do samega sebe vplivali kot nujno potre-ben balzam. Ti sporedi JugoslovaTiske ki-noteke po estetskem in moral-nem vrednotenju &iceor niso vsi najiboljši, vendar pa so vsi res-ni m imajo resne pretenz.ije. Zato pomenijo tudi prepo^treben protiutež vsskodnevni šrniri, ki nas v običajnih sporedih ki=r zasipava. AS Saša Vuga bere svojo prozo Končan je študentski fesfivai v Beogradu Pred dnevi se je v Beogradu končal letošnji študentski fe-slival, ki se je začel že 10. aprila s prireditvijo najboljših nastopajočih skupin z vseh fa-kultet in akademij. Letošnji festival beograjskih kolegov se je odvijal predvsem na fakul-tetah, le zaključna predstava je bila v beograjskem dram-skem gledališču. Računajo, da je na raznih prireditvah, kul-turno-umetniških, športnih, na predavanjih, izletih in ekskur-zijah sodelovalo okrog 15.000 študentov. Razen tega bodo kmalu začeli z organizacijo štu- Na literarnem večeru Dve knjigi Miška Kranjca Po daJjšem času se je pisa-telj Miško Kranjec oglasil kar z dvema knjigama. Kljuto teiriu, da sta v osnovi med seboj po-vsem raziičini, tvorita vemdarle nekakšno celoto. Prva »Imel sem iih rad«, je obračun z mla-dostjo, druga je slavospev do-dočnosti m obeneim nekakšen zanosen credo — »Nekoč bo lepše«. V prvi je iz odnosa do lastne mladosti pisatelj poizkoj-šal ustvairibe knji-gi v mnogočem podobni. K njih notranjj sorodmosti se bomo po-zneje še povraiM, oziro-ma io podrobneje analizirali. 1. Knjlga 0 mladosti in Ijudeh, ob katerih je pisatelj živel zo-r-na leta svojega življenja, ima sirmboličen naislov — »Imnel sera jih rad«. Ni težko aganiti, da meni s tem pra-v one ljudi, ka-terim je že zidavnaj odpusti.1 vse krivice in slabe lastnosti, ljudi. k.i so ostal: v njegovem sipominu živi s svojimi deli ne glede na to, kaikšna so pravzaprsv ta de-iania bila. Vse, kar se je zgo-dilo, je že tako odimsknjeno od n;egovega ne;posrednega čustve-nega doživljanja, da je nad vse-mi doživeitji suveren, oziroma so ta zaaj samo še neka irna-nentna dejstva iz preteklosti Sodeč po notranji strulkturi teh dejstev, se je pred pisatelievi-mi o^mi izkristalizirda neka izpremenjeTia, lepša podoba nje- dentskih festivalov v Smede-revski Palanki, Zrenjaninu in Kosovski Mitrovici. Najvažnejša manifestacija le-tošnjega festivala je bila vse-kakor tradicionalna zdrav-stvena anketa medicincev in farmacevtov, v kateri je sode-lovalo 2000 študentov. Likov-niki so razstavljali grafična dela. Glasbena akademija je nastopila v Zagrebu, dočim so se ekonomisti s svojim festi-valskim programom napotili v Skoplje. V športu so bolj važne prireditve: prvenstvo v košar-ki, odbojki, namiznem tenisu, izleti planincev, tekmovanje v plavanju in veslaška regata. Dramska skupina osrednjega študentskega kulturno umetni-škega društva je postavila na oder uspelo predstavo »Prepir v Mirgorodu«, pevski zbor eko-nomske fakultete pa je naštu-diral nekaj težjih skladb. gove mlatkisti. To pa je ne-dvomno slabost giradiva, katere-ga o.bravnava Miško Kranjec v vseh 13. novelah- Dogo-Ji.ci in de.;stva, ki tvorijo neko dolo-čeno obdobje, ohranijo svojo su>bjektivno- podobo toli'ko časa, dokler je v nas živ m priCu.^oč čustven odnos d« njih, v tre-nutku pa, ko ta odnos izaubi-mo, vidimo obdoDje v drugač-ni, često le nsvidezno objektiv. nj luči. Tako je avtor na enj strani nad pre^tekloistjo suvsren, saj je i^guibil 60 nje n&poisrod-ni, osebno pnizadeiti odnos; na drugii strani pa si je s?im ustva-ril do nje nov odnos: ;z sipo-mina na svojo miladost je iz-delaJ i,dil:^no čustveno podobo, ki ueaja celo njemu sarnemii. Da, Uhko bi dejali, da je avto-biogirafski pastorsl iz Preikmu.r. ja v bistvu samo poetiziiran p:.s-čev odnos do samega setoe; v tem oziru je avtor do S3m;g3 sebe vseskozi dosleclen, saj za«. vestno ustvarja življen:ske pri-zore, polne nečesa idilično ]e-pega na ta nsčin, ča hoie po-zabi vse, kar bi po njepovem mnenm sk^zilo njegove lastne sopmiine. Zairsdi tesa p? je av-tor nujno zelo bnizu nevarno-st'. da izikrivi svoio o^e^no r&i-ničnost y s^ntimeint^lizir^Tio priipovpd. Tej nevarnositi se Mi-šfico Krsniec ni znal vedno fooovAti in z-^el min-c^okrat v čustveno zamaiknje^nost. Pa vendar knji.ga »Itit?] s^m jih red'« l°hiko u?jaja. Vsr vcli-li^n^ poeHčnost kmeokesa živ-l'enia ie v svoiem bisitvu v^->-d^rl=> DCtrsana siimipati*no. ts.ko da nehoie že s^ma po sp'bi nri-teisme braJca- Tu so 1 iiud^e, ki v zoo^ibah n^sto^ajo s svoirtn »d-o-brim« od.nosom do živVier«ia in dosaiania. ustvp.na'0 med CO-boi K*oHre« odirose in so ko1 t?ki sploh zelo pri;etni Na sip.V>šno se km.ii.eg »Trn^l sem ;ih rsd« st!Jm np rstzFikuie rnr^Tn od doseda.n^h kn;'i« M:a Kranjca. N^ičin obdelav« snovi t€r pro.blemi, ki iih pisaitfli ^h-r^vnsva, so n^k^e še v°i^o i?ti. kot so b-Mi doslsi. L''Ud.ie so nqsl:ikand mo^o+o.rio. vsi so nekie s^edi doaaranj?>. a vendsr se z njimi (t. j. v niih) rrav ni* ne z«odi. nn^e"!°n izni?d rrih ne cbl^kiuip živl'e"ip. t«im-vf** «o.tt>o nrrn.bp. cMiikuie iih ž.-vljenip, vsakd^nio-st vrn ^zsi-Inie o^oi-iitve, z»T'di k^terih-na navs^a^n^e ni ni^ dru?^?0 vot je bilo poprei. Svet, ki S^ Mi-5iVo Kran'pc pcro:.siije v teh «vo-jih novpl^h, os+a^a p^k in "»-iz^rpTn^njeT!, ekor^i d=i b! l"hko rpfeli, da ie v svoiem bi,s>fvu to živlienje s*atično — d^ nj oto_ ces, ki bi izzv^l v ljudeh od-govariajoče procese. LIST STUDENTOV LJUBLJANSKE UNIVERZE Urednik Primož Kozak, študent filozofije. Naslov uredništva In uprave: Ljubljana, Miklošičeva cesta 5a. — Letna naročnina 200 din, polleltna 105 din, četrtletna 53 din. - Izhaja vsak drugi petek. — Tisk tiskarne .Slovenskega po-ročevalca«. - Rokopisov ne vraCamo. — Narofnino nakazujte na tekočl račun NB 6O6-T-841. Kakšna sreča, da je človek Španec in razbija izložbena okna »Dvoje najboljših stvari se iahko pripeti modernemu sli-karju: prva, da je Spanec, in druga, da se piše Dali. Obe sta Be pripetile meni.« Tako je na-plsal Dali lastnoročno leta 1941, potem, ko je bil star 37 let. Ce-prav veliko ljudi gleda nanj z odporom, posmehom in začude-njem, je na zapadu njegovo >me 4e vedno v modi. Prav sedaj razstavlja v Rimu svoje slike ob podpori rimske vlade in aristokracije, kar meče na nje-govo, že tako problematično osebnost, še bolj sumljivo luč. Rojen je bil v bližini Barce-lone, kot notarjev sin, in kasne-je obiskoval umetnostno akade-tnijo v Madridu, odkoder so ga navsezadnje izključili zaradi ekstravagantnega vedenja. 2e od rane mladosti je kazal iz-bruhe histerične jeze proti svo-|im sošolcem, ko pa je leta 1939 razstavljal v elegatnih prostorih Bonwitt Tellerja v USA, je prekosil sarnega sebe. Daii je tameril nekatere izpremeinbe la razstavi, ki so jih naredili srez njegove vednosti, in v ivoji jezi hotel razbitl kos jpreme, po nesrečl Izgubll rav-lotežje in zgrmel skozi lzlož-aeno okno na cesto. »Posilje-iralec javnega mnenja« in »ge-lialen, toda blazen« — to so komentarji k njegovi razstavi v Rimu, nakar odgovarja on sam: »Edina razlika med menoj ln blaznežem je ta, da nisem blazen.« Dali je v Parizu vodil revolto proti absiraktni Karkoll si že mislijo o njem, ko pravijo, da uničuje velik talent na nesmislih, mu vendar priznavajo izredno lahkotnost pri obvladamju sllkarske tehni-ke in občutje za barvo. Neka-tera njegova dela so tako ostra in precizna, kot na roko nasli-kana fo^tografija. Nikogar ni, da bi mu dejal, da ne zna sll-kati — toda to, kar slika, je vprašanje zase. Ceprav sam lz-javlja, da rlše za široke mase, se mu zdi povsem naravno, da Ijudje njegovih slik ne razume-jo. Ce mu smemo verjeti, ni nihče bolj presenečen nad tem, kar se pojavi na platnu, kot slikar sam: »Jaz sam jih sprva sploh ne razumem. Tam so vča-sih simboli, ki jih nikoli ne morem razložiti.« Podzavest, sanjski svet na platnu in Freu-dove tearlje; to je njegovo de-lovno področje. Spanec jc zanj pošast, kajti v sanjah so ljudje prosti, da počenjajo najbolj raz-lične zločine in sanjajo stvari, k! jih čez dan z razumom poti-skajo v podzavest. Ko je leta 1928 Dali prlše) v Pariz, je bil sprva par let pod vpllvom Picassa ln se navduše- val za kubizem in abstraktno umetnost. Toda njegova narava ni bila ustvarjena za tako umet-nost. V kratkem se je odločil, da se posveti upodabljanju svo-j:h sanj ln paranoičnih vizij. Postal je uradno priznan surre-alist. Na tej prvi stopnji je bil še pod vplivom Italijana Gior-gia de Chirica, ki je poudarjal nostjo: številčn^ce ur, ki vise kot ovenele omlete po drevju; senca leva, ki se pnbližuje na-gemu človeku, skritemu za rju-ho; gigantski ženski akti, iz katerih se da potegniti cela vrsta predalov. Nekaterl so na/pol odprti ln lz njih vise rdeče cunje. Nadalje žirafe z gorečimi vratovi Ln drugi pro- postane prav zaradi tega !z povsem gole peščene plaže ob morju neresnična, sanjska, kjer je zvok zamrl in se dogajajo čudne stvari. »Revoluc v španiji«? Ko že govorimo 0 Daliju !n surrealizmu, ne moremo mimo del Staneta Kregarja, ki je po SLIKARJI O KATEKIH GOVORIMO globoko perspektivo, k! gledal-ca kar potegne v prostor; in to v č asu, ko so kubisti začeli opuščati tretjo dimenzljo. Od Chirica, kl je v svojih melan-holičnlh podobah praznih ftaii-janskih trgov veliko bolj lirl-čen kot Dali, je prevzel tudl protlnaravno osvetljavo, da bl tako čimbolje izrazil na platnu atmosfero halucinacij In sanj. Mama, jčka je ranjen! V nasprotju s kubisti ln ab-straktnimi slikarji, ki so svoje slike označevali s številkami, je Dal! opremiil svoja dela z dolgimi naslovi, ki so ^časih prav presenetljivi: Dva kosa kruha, ki izražata čustva Ijube-zni, ali Duh Vermeerja van Delfta, ki se lahko uporabt kot m:za; Uran in melanholična atomska idila itd. Tem naslovom primerni so predmeti na platnu, narisani s pravo fotografsko toč- Salvator Dali duktl njegove domišljlje, po-stavljeni v sanjsko pokrajino z morjem in skalami bizarnih oblik. V celi vrsti slik, ki so nastale v lefih 1934 in 1936 na plaži v Rosasu v Spaniji, siika obalo morja, kjer je živel kot otrok. Osrednji flgurl teh slik sta on sam, kot deček v mor-narski obleki z obročem, in nje-gova dojilja. Značilna za ta de-la je sproščena liričnost In luminoznost. Toda Dali ne bl bil on, ee ne b: v to poetično podobo morske obale v opol-danski ali večerni svetlobl, po-stavil človeške tigure, ki so ta-ke, kot bi biie projecirane s projektorjem na pripravljeno ozadje. Wagner z baletko, kla-vir, mož z Gerard: slamnlkom in trdo ovratnico, v telnvniku ln suknjiču, ki z rokaimi na hrbtu naglo koračl po plažl — figure, ki očividno nimajo no-bene zveze s pokrajino, ln kl svoj vrnitvl Iz Prage leta 1934, postal slovenski surrealist. Med drugimi deli je leta 1937 nasl:-kal oljnato sliko, ki ji je dal naslov Revolucija v Spaniji. Bosonog deček v kratkih hla-čah in mornariškl bluzi nam obrača hrbet In gleda na nek predmet, ki leži, pokrit z rjuho, na obali morja. Z levico držl lesen obroč — otroško igračo. V ozadju se morska obala za-ključuje z gorami, v levem de-lu slike pa stojita na vrtnem stolu vaza z neko vrsto bodeče neže in prevrnjeni svečnlk. Dali je že v letih 1934-36, kot sem omenil, risal scene s plaže v Rotsasu: Spectrum sex appe-ala (1934); Paranoična astralna podoba (1934); Poldne (1936); Kemik, kl dviguje s skrajno previdnostjn vel:k klavir (1936). Centralna oseba na vseh teh slikah je dečev v mornariškl ohlekl ln kratkih hlačah, kl, naslonjen na obroč, sredi sanj-ske pokrajine povsem neprizade-to in z otroško radovednostjo ogleduje ogromen razpadajoč žensik akt, podprt z bergljam:, all druge fantastične figure. Ta deček je Dall sam, ki se je tu povrnil v svoja otroška leta. Podobnost Kregarjevega dela z Dalijem je očividna: pozorišče je isto: morje, ki se z leve za-jeda v skalnato obalo, gore na obzorju !n deček z obročem v ospredju. Kregar je spremenil dimenzije, povečal dečka in ga zasukal s hrbtom proti gledal-cu, namesto sex appeala, pod-prtega z Dalijevo bergljo (ki jo je Kregar uporabil v Romarju), pa je narisal bolj pahleven predmet: Stol, vaza s cvetlica-ml in prevrnjen svečnik. Kregarjeva surrealistična fa-za je preveč nenadno prene-hala, da bi lahk0 0 njej govorili kaj več. (Danes je Kregar naj-bolj eksponiran slovenski ab-straktni slikar.) Zaključek, ki ga potegnemo ob primerjavi vzornika in posnemalca v slu-čaju Revolucija v Spaniji, je za Kregarja zelo negativen. Manjka mu fantastično občutje, ki veje iz Dalijevih del. Po-vsem anatomsko je Kregarjev deček lesen ln kretnja njegove levice, s katero togo drži lesen obroč proč od sebe, je nepre-prlčljiva, če jo primerjamo z Dalijevim pokovcem, ki se je sproščeno naslonil na svoj obroč, tasukal glavo in radovedno gle- da. Stvar, ki jo je Kregar po-zabil, je poetični učinek tretje dimenzije v surrealističn;h de-lih in precizne tehnike, ki mo-ra bit: dovolj fina, skoraj fo-tografsko natančna, če hoče umetnik doseči kontrast med sanjsko vsebino in fotografsko formo. Dalijc brmo viceli v filmr »»Urcčen« Ne ravno njega, pač pa sanj-ske scene, ki jih je narisal za film Alfreda Hitchcocka: Uro-čen z Gregory Peckom v glavni vlogi. Film obravnava psiholo-ški problem (na hollywoodski način); kaj več o njem bo po-vedala naša filmska kritika. Preosta«e samo, da izrečemo 0 Daliju nekaj besed za zaklju-ček. Njegova nevarnost je prav v lepoti in zapeljivasti nekate-riiii figur, k: se nenadoma spre-tnene v strahovite disproporcije, izrodke najbolj bolne fantazije. V USA, kjer živi od leta 1940, je zelo popularen. Ali je Dali fenomen, ki je postal slaven zaradi nenavadne tehnike, ča-robne domišljije in smisla za popularnost? Ali odraža, čeprav v pretirani form:, razkrojeno psih-ologijo zapadnega človeka? Naj bo že karkoli, to so vpra-šanja, ki mučijo Zapad. Dalijev surrealizem v slovenski likovni umetnosti n! našel plodnih tal in ga danes štejemo že v pre-teklost. Zupan France TIVAL • FESTIVA^ • FESTJVAL • FESTIVAL • FESTIVAL • FESTIVAL • I^ESTIVAL • ^STIVAL * FKSTIVAL © fESTIVAL • FESTIVAL • -ESTIVAL • FESTIVAL • FESTIVAL USPELl SMO! Festival je končan. Sportne prireditve so za nami, le odboj-karsko prvenstvo, ki je bilo pre-loženo zaradi tehnič-nih ovir, bo na sporedu v soboto in nedeljo. Brez oklevanja lahko ugoto-vimo, da je športni del festivala lepo uspel, čeprav je spored precej motilo slabo vreme. Vse sekcije, z malimi izjemami, so se lepo pripravile na te vehke prireditve in tako dokazale, da je šport med študenti priljub-ljen in lepo razvit. Zadovoljni smo bili s prireditvami atletov, judistov, veslačev, šahistov, na-mizno teniških igralcev, strelcev in drugih. Le ena senca je v tem festivalu. To so košarkarji, ki so nas osramotili in dopustili, da ne moremo reči: festival je potekal brez napak. Katere prireditve lahko šteje-mo med najbolj uspele? Tu se bomo težko odločili, kajti takih, ki so svojo nalogo izpolnili po- o!nom'i v redu ie vecina. Vin-dar lahko posebno pohvalimo šahiste, judiste, strelce in ve-slače. Dobili smo vtis, da so se. ti najbolj potrudili, da bi festival uspel. O organizaciji festivala se lahko pohvalno izrazimo. Nekaj TUDI ŠAHISTI SO SE ODREZALI 19. maja so šahjsti priredili festivalski brzoturnir v šol: na Grabnu. Sodelovalo je 19 lju-biteljev šahovske igre. V fina-Ju se je sestalo 8 šahistov, naj-boljši uspsh pa je dosegel Tram-puž, kj jc nabral 6 in pol točke. Za njim so se plasirali: Kos 5 :n pol, Ačko 4 in pol, Moslar 4 itd. lt>. maja je bil v Sahovskem domu dvoboj med šahovskima reprezentancama Univerze ln srednjih šol. Zmagalo je mo-štvo Univerze z rezultatom 37 : 13. Igrali so na 50 deskah. To je že tretja zaporedna zma-ga naših študentov v tem tek-movanju in z?:to so iobil; pokal Zveze športov Slovenije v traj-no last. Dosedanji dvoboji so se lz-tekli takole: 1948 Univerza, 1949 Srednje šole, 1950 Srednje šole, 1951 Univerza, 1952 Univerza, J954 Univerza. V sredo je odpotovala ekipa LUSK v Nernčijo na 10-dnevno turnejo. Ekipo sestavljajo isti igralci, ki so dosegli v Valjevu tretje mesto v državi. Ekipo vodi tov. Berglez. V naslednji števiJk: bomo objavili rezultate. ki so jih. naši šahisti dosegli v tujini. NAŠI NOGOMETAŠI Studentska nogometna repre-zentanca je odigrala na svoj. turneji po Grčiji tri tekme Prvič so nastoipili v Solunu s prvakom severne grške lige PAOK in izgubili z rezultatom 4:0. Tudi drugo tekmo so igrali v Solu.nu, a to pot so zmagal: s 3 : 2 nad Apolom. Tudi v Bo-solu, kjer so igrali proti Olim-piakosu, so naši študentje zma-gali z 2:1. Uspeh naše repre-zentance je zadovoljiv, le prvi poraz je precej neugoden. napak gre na račun obsežnega sporeda in velikega števila igrišč. Ce bi imeli svoje centralno lgrišče in dvorano bi bilo seveda lažje. Ugotovitve s tega festivala so torej ugodne in vzpodbujajoče. Mislimo, da je bil prav ta festi-val, ki je bil obenem tudi revija vsega športnega dela na naši Univerzi, mejnik v delu Aka-demskega športnega odbora. Le-ta bi moral pripraviti vse po-trebno za ustanovitev samostoj-nega študentskega športnega društva, ki naj bi se ustanovilo najkasneje v začetku prihodnje-ga študijskega leta. Geografi zmagali v namiznem tenisu V okviru študentskega festi-vala je Akademski namizno teniški klub organiziral ekipno prvenstvo Univerze v namiznem tenisu. Tekmovanja se je udele-žilo 8 fakultet. Ljubitelji namiz-nega tenisa, ki so prisostvovali prireditvi so bili priče napetim borbam, za kvaliteto igre pa so poskrbeli nekateri najboljši slo-venski igralci. Največ izgledov za osvojitev prvega mesta so imeli gradbe-niki s svojim izenačenim mo-štvom, v katerem je nastopal tudi znani Rebolj. Vendar sojim geografi z odličnim Ahačičem na čelu prekrižali račune. Ostala moštva zaradi neizenačenih igralcev niso mogla upati na kak boljši uspeh. V finalu so se srečali gradbe-niki in geografi. To srečanje je bilo zelo dramatično, kajti do zadnjega se ni vedelo kdo bo zmagovalec. Pri stanju 4:4 je uspelo rutiniranemu Ahačiču zasluženo premagati odličnega nasprotnika Rebolja z rezulta-tom 2:0 (23:21, 21:9). Tako so geografi postali ekipni prvak Ijublianske Univerze. Prejeli so prehodni pokal Akademskega športnega odbora. Tehnični rezultaji: Cetrtfinale: Gradbeniki : fiziki 5:1; kemiki : rudarji 5:1; prav-niki : elektro 5:4; geografi : medicinci 5:0. Polfinale: Gradbeniki : kemiki 5:1; geografi : pravniki 5:2. Finale: Geografi : gradbeniki 5:4. B. B. Izpred Univerze so tekači ponesli štafetno palico Zmaga nad Zagrebom Igralci namiznega tenisa: Kunst, Filipan, Rebolj (z desne proti levi) Tudi člani judo kluba ljub-ljanske Univerze mso hoteli za-ostati za ostslimi sskcijami in klubi, ki so prikazali svoje de-lo v teh tako pestrih dneh- Pri-redili so dvoboj s študentsko judo reprezentanco zagrebšike LJniverze, ki so jo sestavljal člani judo sekcije športneg^ društva Mladost. Priznati moram, da sem bil prvič na taki prireditvi, zato tnoj člainek ne bo kdove kako strokoven. Uipam, da mi bodo judoiisti to oprostili- Napiišem naj samo neikaj o vtisih s tega tekrnovanja, ki je navdušilo ti-stih nekaj desetin gledalcev, k: so se zbrali tistega večera v Studentski menzi. Do tega športa sem dobil ta večer spoštovsnje- To je gotovo veliflca učenost. Fantje so se ne-usmiljeno davili, me'tali so svo-je nasprotnike ob tla, jim zvi-jali roke in noge, zavijah vra-tove, nesreče p^a nd bilo nobe- ne. Marajo biti že izurjem, ker drugače bi moral posradovati Rdeči križ, tako mislim vsaj jaz. Občinstvo je bilo zelo navd>u-šeno. Kričali so in vipili, da ie biio veselje. Tudi ženske so b;-le zelo prizadete. Daj ga, davi ga, pritisni ga ob tla. . tako so kriiiali oikrog mene. To so pač vtisi nepoučenega giedalca in ne smete mi zamerit;, če sein naipaisal kaj preveč. Se nekaj o tekmovaniu sa-mem in oirganizaciji. Nas: fantje so se zares potrudili in dosegli krepko zmago nad močnimi 112-siprotniki itz Zagreba. Končn; rezultat je 11:5 v korist doma-čih. Najlepša borba je bila nied Bido in Pecelijem, ki je spra-vila vse gledalce na noge. Lah-ko rečemo, da je bila priredi-tev kvalitetna in vredna pozor-nositi- Zmaga našega kluba nad zagirebškim je uspeh, ker sodi zagrebšika sefecija med najrnoč-nejše v daržavi. Posebno v ju-dodo so se naši tekmovalci od-lično izkazsli. Slabša je bila organizacija. Prireditev se je pričel-i s pre-cejšinjo zamudo. Tudi Zagrebčs-ni niso bili spirejet: taiko, kot bi bilo želeti. Izjavili so, da niso imeli nobenega pmstova za počitek in sO temu primernD utrujeni. Tudi sodniki liso naj-bolje opiravili svoje nsloge Ta-ko Lavrič kott Lemažič sta de-lala napa-ke. Biio je mnogo jtc-testov, ki pa niso bili ugcdno rešeni. Rezultati: KaLnik : Delic* 0:2, Mesarič : Grahovec 0:2, Vučič : Mali 0:2, BidaJ Pecelj 0:2, Vrabl : Aurer 0:2, Mejač : Se-parovič 2:0, Reya : Gržeta 1:1, Moh;r : Momproviič 2:0. Pri judo se štejejo negativne točke v dobro in rmaga tisti, ki ima manj točk. • •••«•. «.l»>.». VESLAČEM PRIZNANJE Da so študentje prijatelji ve-slanja, to je že stara reč. Kljub temu se še niso nikdar spoprijeli na medfakultetnem prvenstvu. No, kar ni bilo doslej, bo pa odslej. Veslači so izrabili majski festival in dokazali, da so štu-dentje dobri veslači, pa tudi dosti jih je. V nedeljo dopoldne, to je bilo 23. maja, so se zbrali v prostorih Veslaškega kluba Savice, se na-ložili v čolne in kar na Ljub-Ijanico. Tekmovali so v skiffu in četvercu, nastopila pa s^ na-slednja moštva: medicinci, prav-niki, gozdarji, gradbeniki, kemi-ki in dve ekipi Mariborskega akademskcga kluba. Največ uspeha v tem tekmo-vanju so imeli pravniki, ki so premagali najnevarnejšega tek-meca-gozdarje. Zanimiva je bila tudi tekma med gozdarji in kemiki, kjer so slavili zmago gozdarji. Nad vse pohvalno je tudi sodelovanje dveh ekip mariborskih študentov, ki sta dosegli kar lep uspeh — 4. in 7 mesto. Končno stanje: 1. Pravniki, 2. gozdarii, 3. gradteniki, 4. MAK II., 5. kemiki, 6. medicinci in 7. MAK l. Upamo, aa bo -eslaško prven-^tvo postalo tradicionalno. saj se je prav na minuiem prven-stvu pokazalo kakšno je zanima-nje za to športno panogo. Nova Cetverec kemikov plarnnska koca STUDENTOV GOZDARSTVA V začetku tega meseca je na-še »Studentsko gozdarsko dru-štvo« imelo prisrčno slovesnost. V naročju Uršlje gore nad Rav-nami na Koroškem smo odprli svojo prvo planinsko postojan-ko Tako je bilo uspešno kon-čano delo, ki si ga je zadalo društvo na lanskem občnem zboru. Deloma iz svojih sred-stev, deloma iz pomoči Gozdne-ga gospodarstva Slovenjgradet ter podpore nekaterih kmetij-sk:h zadrug iz Mežiške doline. smo s prostovoljnim delom ob-novili in rešili propada še pred zadnjo vojno zgrajeno počitni-ško kočo. Izredno lepa lega nad odmaknjeno gorsko kotlino Vo-gelskim, daje naši novi posto-janki še poseben čar. Lično opremljena kor-3 00 lahko nu-dila naenkrat zavetje 6—8 to varišem. Clani našega društva bodo lahko tu, tako poleti kot pozi-mi (smučarskih terenov je nam-reč bl:zu koče na pretek), uži-vali svoj oddih, v gorskem mi-ru sredi gozdov pa se bodo lahko tudi posvetili sVojemu študiju. Zasledovali pa smo pri tem še drugi cilj: proučevanje strokovnih gozdarskih proble-mov v tem nekoliko odmal-aje-nem in malo znanem predelu naše Koroške. Skupaj z Gozd- Nova koča študentskega gozdarskega društva pod Uršljo goro mm gospodarstvom Slovenjgra-dec in našim Inštitutom za go-zdarstvo in lesno industrijo bo-mo skušali v obliki diplomskih del obdelati nekatere pereče tamkajšnje probleme. Naša koča pa bo lahko pri tem center, lz katerega bnrno vršili svoja ops-fovanja !n proučevanja. Naj se še enkrat preko naše-ga glasila zahvalimo za pomoč pri našem prizadevanju vsern prijateljem iz Koroške in ob-enem izrečemo priznanje vsem našim članom, ki so pri obnav-Ijanju koče kakorkoli sodelo-vali, predvsem organizatorju celotne akcije tov. Dretniku. Zelimo pa, da bi se v bližnji prihodnosti naši koroški kočl prJdružila podobna postojanka bT.že našemu centru, v širnih gozdnih predelih Krima In Mo-kerca na jugu Ljubljane- M. REZULTAT JE NEZNANKA Na tekmo v košarki med reprezentanco Univerze in sred-njih šol nismo poslali svojega dopisnika, ker smo zatrdno pri-čakovali gotovo zmago Univerze, kar ni nič čudega, saj bi mo-rali v tej ekipi nastopiti mnogi odlični košarkarji ASK in Ze-lezničarja. Ni treba še posebej razlagati, da bi taka ekipa pred-stavljala lahko tudi reprezen-tanco Slovenije. Kot hladen tuš smo naslednji dan izvedeli, da je v tej tekmi naša reprezentanca sramotno iz-gubila. Kakšen je rezultat, tega nihče točno ne ve. Znano je samo, da je reprezentanca sred-njih šol zmagala z desetimi koši prednosti. Podrobnosti o tej tekmi ne gre navajati. To je bila slaba tekma, celo pod po-vprečjem. Nekaj besed velja napotiti na Akademski košarkarski klub, ki je bil dolžan sestaviti reprezen- Zaradi tehničnih ovir nismo tnogli objaviti celotnega festi- valskega gradiva. Prosimo ce- njene bralce- da to upošteva- jo in nam oproste to pomanjkljivost. tanco in sploh organizirati pri-reditev. Zanimivo je, da je bilo na igrišču premalo igralcev aka-demikov in so igrali samo štirje, nekaj časa celo trije. Nekateri znani igralci ASK so sedeli na tribunah in se norčevali iz igralcev, ki so nastopali. Z eno besedo, tekma sploh ni bila pri-pravljena in rezultat je — sra-moten poraz. Prav gotovo ta ugotovitev ni v čast našemu ko-šarkarskemu klubu, ki hodi zadnje čase po svojih poteh. Vprašujemo se, ali so to sploh člani ZSJ in če so, ali to za-služijo? ••••••••••••••• Perišičeva pri skoku v dali TRGOVINA S TEHNICNO ZELEZNINO IN KOVINSKIM BLAGOM NA DEBELO IN DBCBMO MARIBOR PARTIZANSKA CESTA 34 (Prej Lelernlna) ELEKTROTEHNA Vam nudi ves električni material domače in ino-zemske proizvodnje TRGOVSKO PODJETJE L U3LJANA, CANKARiEtfA c. 5 II Nudimo pogonska goriva, maziva in pline ter druge proizvode domače proizvodnje in iz uvoza. Naše blago dobite v vseh večjih gospodarskih centrih Slovenije. - Obračajte se zaradi pravilnega in racionalnega ma-zanja Vaših strojev na PETROL, Ljubljana tehnična služba tel. št. 21-230, za nakup naftinih derivatov \z uvoza pa na uvozni oddelek PETROL-a - telefon štev. 21-389 Vaše imetje in življenje DRZAVNI ZAVAROVALNI ZAVOD SATURNUS TOVARNA KOVINSKE EMBALAŽE UUBLJANA-MOSTE • OB ZELEZNICI 16 CEUE, KRANJ, KR5K0, UUBUANA - MESfO. LJUBUANA - OKOLICA, MARIBCR, MURSKA SO-BOTA, NOVA GORICA, NOVO MESTO. POSTOJNA ZAVAROVAMJE VAi V NESREČI OBVARUJE ŠKODE, Kl Bl JO MORDA DOLGO OBČUTIU IN OBŽALOVALI! se svojim dobaviteljem in odje-malcem še nadalje priporoča proizvaja vse vrste litografirane emb alaže, kot embalažo za prehranbeno mdustrijo, gospodinjsko embalažo, oonbonjere za čokolado, kakao In bon-bone ter razne vrste Mtografiranih in poniklanih pladnjev. Razen tega proiz-vaja električne aparate za gospodinjstvr kot n. pr. električne kuholnike, idprte in zuprte, električne likalnike in prenosne eiektrične peči. zdeluje tudi pribor za pvtomobile in kolesa in sicer cvtomobilske žaromefe "^like in ^iale, zadnje svetilke, stop - svetilke, zračne zgoščevalke zo avto- mobile In kolesa ter zvonce za kolesa. Poleg tega izdeluje tudi pločevinaste litografirane otroške igroče itd. OBVESTILO Poslužujte se 50-odstotnega popusta pri nabavi vstopnic ra Mestno gledališče' Velj"jo za vse predstave. Kupone po 5din dobite vsak daa,. od 12. do 13 na uredništvu Tribune, Ljub-ljana, MiklošiČeva 5a. ORGANIZACIJE IN PODJETJfl! Priskočite na pomoč -mladini - pri organiza-ciji obiska raladinskega festivala 20. junija v Kopru. Kadar se pripeljete z vlakom v Ljubljano na giavni kolodvor ali kadar potujete z vlakom iz Ljubljane, se ustavite V GOSTINSKEM PODJETJU KOLODVORSKA RESTAVRACIJA LJUBLJANA - GLAVNI KOLODVOR kjer Vas bo naš kolektiv postregel z dobrimi in pristnimi alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami ter s ceneno in dobro jedačo. Ne pozabite: prijazno Vas vabi gostinsko podjetje KOIODVORSKA RESTAVRACIJA • LJUBLJANA • GLAVNI KOLODVOR ObiSčite naša dva biffeja na peronu, v poletnem tasu tudi vrt! TRG PODJETJE Z ŽELEZNICO SLfutoiECBimca, l*cirmovci 33 stalacl šče Titfo»a 33 telefoni: direktor št. 30 008, komerciala in računovodstvo 30-821, skladišče 32-/41, bančna zveza 601-T-57. se priporoča svojim odjemalcem z liogato izbiro vseh vrst železnine po izredno ugodnih pogojih. Stalna za-loga raznega ivoženega blaga po znižanih cenah. Hitra in točna postrežba. naj kupi izdelke TOVARNA TISKANEGA B L A G A KRANJ Izdelujemo in izvažamo razne tisknne tkanine iz bombaža in lesne volne, in sicer: cic, kreton, delen, krep, flanele, barhent, keper, picque cloque, rokavi-no v vseh najmodernejših desenih in modnih barvah. Tehnična trgovina ¦GBADBEHI MATERIAL= Ljubljana. Vižmarle, p. Šentvid Telefon: 27-15, brzojav: ,,Gramat" podružnica: ria: bcr Partizanska c. 70, tef. 24-52 vse vrste železa, pločevino, žico, vijačno blago, cevi, material za vodne instalacije, sanitarne potrebsčine, Lesonitne in vezane plošče, razno stavbno okovje, salonitne izdelke (kritino in cevi), cement in steklo VOLNA Liubliana, Nazorleva ul. 3 SUKNO Liubijana. Stritarjeva U. 4 BLED Ljubljana, čspova u!. 16 Ljubljana, Celovška ul. 71 ŠENTVID Ljubljana, Šentvid 18 ZadEružno iifoino-uvoino podietfie "SLOVENIJA SADJE" Eflul»lian€B9 Copowa SO, p.E» 93# tel. 23-3a3 EUura Iri&of - Mm M02 Mu ia Ksil 3$vo$: cpeze sadte tn pcvrtttttta $oxdni sadezi muho sadje f& E .ad»i i.d.lfii (C4>^0|l termila o$rumt 'ii csialo juittc aadic Pri nakupu zahtevajte priznane volnene tkanine BRANKO KRSMANOVIĆ &»ref Teokorofic) PARAĆIN 'GcvarttisGc sGtadišce za LJt Sicvetiijc, Gjuhliana, tMacGova t (JCresifa)